Sklep o prekinitvi upravnega postopka ni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1, niti ni sklep o prekinitvi postopka sklep iz 2. odstavka 5. člena ZUS-1, zoper katerega bi bil upravni spor dopusten.
prodajna pogodba namesto razlastitve - prehod nepremičnine v družbeno lastnino - deklaratorna narava vpisa v zemljiško knjigo - ponovno razpolaganje z nepremičnino - ničnost darilne pogodbe
Z dnem, ko je pristojni javni pravobranilec potrdil veljavnost pogodbe, sklenjene namesto razlastitve (59. člen ZRPPNDL) je nastopila pravna situacija kakor jo o posledicah pravnomočne odločbe o razlastitvi predvideva določba prvega odstavka 23. člena ZRPPNDL: razlaščenec (v obravnavanem primeru prodajalec) je moral razlaščeno nepremičnino izročiti razlastitvenemu upravičencu, kar pomeni, da je s tem dnem prešla v družbeno lastnino. Kasnejša vknjižba v zemljiški knjigi (prvi odstavek 58. člena ZRPPNDL) je bila torej le deklaratorne narave. Z dnem, ko je pristojni javni pravobranilec sporno kupoprodajno pogodbo potrdil, je prodano zemljišče že prešlo v družbeno lastnino, to pa pomeni, da izostanek ravnanja pravne prednice tožeče stranke, ki ni predlagala ustreznega zemljiško knjižnega vpisa, ne vpliva na konstitutivne elemente za nastanek družbene lastnine na sporni nepremičnini.
Upoštevaje določbe ZRPPNDL, po katerih je tudi pri izvedbi pogodbe, sklenjene namesto razlastitve, vknjižba družbene lastnine na razlaščenem (prodanem) zemljišču le deklaratorne narave, utemeljenosti tožbenega zahtevka ni mogoče presojati s pravno razlago, po kateri naj bi med strankama kupoprodajne pogodbe glede njene izvedbe v zemljiški knjigi nastalo le obveznostno razmerje, zaradi česar naj bi izostanek izpolnitve obveznosti pomenil, da pravna prednica tožeče stranke na nepremičnini ni pridobila lastninske pravice.
Izmikanje v smislu prvega odstavka 203. člena KZ je aktivno ravnanje ali opustitev, s katerim storilec zavestno teži za tem, da trajno ali začasno onemogoči plačevanje preživnine, ravnanje pa je takšne narave, da je z njim mogoče doseči takšen cilj.
Na podlagi tožničine izjave, da je za azil zaprosila zaradi družinskih problemov, ne da bi navedla, da ji bo v primeru vrnitve v izvorno državo grozila resna škoda, tožena stranka abstraktne in nekonkretizirane možnosti preganjanja ni bila dolžna ugotavljati, saj je bilo dokazno breme v tem delu na strani tožnice.
ZKP člen 16, 19, 354, 354/2, 371, 371/1-7, 371/1-9.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - identiteta obtožbe in sodbe - prekoračitev obtožbe - pravna opredelitev dejanja - uporaba instituta nadaljevanega kaznivega dejanja - načelo akuzatornosti - nepopolna rešitev predmeta obtožbe - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - navidezni stek - kršitev v korist obdolženca
Sodišče ne prekorači obtožbe, temveč kvečjemu krši kazenski zakon, če opisa dejanja ne spreminja in dejanje opredeli v nasprotju z opisom ali dejanje pravno opredeli po strožjem zakonu, pa takšna opredelitev ustreza opisanemu dejanskemu stanju. Če pa bi sodišče poseglo v dejanski opis in obdolženca spoznalo za krivega dejanja, za katerega sploh ni bil obtožen, pa čeprav je to drugo dejanje milejše od tistega, ki ga je očitala obtožba, bi s tem prekoračilo obtožbo.
