razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - pritožba - izvedba celotnega dokaznega postopka pred sodiščem druge stopnje
Pogoji za razpis pritožbene obravnave niso bili izpolnjeni, saj bi moralo ob pravilni uporabi materialnega prava sodišče druge stopnje za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja samo izvesti celoten dokazni postopek, ne pa zgolj ponoviti ali dopolniti izvedbo posamičnih dokazov.
razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - pritožba - pritožbeni razlog - plačilo zakonskih zamudnih obresti - pritožbena obravnava
S pritožbo iz 30. člena ZDSS-1 ni dovoljeno uveljavljati zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ali drugih procesnih kršitev. Dovoljeno je uveljavljati le relativno kršitev določb pravdnega postopka, t. j. da bi sodišče druge stopnje moralo - ker bi bilo to bolj smotrno - samo razpisati glavno obravnavo in ponoviti oziroma dopolniti dokaze.
obnova po uradni dolžnosti - obnova na predlog stranke - prepozen predlog za obnovo postopka
Predhodne pobude tožeče stranke za začetek obnove po uradni dolžnosti ni mogoče šteti za pravočasen predlog stranke za obnovo, saj je v vlogi izrecno navedla, da predlaga uvedbo postopka obnove po uradni dolžnosti.
sodba sodišča druge stopnje - nedovoljena pritožba
Pritožba je redno pravno sredstvo zoper sodbo sodišča prve stopnje. Zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča ni več rednega pravnega sredstva, to je pritožbe, temveč le še izredna pravna sredstva. To je v skladu z pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave Republike Slovenije, ki vsakomur zagotavlja le pravico do pritožbe in s tem dvostopenjskega postopka. ZDSS-1 v 32. členu ni določil splošne pravice do pritožbe zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje, temveč omogoča pritožbo le zoper odločitev sodišča druge stopnje o tem, da ne dopusti revizije.
Predpostavka za sklenitev dopolnilnega delovnega razmerja je predhodna zaposlitev pri drugem delodajalcu za poln delovni čas in soglasje takega delodajalca. Kakor hitro se delodajalec, pri katerem je delavec zaposlen za poln delovni čas, spremeni, bi moral soglasje dati novi delodajalec. Če pa delodajalca ni več, ker se je delavec na primer upokojil, ni več delodajalca, ki bi soglasje lahko dal. Situacija je lahko le enaka kot v primeru, če delodajalec, pri katerem je delavec zaposlen za poln delovni čas, umakne soglasje.
Iz tožbe in njenih prilog ni mogoče ugotoviti, kaj je predmet spora, zaradi česar je tožba nerazumljiva. Ker tožeča stranka tudi po pozivu sodišča pomanjkljivosti ni odpravila, jo je sodišče pravilno zavrglo.
Pravica do plačila za delo, ki ga je tožeča stranka kot podizvajalka opravila na podlagi kooperantske pogodbe, je relativna, obligacijska pravica, ki učinkuje med njo in njeno pogodbeno stranko, to je izvajalcem gradbenih del (148. člen ZOR). Tožeči stranki se je le izvajalec gradbenih del zavezal, da ji bo za njeno delo plačal in ji je za to tudi odgovarjal. Ostale osebe, ki se k temu niso zavezale, po splošnih pravilih obligacijskega prava tožeči stranki niso dolžne zagotavljati pravičnega plačila za njeno delo. Izjemo predstavlja 612. člen ZOR, ki podizvajalcu pod določenimi pogoji omogoča direktno tožbo proti naročniku (ki je v pogodbenem razmerju z izvajalcem, ne pa tudi s podizvajalcem).
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožena stranka izvajalcu poravnala vsa izvedena dela po izstavljenih situacijah, tožeča stranka plačila za svoje delo ne more več zahtevati neposredno od tožene stranke na podlagi 612. člena ZOR.
Ker je med tožnikom in toženo stranko prišlo do veljavno sklenjenega sporazuma o prenehanju delovnega razmerja, poseben dogovor o izplačilu odpravnine pa nikoli ni bil sklenjen, se tožnik neutemeljeno sklicuje na to, da mu pripada odpravnina kot trajno presežnemu delavcu.
Ker je bila tožnica ob podaji odpovedi pogodbe o zaposlitvi v takšnem duševnem stanju, da je bila nesposobna smiselno razumeti pomen svojega ravnanja in s tem tudi nesposobna, da bi veljavno izrazila svojo voljo za odpoved delovnega razmerja, ni obstajala niti dejanska niti pravna podlaga za prenehanje delovnega razmerja.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1.OZ člen 168, 168/3, 169.ZZZPB člen 54, 54/2.
nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljenost razloga - nadomestilo plače - načelo popolne odškodnine - denarno nadomestilo za čas brezposelnosti
Načelo popolne odškodnine pomeni, da je pri njeni odmeri treba upoštevati prejemke, ki jih je delavec prejel v spornem obdobju - tudi prejemke, ki jih je prejel iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti. Delodajalec je dolžan plačati delavcu le razliko do polnega nadomestila plače.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo
Tožnica je bila opozorjena na možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovitve kršitve. Zaradi kršitev, glede katerih je bila tožnica že opominjana, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni možna.
vzrok začasne nezmožnosti za delo - mnenje zdravniške komisije
V izreku odločbe Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ni naveden vzrok odsotnosti (poškodba pri delu ali bolezen), da pa ne gre za odsotnost zaradi posledic poškodbe pri delu, jasno izhaja iz obrazložitve. Sodišče prve stopnje je presojalo odločitev tožene stranke po vsebini in ker je - ob upoštevanju strokovnih mnenj sodnega izvedenca - ugotovilo, da je vzrok tožnikove odsotnosti bolezen, je izpodbijano odločbo zavoda tudi v izreku spremenilo.
Neenak položaj upnikov z neplačanimi terjatvami v primerjavi s položajem upnikov, ki so jim bile terjatve poplačane pred uvedbo postopka prisilne poravnave, je zakonska posledica prisilne poravnave in ne pomeni protipravnega neenakopravnega položaja upnikov. To velja tudi za terjatve iz naslova plače, kolikor ne gre za prednostno terjatev iz 160. člena ZPPSL (plačo oz. nadomestilo plače za obdobje zadnjih 3 mesecev pred začetkom postopka prisilne poravnave).
ZPP člen 394, 394/1-10. ZZZPB-D člen 61, 61/4.ZZZPB člen 25. ZDR (1990) člen 36d, 36d/2, 87.
nadomestilo za primer brezposelnosti - pojem starejšega delavca - obnova postopka - nova dejstva in dokazi
Nova dejstva in novi dokazi se po določbi 10. točke 394. člena ZPP lahko uporabijo za obnovo postopka samo tedaj, če so ta dejstva oziroma ti dokazi obstajali že takrat, ko je tekel prejšnji postopek, pa stranka zanje ni vedela do trenutka, ko je še lahko navajala nova dejstva ali predlagala nove dokaze. Dejstva, ki so nastala pozneje, niso razlog za obnovo postopka.