ZUS-1 člen 22, 22/3, 75, 75/3.ZPP člen 350, 350/2. ZUS člen 72, 72/4. ZGO člen 33a.ZGO-1 člen 191. ZUN člen 54, 54/2.
enotno dovoljenje za gradnjo - nadomestna gradnja - poseg v služnost poti
Vprašanje, ali prihaja do širitve služnosti ali ne ter vprašanje ugotavljanja morebitne škode na služečem zemljišču, ne moreta biti predmet tega postopka, temveč le postopka pred sodiščem splošne pristojnosti. V tem upravnem sporu je odločilo le, ali so bili za izdajo enotnega dovoljenja za gradnjo dejansko izpolnjeni vsi pogoji, ki jih določajo materialni predpisi.
denacionalizacija - ugotovitev državljanstva - poroka s tujim državljanom - poroka z državljanom FLRJ
Z uveljavitvijo ZDrž dne 5.7.1946 je bila uveljavljena določba 2. odstavka 35. člena, ki je določala, da tuja državljanka, ki se je omožila z državljanom FLRJ po 6.4.1941, z omožitvijo ni pridobila državljanstva FLRJ, pridobila pa ga je lahko z naturalizacijo po 2. odstavku 9. člena tega zakona.
Časovni okvir, ki je pomemben za ugotovitev državljanstva, je ureditev ZDrž, ki določa v 2. odstavku 35. člena oviro za ugotovitev oziroma nadaljevanje jugoslovanskega državljanstva na dan 28.8.1945, če so kumulativno podani trije pogoji, to je življenje v tujini, nemška narodnost in nelojalno ravnanje med vojno ali pred njo proti narodnim in državnim koristim narodov FLRJ.
ZDen člen 44, 44/1, 85, 85/1. ZUP (1986) člen 164, 164/1. Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 11, 14.
denacionalizacija nezazidanih stavbnih zemljišč - dokazna moč javne listine - oddaljenost od priključka na javno vodovodno omrežje
Glede na vsebino in izdajatelja imajo potrdila komunalnih organizacij dokazno moč javnih listin v smislu 1. odstavka 164. člena ZUP (1986).
ZDavP-1 člen 406. ZDDPO člen 7, 9, 10, 11, 12, 12/1.
davek iz dohodkov od premoženja – investicijska vlaganja ali najemnina – davek od dobička – stroški stanovanja, ki niso povezani s poslovanjem – knjigovodske listine – računovodski standardi – zamudne obresti – odločba ustavnega sodišča
Odločbo ustavnega sodišča U-1-356/02 je treba po presoji vrhovnega sodišča upoštevati tudi v tem primeru, ne glede na določbo 44. člena Zakona o ustavnem sodišču. V obravnavanem primeru je sicer prvostopna sodba glede na določbo 2. odstavka 107. člena ZUS-1 s 1.1.2007 postala pravnomočna, ker pa je bila pritožba vložena pred uveljavitvijo ZUS-1, bi po presoji revizijskega sodišča in njegovi ustaljeni sodni praksi (sodbe Vrhovnega sodišča RS, št. X Ips 1148/2003, X Ips 1330/2003, X Ips 1311/2003, X Ips 1373/2003 in X Ips 1275/2004) v primeru, če ne bi uporabilo prej navedene odločbe ustavnega sodišča, taka odločitev ne bila v skladu z načelom pravne države. Glede na strogost upoštevanja verodostojnih knjigovodskih listin, ki morajo biti sestavljene ob nastanku poslovnega dogodka in z vsebino, kot jo določa SRS 21, se ob nepredložitvi same listine oziroma neverodostojnosti listine zaradi kršitve pravil SRS 21 po presoji revizijskega sodišča potrebnosti zatrjevanih oziroma uveljavljanih stroškov niti ne ugotavlja. Ker je torej zakonodajalec med samim upravnim sporom razveljavljeno določbo ZDDPO že nadomestil z novo določbo, uveljavljani odhodki pa niso bili priznani niti po 1. odstavku 12. člena ZDDPO niti ne bi bili po ZDDPO-C in Pravilniku, razveljavitev dela 12. člena ZDDPO po presoji revizijskega sodišča, na kar pazi po uradni dolžnosti, ni učinkovala na zakonitost odločitve upravnih organov in sodišča prve stopnje.
pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje - rok za pritožbo - pravni pouk - skrajšani postopek - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - zmotno ugotovljeno dejansko stanje - sprememba sodbe
Od stranke, zlasti če gre za prava neveščo osebe, se ne more zahtevati, da preverja, ali je pravni pouk v sodni odločbi pravilen, oziroma ali jo morebiti sodišče glede tega zavaja. Zato se mora v takem primeru upoštevati rok iz pravnega pouka, če je le ta daljši od zakonskega roka.
Sodišče druge stopnje ne sme dejstev, ki so začetni členi v postopku dokazovanja, na podlagi lastne presoje ugotoviti drugače (kot jih je sodišče prve stopnje) in na taki podlagi v nadaljnjih fazah sklepanja ugotavljati odločilna in pomembna dejstva.
Okoliščine, da obdolženec redno in prekomerno uživa alkohol, da se njegove grožnje in agresivnost stopnjujejo ter da je osumljen dveh kaznivih dejanj nasilništva, ko naj bi fizično napadel in grozil z nožem trem oškodovancem, upravičujejo pripor obdolženca kot neogibno potreben ukrep, čeprav obdolženec doslej še ni bil kaznovan.
ZUS-1 člen 1, 2, 2/1, 22, 22/1, 31, 41, 77, 82, 82/2.ZPP člen 86, 86/2, 94,184, 185, 186, 189.
litispendenca ali dopolnitev tožbe
Če v upravnem sporu stranko zastopa več odvetnikov, se tožbe, vložene od različnih odvetnikov, ne štejejo za nove tožbe in jih ni mogoče zavreči zaradi litispendence, saj so vse, bodisi kot samostojne ali kot dopolnitev prvotne tožbe, usmerjene zoper isti akt uprave, s katerim je odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke.
azil - pravni interes za pritožbo - samovoljna zapustitev azilnega doma
Če iz uradnih evidenc pristojnega organa izhaja, da je prosilec za azil samovoljno zapustil azilni dom ali njegovo izpostavo in se v roku treh dni od samovoljne zapustitve vanj ni vrnil, se šteje, da prosilec za azil ne želi več zaščite v Republiki Sloveniji, njegova prošnja pa za umaknjeno (5. alineja 1. odstavka 42. člena ZAzil). Tožnikovo ravnanje (da se po zapustitvi hospitalizacije v bolnišnici ni vrnil v Center za tujce, kamor mu je bilo omejeno gibanje, niti v azilni dom, niti ni tožene stranke obvestil o svojem naslovu) je šteti za samovoljno zapustitev v smislu navedene določbe ZAzil, kar pomeni, da tožnik ne želi več zaščite v Republiki Sloveniji na podlagi 2. in 3. odstavka 1. člena ZAzil oziroma nadaljevanja sodnega odločanja s to pritožbo.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - zaslišanje priče - zaslišanje s pomočjo tolmača - vpliv na zakonitost - domneva nedolžnosti
Čeprav priča na glavni obravnavi ni bila zaslišana s pomočjo tolmača, pa ta kršitev ni mogla in niti ni vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe, saj je izjavo, da ne bo pričala, dano v preiskavi ob prevajalki za portugalščino, na glavni obravnavi le potrdila in sicer v angleščini, ki jo po izjavi obsojenca (priča je bila njegova žena) razume, da se bo odpovedala pričanju, pa je povedala tudi obsojencu in zagovorniku.