URS člen 30, 157, 157/2.ZUS-1 člen 4, 4/1.ZKP člen 539, 539/2, 540, 540/1, 542, 542/1-3.
varstvo ustavnih pravic - zavrženje tožbe - drugo sodno varstvo
Ker je sodno varstvo za povrnitev škode skladno s prvim odstavkom 540. člena ZKP zagotovljeno pred sodiščem splošne pristojnosti tako v primeru, ko v predhodnem postopku tožnikovi zahtevi za povrnitev škode ni ugodeno, kot tudi v primeru zavlačevanja predhodnega postopka, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno in tožbo v upravnem sporu zavrglo.
denacionalizacija - upravičenec - cerkvene pravne osebe - pravno nasledstvo cerkvene pravne osebe
Po 14. členu ZDen je upravičenec do vrnitve premoženja tista cerkvena pravna oseba, ki ji je bilo premoženje podržavljeno in ki je ob uveljavitvi ZDen dne 7.12.1991 delovala na območju Republike Slovenije. Na podlagi tretjega odstavka 15. člena ZDen se pravno nasledstvo za cerkve in druge verske skupnosti, njihove ustanove oziroma redove, presoja po njihovem avtonomnem pravu.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - opis kaznivega dejanja - sodba - sestavine sodbe - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - prepovedan prehod čez državno mejo - zakonski znaki kaznivega dejanja - hudodelska združba - udeležba pri kaznivem dejanju - sostorilstvo - pomoč - nedovoljen promet z orožjem - blanketna norma - protipravnost - odločba o kazenski sankciji - vštevanje pripora
Če je v opisu kaznivega dejanja navedeno, da se je obsojenec s sostorilcem, ki je organiziral ilegalni prehod tujcev iz Republike Hrvaške v Republiko Slovenijo vnaprej dogovoril, da bo poskrbel za njihov prevzem, kar je tudi storil s tem, da se je za nadaljnjo pot in ilegalni prehod v Italijo dogovoril z drugim sostorilcem, je določno opredeljena obsojenčeva udeležba kot člana hudodelske združbe pri izvršitvi enega od več kaznivih dejanj po 311. členu KZ, storjenega v okviru združbe, in podrobnejše opredeljevanje organizacijske strukture hudodelske združbe ni potrebno. Obsojenčev prispevek je bil odločilen pri uresničevanju načrta spravljanja tujcev čez mejo in torej ni šlo zgolj za pomoč, ne glede na to, ali je pri tem neposredno sodeloval in ali je s tujci prišel v stik.
razmerje med odškodninskim in kondikcijskim zahtevkom
Načeloma kondikcijski zahtevek ne more konkurirati nobeni drugi tožbi, razmerje, ki je imelo za posledico neutemeljen premik premoženja pa ne sme biti škodno ravnanje (v takem primeru nastane neposlovno razmerje odgovornosti za škodo).
V primeru, ko imajo tožbeni zahtevki različno pravno ali dejansko podlago, se pravica do revizije presoja po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (2. odstavek 41. člena ZPP), pri čemer ni pomembno, ali se izpodbija končna ali vmesna sodba. Zavrženje revizije zoper vmesno sodbo zaradi nedoseganja revizijskega praga.
Na treh stopnjah sojenja bile obravnavane okoliščine, povezane s širino gradbenega odra kot možnim vzrokom za tožnikov padec, po drugi strani pa zanesljivo obvelja ugotovitev, da je tožena stranka omenjeno procesno gradivo, vsebovano v sodbah na vseh stopnjah sojenja, akceptirala in se v zvezi z njim spustila v obravnavanje. Ob takšnem stanju stvari je mogoče ravnanje tožeče stranke, ki med postopkom ni določno in jasno opredelila širine gradbenega odra kot možnega vzroka za nastanek škode, relativizirati, to pa pomeni, da je sodišče druge stopnje ravnalo napak, ko je s sklicevanjem na razpravno načelo in na domnevno dejstvo, da tožeča stranka širine gradbenega odra v okviru možnih vzrokov za tožnikov padec ni zatrjevala, tožbeni zahtevek zavrnilo.
