ZDen člen 63, 63/3. ZDrž FLRJ člen 35, 35/2, 35/3.
denacionalizacija - ugotovitev državljanstva - nemška narodnost - nelojalno ravnanje - bivanje v tujini - vzrok selitve
Pregrešitev zoper državljanske dolžnosti je zgolj dodatni opis, ki lahko pomaga opredeliti vsebino nelojalnega ravnanja, ne pa tudi samostojna predpostavka za uporabo 2. odstavka 35. člena ZDrž.
ZDavP člen 44, 96, 96/2, 97, 97/5.ZUS-1 člen 83, 85, 86, 92.
uvedba prisilne izterjave dolga - zastaranje
V postopku izvršbe ni možno ugovarjati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje. Ni nastopilo niti relativno niti absolutno zastaranje, saj je bil davek odmerjen v 5-letnem roku, izvršba pa tudi uvedena v roku 10 let.
Vpis društva v register društev (ali v drug register) je konstitutivne narave za pridobitev lastnosti civilnopravne osebe, zato je možno dokazovati pravno nasledstvo le z ustreznimi vpisi. Sodišče pri presoji dokazov ni vezano na nobena dokazna pravila, ki bi narekovala, kakšna dokazna moč gre posameznemu dokazilu, na kar opozarja tožeča stranka v pritožbi. Vendar pa samo dejstvo, ki je sporno, opredeljuje, s katerimi dokazili ga je mogoče dokazati. Podpis notarske izjave, ki ga overi notar in na katerega se sklicuje tožeča stranka, je le potrditev, da so določene osebe podpisale listino, ne pa tudi, da je to, kar so izjavili, resnično. Prav tako tudi pravnega nasledstva za pravne osebe, ki morajo biti vpisane v določen register, ni mogoče dokazovati s pričami. Podlaga za odločanje v obravnavani zadevi so bile torej listine, ki so bile pridobljene v upravnem postopku in je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da na tej podlagi ni mogoče sprejeti sklepa, da je tožeča stranka pravni naslednik.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - več sporov iste stranke pred sodiščem
Dejstva, da se pred sodiščem vodi več različnih postopkov, v katerih je stranka vložnik predloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, ni mogoče subsumirati pod pojem "drugega tehtnega razloga" iz 67. člena Zakona o pravdnem postopku.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS19411
PES člen 5, 56, 58, 234.URS člen 67, 123.ZMatD člen 2.
prosti pretok kapitala - promet z nepremičninami - soglasje po Zakonu o obrambi - javna varnost - obramba - uporaba določb PES
V zvezi s prostim pretokom kapitala se je razvila razmeroma obsežna sodna praksa Sodišča Evropskih skupnosti (SES). Če so po presoji Vrhovnega sodišča določbe PES že dovolj razjasnjene z dosedanjo sodno prakso SES, Vrhovno sodišče RS te zadeve SES ne predloži v predhodno odločitev (3. odstavek 234. člena PES). Promet z nepremičninami je pojavna oblika prostega pretoka kapitala. Za prosti pretok kapitala se uporabljajo člen 56 in naslednji PES. V takšnem primeru ne velja načelo subsidiarnosti (člen 5, odst. 2 PES). Po ustaljeni in dolgoletni sodni praksi SES se na prosti pretok kapitala in ostale temeljne prostosti (svoboščine) lahko sklicujejo tudi osebe civilnega prava, ne le države. Nekatere omejitve prostega pretoka kapitala, ki jih določajo predpisi držav članic, so vseeno dovoljenje (člen 58, odst. 1 b) PES). Med razlogi, ki opravičujejo omejitev prostega pretoka kapitala, je tudi javna varnost (člen 58, odst. 1 b) PES). Pojem javne varnosti vključuje tudi zunanjo varnost države članice. Omejitve prostega pretoka kapitala zaradi javne varnosti so torej načeloma dopustne. Ne smejo pa biti niti nesorazmerne, niti povzročiti neutemeljenega razlikovanja ali prikrite omejitve prostega pretoka kapitala. Omejitve so dovoljene, če bi enaka obravnava pripadnikov držav članic pripeljala do stvarnih, konkretnih in težkih nevarnosti za vojaške koristi prizadete države članice.
dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - različna dejanska in pravna podlaga zahtevka - najemnina in stanovanjski stroški - zavrženje revizije
Tožeča stranka od tožene stranke terja najemnino za poslovni prostor, najemnino za stanovanje, plačilo obratovalnih stroškov in plačilo iz naslova vlaganj v gostinski lokal. Ker imajo zahtevki, ki jih uveljavlja tožeča stranka, različno dejansko in pravno podlago in se torej revizijska vrednost določa od vrednosti vsakega posameznega zahtevka, z revizijo izpodbijani del tožbenih zahtevkov pa v nobenem primeru ne dosega revizijskega praga, je revizija nedovoljena.