Za pravno opredelitev kaznivega dejanja nasilništva je kot dodaten element v razmerju do kaznivega dejanja ogrožanja varnosti potrebno, da se prestraši še kdo drug oziroma povzročitev prestrašenosti v družini.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VS0010240
ZIZ člen 183.ZOR člen 103.
javna dražba - ničnost pogodbe - prodaja stvari v izvršbi - dogovor o najvišji ceni med kupcem in prodajalcem - nasprotovanje moralnim načelom - razlika med moralo in temeljnimi načeli obligacijskega prava - kogentne določbe ZIZ
Določbe 183. člena ZIZ o načinih prodaje stvari v izvršbi (ali z neposredno prodajo ali na javni dražbi) so kogentne.
Posameznega negativnega ravnanja ni mogoče vrednotiti kot nemoralnega, če ne obstaja širši družbeni konsenz, da je to ravnanje zavržno. Razlika med moralo in posameznimi načeli obligacijskega prava je v tem, da morala varuje splošne družbene vrednote, načela pa interese udeležencev konkretnega obligacijskega razmerja (pogodbenih strank). Zato je kršitev morale vedno v nasprotju s temeljnimi načeli, ne pa tudi obratno.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - pravice obrambe - odločanje o dokaznem predlogu - izvajanje dokazov - zaslišanje priče
Sodišče ni dolžno izvesti dokazov, glede katerih stranke ne utemeljijo dokaznega predloga z zadostno stopnjo verjetnosti, da bo dokaz uspešen; te verjetnosti ni enačiti z gotovostjo, mora pa presegati golo zatrjevanje.
Pravilna je odločitev o 50 % prispevku pešakinje k nastanku njene škode. Ob objektivni odgovornosti voznice avtomobila ni pogojev za oprostitev odgovornosti, saj sta obe udeleženki nesreče kršili prometne predpise, pojav pešakinje na vozišču pa tudi ni bil nepričakovan.
zaslišanje obtoženca - zagovor - pisni zagovor - pravice obrambe - obvestilo o preiskovalnih dejanjih - presoja pritožbenih navedb
Če je obdolženčev "pisni zagovor" na glavni obravnavi prebrala njegova zagovornica, tak način podajanja "zagovora" ni skladen z zakonom in ga ni mogoče šteti za zagovor.
pravica do odgovora - objava v tisku - odklonilni razlog
Pravica do odgovora je namreč sestavni del dialoga, ki ga je treba omogočiti tistemu, o katerem je bila načeta določena tematika ob pogoju iz 26. člena ZMed. Objava odgovora ob izostanku odklonilnih razlogov je zato sestavni del medijske svobode.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - lažja izvedba postopka - več sporov glede istega škodnega dogodka
Utemeljena je delegacija drugega sodišča, kjer med istimi strankami že poteka pravdni postopek, ki ima podlago v istem škodnem dogodku.
Princip ugotavljanja uspeha stranke v pravdi ločeno glede temelja in ločeno glede višine odškodnine je sprejemljiv samo v tistih primerih, ko je ugotavljanje temelja povzročilo nastanek znatnih pravdnih stroškov.
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
ZDen člen 6, 6/2, 19, 19/1-3, 32, 32/2, 42, 42/1, 62, 72.ZUS-1 člen 76, 107, 107/1, 107/2.
denacionalizacija - oblika vračanja premoženja - predlagalna narava denacionalizacijskega postopka - vezanost na zahtevek stranke
Denacionalizacijski postopek je predlagalni postopek, kar pomeni, da je organ, ki odloča o zahtevku za denacionalizacijo, tudi glede oblike denacionalizacije vezan na zahtevek stranke (126. člen ZUP 1986 v povezavi z drugim odstavkom 6. člena ZDen, 62. člen ZDen) in ni upravičen odločati o vrnitvi premoženja v drugačni obliki, kot je zahtevana. Obveznost postavitve zahtevka izhaja tudi iz prvega odstavka 42. člena ZDen, po katerem upravičencu v primeru ovir za vrnitev premoženja v last in posest pripada na njegovo zahtevo odškodnina v obveznicah.