ZPP člen 269, 269/1-10, 339, 339/2-8.ZZZDR člen 129.
dokazovanje - zaslišanje stranke - opustitev zaslišanja stranke - predlog za preložitev glavne obravnave - bistena kršitev določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem - razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - dolžnost preživljanja otrok - višina preživnine
Sklep o določitvi naroka je sklep procesnega vodstva (10. točka 1. odstavka 269. člena ZPP). Sodišče ga sme preklicati ali spremeniti, a dokler tega ne stori, velja. Zato bi se moral toženec, ki obvestila o preklicu naroka ni prejel, sam pozanimati, ali je bilo njegovi prošnji ugodeno. Ker tega ni storil, pa tudi glavne obravnave se ni udeležil, se je sam odrekel pravici do sodelovanja v postopku in mu te pravice ni (z nezakonitim postopanjem) odvzelo sodišče. Toženec se ne more sklicevati na to, da se je na vabilo sodišča po svoji oceni ustrezno odzval z vložitvijo prošnje za preložitev naroka za glavno obravnavo in da je že tak odziv (prošnja za preložitev) ovira za opravo naroka za glavno obravnavo in za zaslišanje le tiste stranke, ki se je vabilu odzvala. Odzvati se vabilu k točno določenemu procesnemu dejanju ob natančno določenem času logično ne more pomeniti ničesar drugega kot zglasiti se v času, navedenem v vabilu na prav tam navedenem kraju. Smiselno uveljavljane absolutne bistvene kršitve procesnih pravil iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP torej ni bilo.
CZ(1976) člen 24, 202, 249, 274.ZPP člen 208. ZUS člen 59, 59/1.ZUS-1 člen 92.
carine - carinski zavezanec
Tožnik je vpisan tako v polje 50 kot 54 (listov 4 in 5) ECL. Ker blago ni bilo predano namembni carinarnici in zanj ni bila vložena uvozna carinska deklaracija, je tožnik kot špediter dolžan plačati carino in druge uvozne dajatve na podlagi 202. člena CZ SFRJ. Dolžnost carin zavezanca pa je tožnik z vpisom v polje 50 ECL prevzel tudi v smislu 24. člena CZ SFRJ.
ZKP člen 371, 371/1-11, 420, 420/2.KZ člen 208, 208/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nejasen izrek - opis kaznivega dejanja - blanketna norma - ogrožanje varnosti pri delu - vzročna zveza - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Opis kaznivega dejanja mora vsebovati tudi navedbo in konkretizacijo zakonskega znaka, določenega v dopolnilni normi, na katero se blanketna dispozicija sklicuje.
Ugotavljanje vzročne zveze sodi med tipična vprašanja dejanskega stanja, zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
gradbena inšpekcija - začasna odredba - težko popravljiva škoda - dokazno breme
Po presoji Vrhovnega sodišča je upravno sodišče tožnikovo zahtevo, da se zadrži izvršitev izpodbijanega sklepa gradbene inšpektorice o dovolitvi izvršbe, pravilno presojalo glede na pogoje iz 2. odstavka 32. člena ZUS-1.
Čeprav bi bilo na prvi pogled mogoče reči, da ima Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije pravni interes, ker z vlaganjem zahteve ščiti javni interes, ki je v poenotenju sodne prakse, pa tak odgovor ni pravilen v vsakem primeru. Ni namreč mogoče iti mimo dejstva, da se zahteve vlagajo v konkretnih zadevah in da tudi Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije v vsaki taki zahtevi predlaga spremembo ali razveljavitev izpodbijane določbe. To je tudi končni smoter in cilj vseh (rednih in izrednih) pravnih sredstev. Zato je lahko podan pravno varovani interes za vložitev zahteve le v tistih zadevah, v katerih s posegom vrhovnega sodišča lahko pride do drugačne odločitve. Tak interes mora biti izkazan ves čas postopka z zahtevo, torej tudi v času odločanja vrhovnega sodišča.