ZPP člen 41, 41/1, 41/2, 44, 44/3, 181, 181/2, 367, 367/2, 377, 379, 379/1, 384, 384/4. ZUDE člen 5, 5/1.ZZZDR člen 51, 52, 54, 58, 59, 60, 61.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - ugotovitev velikosti deležev na skupnem premoženju - skupni prihranki - denar - ugotovitvena tožba - pravni interes - dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - različna dejanska podlaga zahtevkov - vrednost spornega predmeta v dinarjih - denominacija - zavrženje revizije
Kljub enaki pravni podlagi se zahtevka opirata na toliko različno dejansko podlago, da ni izpolnjena predpostavka iz prvega odstavka 41. člena ZPP.
Stališče nižjih sodišč, da v sporu o določitvi deležev na skupnem premoženju ni mogoče zahtevati ugotovitve deleža na gotovinskem znesku kot potrošni generični stvari, je napačno, saj negira sam pojem skupnega premoženja, ki obsega tudi prihranke zakoncev. V tej pravdi ne gre za ugotavljanje oziroma vprašanje (so)lastninske pravice na denarju kot generični stvari, kot to menita nižji sodišči, temveč za ugotavljanje obsega in deležev na skupnem premoženju. O denarju, ki naj bi spadal v skupno premoženje zakoncev, je zato po oceni revizijskega sodišča mogoče odločati tudi na podlagi ugotovitvenega zahtevka. Takšno stališče je v skladu s siceršnjo ustaljeno sodno prakso v zvezi z zahtevki iz naslova skupnega premoženja, v skladu s katero so dajatveni zahtevki oziroma zahtevki, ki merijo na neposredno civilno delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku, izjema, ki predpostavlja obstoj posebnih okoliščin.
denacionalizacija - ugotovitev državljanstva - retroaktivna uporaba zakona - odločba ustavnega sodišča
Ne gre za zmotno uporabo materialnega prava, če je bila pri odločanju o ugotovitvi državljanstva uporabljena določba 2. odstavka 35. člena Zakona o državljanstvu.
ZDSve člen 10.ZVDZ člen 4, 105.ZUS-1 člen 36, 36/1-1.
volitve državnega sveta - pravočasnost pritožbe
Pri volitvah državnega sveta veljajo za varstvo volilne pravice določbe ZVDZ. To pomeni, da rok za pritožbo teče ne glede na nedelje, državne praznike in druge dela proste dneve, vloge, vezane na rok, pa se vlagajo neposredno pri pristojnih organih.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz razloga smotrnosti - drugi tehtni razlogi
Delegacija krajevne pristojnosti po 67. členu ZPP je namenjena bolj smotrni izvedbi postopka, ki narekuje odstop od siceršnjih pravil ZPP o krajevni pristojnosti, ter zasledovanju nekaterih drugih tehtnih razlogov. Neposredno zagotavljanje pravilnega sojenja mednje ne sodi.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS41086
ZDE člen 1, 1/1, 2, 2/1. Konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajska konvencija) člen 1, 1/1-a, 7, 7/2, 78. ZMZPP člen 20.
spor z mednarodnim elementom - uporaba tujega prava - prodaja blaga - zamuda dolžnika - pravica prodajalca do zamudnih obresti Dunajska konvencija - valuta obveznosti - pristna valutna terjatev - denarna enota Republike Slovenije - monetarna suverenost Republike Slovenije
Relevantno obligacijsko pravo sicer ne daje opore za oblikovalno upravičenje tožeče stranke, da terjatev v italijanskih lirah pred vložitvijo tožbe spremeni v terjatev, izraženo v tolarjih. Vendar v tej zadevi ni bistveno odgovoriti, ali lahko imetnik denarne terjatve ob neplačilu dolžnika s tožbo zahteva plačilo v katerikoli valuti, kajti v konkretnem primeru gre za to, da je tožeča stranka zahtevala prav plačilo v tolarjih (v valuti tožene stranke in sodečega sodišča). Pravica tožeče stranke, da je terjatev v italijanskih lirah v tem sporu uveljavljala s tožbenim zahtevkom, izraženim v tolarjih, izhaja iz (tedanje) monetarne suverenosti Republike Slovenije.
