ZUS-1 - nedovoljena revizija - pravni interes - revident tožnik, ki je s tožbo uspel
Ves čas postopka do odločitve sodišča mora stranka izkazovati, da bi se z odločitvijo sodišča njen pravni položaj lahko izboljšal in v čem bi se njen pravni položaj lahko izboljšal.
Morebitno neskladje med navedbami abstraktnih zakonskih znakov kaznivega dejanja in opisom konkretnega ravnanja obdolženca ne pomeni nasprotja v izreku sodbe o dejstvih in okoliščinah, ki uresničujejo zakonske znake kaznivega dejanja.
Opis obsojenčevega ravnanja v izreku sodbe, to je odreditev računovodskemu servisu, naj opravi določeno nezakonito knjižbo, pomeni opis njegovega izvršitvenega dejanja, zaradi katerega je druga oseba, ki pa dejanja ni štela za svojega, fizično izpolnila obsojenčevo odredbo, ki je dejanje, katerega je odredil, štel za svoje in je zato storilec kaznivega dejanja ponareditve poslovnih listin v skladu s 1. odstavkom 8. člena in 1. odstavkom 29. člena KZ.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23861
ZKP člen 371, 371/1-11.KZ člen 299, 299/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - protispisnost - nasilništvo - zakonski znaki kaznivega dejanja - prestrašenost v družini
Pri kaznivem dejanju nasilništva po prvem odstavku 299. člena KZ storilec v javnosti ali družini povzroči ogroženost, zgražanje ali prestrašenost. Kadar gre za ravnanje storilca proti enemu ali več družinskih članov, ki je običajno storjeno v zasebnih prostorih, ni potrebno, da bi za to izvedela javnost ali druge osebe, pač pa se navedene posledice lahko pokažejo pri storilčevi družini.
ZUS-1 - nedovoljena revizija - stranka brez pravniškega državnega izpita - prepozna revizija, vložena po pooblaščencu
V skladu z določbo 2. odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) lahko stranka opravlja dejanja v postopku samo po pooblaščencu, ki ima pravniški državni izpit. Ker je revizijo vložnik vložil sam in na poziv sodišča ni predložil dokaza, da ima opravljen pravniški državni izpit, jo je moralo revizijsko sodišče kot nedovoljeno zavreči (89. člen ZUS-1). Dne 9.7.2007 je tožnik s priporočeno pošiljko, oddano na pošti 6.7.2007, ponovno vložil revizijo po pooblaščencu - odvetniku. Ker je tridesetdnevni rok, ki ga za vložitev revizije določa 1. odstavek 83. člena ZUS-1, potekel 2.7.2007, je revizija prepozna, zato jo je moralo revizijsko sodišče kot nedovoljeno zavreči (89. člen ZUS-1).
denacionalizacija - hrvaški državljan - vzajemnost
Uporaba 12. člena ZDen tudi za primere iz 3. odstavka 9. člena ZDen bi bila v nasprotju z jasno izraženim namenom zakonodajalca, in bi bila tudi nesmiselna. Ne samo zato, ker 12. člen ZDen pravno nasledstvo pravice do denacionalizacije veže na neobstoj jugoslovanskega državljanstva (po 12. členu ZDen gre za pravno nasledstvo v vseh primerih neobstoja jugoslovanskega državljanstva, ne pa tudi v primerih obstoja jugoslovanskega državljanstva, torej tudi ne, ko gre za neslovenske državljane držav nekdanje SFRJ) pač pa predvsem zato, ker bi pomenila, da je zakonec ali dedič prvega dednega reda oseba iz 3. odstavka upravičenec že samo zato, če mu je bilo jugoslovansko državljanstvo priznano s predpisi iz 1. odstavka 9. člena ZDen (torej brez nosilnega pogoja, na katerem temelji 3. odstavek - da je v državi upravičenca slovenskim državljanom priznana pravica do denacionalizacije). Določba 12. člena ZDen zato le navidezno ureja situacijo iz 3. odstavka 9. člena tega zakona.
ZUS-1 - revizija, ki jo vloži stranka sama - nedovoljena revizija
Ker je tožnica vložila revizijo brez pooblaščenca, ki bi imel opravljen pravniški državni izpit, ni pa predložila dokazov, da bi sama imela tak izpit, je revizijo vložila oseba, ki nima te pravice.
ZUP člen 35, 73, 37/1. ZST člen 13, 13/1.ZUS-1 člen 85, 85/1, 86.
ZUS-1 - revizija - izločitev uradne osebe - stranka v postopku - dopolnitev revizije po izteku roka - obseg presoje bistvenih kršitev določb upravnega spora - obročno plačilo taks - pritožba
Uradno osebo, ki vodi upravni postopek, lahko izloča le stranka tega postopka. Če stranka sploh ne navaja razlogov za obročno plačilo sodnih taks in ne predloži nobenega dokaza za svoj predlog, sodišče lahko tak predlog zavrne, ne da bi zahtevala dopolnitev predloga.
Okoliščine, ki bi nakazovale verjetnost, da bi vložitev revizije zoper sodbo višjega sodišča imelo končni uspeh in bi revizijo bilo razumno sprožati, niso podane, saj je revizijsko sodišče vezano na dejanske ugotovitve postopka in zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni dovoljen revizijski razlog (3. odstavek 370. člena ZPP).
temeljna načela pogodbenega prava - dolžnost izpolnitve obveznosti - zavarovalna pogodba - dodatno pokojninsko zavarovanje - izguba zavarovalnih pravic
Pogodba velja v vsebini, kot je bila določena ob samem sklepanju. Kasneje se lahko spremeni na podlagi sporazuma obeh pogodbenikov, ne pa na podlagi enostranske izjave le enega od njiju. Ker toženčev agent tožniku ob sklepanju pogodbe ni predočil pravila sklada, po katerem prijavljenec izgubi pravico do invalidnine za bolezni, ki jih ob vstopu ni navedel, to pravilo za dne 12.7.1976 sklenjeno zavarovalno pogodbo ne velja.
Tožnik je dolga leta redno plačeval prispevek in s tem izpolnjeval svojo pogodbeno obveznost, zato je tudi toženec po tožnikovi invalidski upokojitvi dolžan izpolniti svojo pogodbeno obveznost.
ZAzil člen 27.ZUS-1 člen 22, 22/1.ZPP člen 343, 343/3.
azil - omejitev gibanja - pravnomočno odločeno o prošnji - pravni interes za pritožbo
Ker je bilo o tožnikovi pritožbi zoper sodbo, s katero je bila potrjena odločitev tožene stranke, da se tožnikova prošnja za azil zavrne kot očitno neutemeljena, že pravnomočno odločeno, je s tem tudi začasna omejitev gibanja, določena z v tem upravnem sporu izpodbijanim sklepom tožene stranke, prenehala učinkovati.
denacionalizacija - hrvaški državljan - pogoj vzajemnosti
Prvostopenjski upravni organ je sprejel odločitev v času, ko je že veljal Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o denacionalizaciji (ZDen-B, Uradni list RS, št. 65/98), ki ga je bil upravni organ dolžan upoštevati kot materialno podlago za svojo odločitev, ne glede na to, da je bila zahteva za denacionalizacijo vložena pred njegovo uveljavitvijo.
Pravica do plačila za delo, ki ga je tožeča stranka kot podizvajalka opravila na podlagi kooperantske pogodbe, je relativna, obligacijska pravica, ki učinkuje med njo in njeno pogodbeno stranko, to je izvajalcem gradbenih del (148. člen ZOR). Tožeči stranki se je le izvajalec gradbenih del zavezal, da ji bo za njeno delo plačal in ji je za to tudi odgovarjal. Ostale osebe, ki se k temu niso zavezale, po splošnih pravilih obligacijskega prava tožeči stranki niso dolžne zagotavljati pravičnega plačila za njeno delo. Izjemo predstavlja 612. člen ZOR, ki podizvajalcu pod določenimi pogoji omogoča direktno tožbo proti naročniku (ki je v pogodbenem razmerju z izvajalcem, ne pa tudi s podizvajalcem).
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožena stranka izvajalcu poravnala vsa izvedena dela po izstavljenih situacijah, tožeča stranka plačila za svoje delo ne more več zahtevati neposredno od tožene stranke na podlagi 612. člena ZOR.
ZPP člen 394, 394/1-10. ZZZPB-D člen 61, 61/4.ZZZPB člen 25. ZDR (1990) člen 36d, 36d/2, 87.
nadomestilo za primer brezposelnosti - pojem starejšega delavca - obnova postopka - nova dejstva in dokazi
Nova dejstva in novi dokazi se po določbi 10. točke 394. člena ZPP lahko uporabijo za obnovo postopka samo tedaj, če so ta dejstva oziroma ti dokazi obstajali že takrat, ko je tekel prejšnji postopek, pa stranka zanje ni vedela do trenutka, ko je še lahko navajala nova dejstva ali predlagala nove dokaze. Dejstva, ki so nastala pozneje, niso razlog za obnovo postopka.
vzrok začasne nezmožnosti za delo - mnenje zdravniške komisije
V izreku odločbe Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ni naveden vzrok odsotnosti (poškodba pri delu ali bolezen), da pa ne gre za odsotnost zaradi posledic poškodbe pri delu, jasno izhaja iz obrazložitve. Sodišče prve stopnje je presojalo odločitev tožene stranke po vsebini in ker je - ob upoštevanju strokovnih mnenj sodnega izvedenca - ugotovilo, da je vzrok tožnikove odsotnosti bolezen, je izpodbijano odločbo zavoda tudi v izreku spremenilo.
Neenak položaj upnikov z neplačanimi terjatvami v primerjavi s položajem upnikov, ki so jim bile terjatve poplačane pred uvedbo postopka prisilne poravnave, je zakonska posledica prisilne poravnave in ne pomeni protipravnega neenakopravnega položaja upnikov. To velja tudi za terjatve iz naslova plače, kolikor ne gre za prednostno terjatev iz 160. člena ZPPSL (plačo oz. nadomestilo plače za obdobje zadnjih 3 mesecev pred začetkom postopka prisilne poravnave).
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1.OZ člen 168, 168/3, 169.ZZZPB člen 54, 54/2.
nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljenost razloga - nadomestilo plače - načelo popolne odškodnine - denarno nadomestilo za čas brezposelnosti
Načelo popolne odškodnine pomeni, da je pri njeni odmeri treba upoštevati prejemke, ki jih je delavec prejel v spornem obdobju - tudi prejemke, ki jih je prejel iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti. Delodajalec je dolžan plačati delavcu le razliko do polnega nadomestila plače.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo
Tožnica je bila opozorjena na možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovitve kršitve. Zaradi kršitev, glede katerih je bila tožnica že opominjana, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni možna.
Ker je bila tožnica ob podaji odpovedi pogodbe o zaposlitvi v takšnem duševnem stanju, da je bila nesposobna smiselno razumeti pomen svojega ravnanja in s tem tudi nesposobna, da bi veljavno izrazila svojo voljo za odpoved delovnega razmerja, ni obstajala niti dejanska niti pravna podlaga za prenehanje delovnega razmerja.