Slovenski monetarni predpisi sicer niso zahtevali, da bi se bila lahko tožena stranka nasproti tožeči stranki zavezala ali ji izpolnila le v tolarjih. Zato bi bila tožeča stranka svojo terjatev lahko uveljavljala v tuji valuti. Imetnik pristne valutne terjatve je vendarle lahko s tožbenim zahtevkom to svojo terjatev uveljavljal tudi v njeni tolarski protivrednosti. Vztrajanje pri plačilu v tuji valuti, s tem pa odrekanje pravice upniku pristne valutne terjatve, da zahteva plačilo v tolarjih pred slovenskim sodiščem, bi namreč nedopustno zanikalo status tolarja kot tedanjega zakonitega plačilnega sredstva v Republiki Sloveniji.
Za predlagano sredstvo izvršbe je po navedenih določbah krajevno pristojno sodišče dolžnikovega sedeža. Ta sodi v sodni okraj Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah, ne pa v sodni okraj predlagajočega sodišča (Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici), kot je po očitni pomoti menilo odstopajoče sodišče. Vrhovno sodišče je zato sklenilo, da je za nadaljnje odločanje v tej zadevi pristojno Okrajno sodišče v Slovenskih Konjicah.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - drugi tehtni razlogi - združitev pravd
Tehten razlog je lahko tudi predvidena združitev več pravd, ki tečejo pred različnimi sodišči (primerjaj sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I R 83/2000 z dne 26.10.2000), toda le izjemoma, saj je uresničitev možnosti, da bi se več pravd združilo za skupno obravnavanje, odvisna od presoje prvostopenjskega sodišča, ali bi bilo glede na določbo 300. člena ZPP z združitvijo mogoče doseči pospešitev postopka ali znižanje stroškov postopka. Doseganje teh učinkov združitve pravd mora biti zato tudi v postopku odločanja po 67. členu ZPP na dlani.
dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – določitev vrednosti spornega predmeta – postranske terjatve – zamudne obresti
Kot vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela sodbe se po 39. členu ZPP vzame le vrednost spornega predmeta zahtevka na ugotovitev neobstoja terjatve iz naslova glavnice.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - zavrženje predloga
Vrhovno sodišče je v uvodoma navedenem gospodarskem sporu enkrat že zavrnilo predlagateljev predlog po 67. členu ZPP. Ker v obravnavanem predlogu predlagatelj ne navaja novih oziroma vsebinsko drugačnih razlogov kot v svojem prejšnjem predlogu, ga je Vrhovno sodišče kot nedovoljenega zavrglo (z analogno uporabo 2. odstavka 319. člena ZPP).
razlogi za revizijo - prikrito (posredno) izpodbijanje dejanskega stanja z revizijo
Pri tem, ko je revidentka skušala dati dopisu drugačno vsebino, gre za posredno (prikrito) izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja. Pri zatrjevani protispisnosti gre namreč vsebinsko za nasprotovanje ugotovljenemu dejanskemu stanju, ne pa za formalno uveljavljano nasprotje o odločilnih dejstvih med tem, kar se v razlogih sodb sodišč nižje stopnje navaja o vsebini dopisa, in med samim tem dopisom.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - drugi tehtni razlogi
Vrhovno sodišče je s strani četrte toženke predlagano delegacijo pristojnosti zavrnilo s sklepom, opr. št. III R 12/2007-2 z dne 28.6.2007. Dne 21.9.2007 pa je drugi toženec (v nadaljnjem besedilu tudi "predlagatelj") predložil vlogo, ki je domala v celoti dobeseden prepis zgoraj navedene vloge četrte toženke; nekaj dodatnih vrivkov pa po vsebini prav v ničemer ne odstopa od prepisanega. Stanje v postopku pred sodiščem prve stopnje se od vložitve predloga četrte toženke ni spremenilo, zato Vrhovno sodišče (mutatis mutandis) podaja isto obrazložitev, kot jo je podalo v svojem sklepu, s katerim je zavrnilo že predlog četrte toženke.