azil - ponovna prošnja - omejitev gibanja - sum zavajanja - lažna predstavitev razlogov
Tožnika sta s svojim navajanjem povsem različnih razlogov, zaradi katerih sta ponovno zaprosila za azil, vnesla dvom v svoje trditve, da naj bi v izvorni državi imela težave in iz njunega ravnanja izhaja utemeljen sum, da zavajata oziroma zlorabljata azilni postopek.
zahteva za odpravo pravnomočne odločbe na podlagi 46. člena Zakona o Ustavnem sodišču RS
V tem primeru niso izpolnjene temeljne predpostavke (odprava podzakonskega predpisa oziroma splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil), da bi se revidentova zahteva obravnavala po 46. členu ZUstS.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v pristranskost sodišča - več sporov strank pred istim sodiščem
Dejstva, da se pred Okrajnim sodiščem v A. vodi več različnih postopkov, v katerih je tožnik stranka, ni mogoče subsumirati pod pojem "drugega tehtnega razloga".
Upravni organ mora presoditi vsa dejstva ugotovljena v postopku in navesti razloge za presojo le-teh. Če tako ne ravna, je kršeno načelo presoje dokazov.
Za otroka kot poseben pravni subjekt velja samostojna domneva nelojalnosti, kar pomeni, da mora imeti tudi oseba, ki je bila v času vojne še mladoletna, možnost izpodbijati domnevo nelojalnosti. Domnevo nelojalnosti lahko izpodbije tako, da se sklicuje, da je njej bližja oseba ravnala tako lojalno, da to izpodbija domnevo nelojalnosti tudi v njen prid. V poštev pride ravnanje osebe, ki je skrbela za mladoletno osebo, praviloma torej starši. Zatrjuje lahko tudi kakšne druge okoliščine, ki izpodbijajo domnevo nelojalnosti. Mladoletnost sama po sebi ne zadošča.
revizija – dovoljenost – odpravljen akt tožene stranke – pravni interes tožene stranke
Če je s prvostopenjsko sodbo upravni akt odpravljen in zadeva vrnjena toženi stranki v ponoven postopek, zoper tako sodbo revizija ni dopustna in jo mora revizijsko sodišče zavreči, saj upravni organ za revizijo nima pravnega interesa.
Zastaranje terjatve za sukcesivno nastajajočo bodočo premoženjsko škodo začne teči, ko tožnik zve za bodočo škodo in jo lahko uveljavlja. Pravočasno sodno uveljavljanje prve tovrstne škode je pogoj za uveljavljanje nadaljnjih škod, ker pravočasno sodno uveljavljanje prve terjatve pretrga zastaranje in začne po koncu pravdnega postopka znova teči zastaralni rok za naslednje istovrstne bodoče škode. Ker je tožeča stranka že s tožbo z dne 28.4.1993 zahtevala povrnitev škode zaradi izgube na zaslužku od 12.4.1991 do 14.5.1992, torej za obdobje neposredno po škodnem dogodku, je bilo s tem pretrgano zastaranje za vse nadaljnje istovrstne terjatve, ki jih je tožeča stranka uveljavljala s pripravljalno vlogo z dne 11.1.2001, to je preden je začelo znova teči zastaranje terjatve za odškodninsko terjatev, ki obsega čas do 14.5.1992.
Ker v obravnavani zadevi niso bili izpolnjeni pogoji iz 1. odstavka 73. člena ZUS-1, tožnikova pritožba zoper izpodbijano sodbo ni dovoljena in jo je Vrhovno sodišče na podlagi 352. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1 zavrglo, ker tega ni storilo sodišče prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - DRŽAVLJANSTVO - UPRAVNI SPOR
VS19403
ZPP člen 76, 100.ZDen člen 63, 63/3. ZDrž člen 35, 35/2.
sposobnost biti stranka - smrt stranke - pooblastilo - ugotovitev državljanstva - domneva nelojalnosti - dokazno breme
V trenutku vložitve tožbe je bila tožnica že mrtva. Ker kot fizična oseba v tem času ni več obstajala, v nobenem trenutku ni mogla biti stranka. Prvostopenjsko sodišče je zato pravilno zavrglo tožbo. 100. člen ZPP se lahko uporabi le, če je bila v času pooblastiteljevega življenja vsaj vložena tožba.
Ker mladoletni otroci delijo usodo staršev, je po presoji pritožbenega sodišča tožena stranka na podlagi v upravnem postopku ugotovljenih dejanskih okoliščin pravilno presodila, da je potrebno omejiti gibanje tudi mladoletnima otrokoma ob tem, da so bili za omejitev gibanja njunih staršev izkazani z zakonom določeni pogoji iz 27. člena ZAzil.
gradbeno dovoljenje izdano na podlagi pravnomočnega lokacijskega dovoljenja - dopustnost ugovorov zoper lokacijsko dovoljenje
V upravnem sporu o zakonitosti izdaje gradbenega dovoljenja se ne more izpodbijati pravilnosti pravnomočne odločbe o lokacijskem dovoljenju. Pravnomočnost lokacijskega dovoljenja pa je na investitorico lahko začela učinkovati z vložitvijo pravnomočne sodbe o zakonitosti lokacijskega dovoljenja.
izostanek tožeče stranke z naroka - sklepčnost tožbe - opozorilo stranki o nesklepčnosti tožbe - materialno procesno vodstvo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem
Ker za vabila za naroke na glavno obravnavo ZPP ne določa nobene izjeme od pravila, da se pisanja vročajo pooblaščencu stranke, je povsem pravilen sklep sodišča prve stopnje, ko pravi, da tožnik ni izkoristil možnosti, da bi po tem, ko bi ga na glavni obravnavi sodišče opozorilo na nesklepčnost, tožbene navedbe ustrezno dopolnil ali popravil. Ker njegova odvetnica ni prišla na glavno obravnavo, je sodišče prve stopnje pač ni moglo poučiti o nesklepčnosti tožbe. Če je treba tožniku omogočiti, da svoje navedbe prilagodi pravnim stališčem sodišča, potem mora to toliko bolj sam omogočiti sodišču, da to stori - najmanj tako, da se odzove vabilu na glavno obravnavo. Kršitev postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP tako ni podana.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 40, 41.ZPP člen 249, 249/1.
nagrada za izvedensko delo - materialni stroški, povezani z izdelavo izvedenskega mnenja - pravica do povrnitve stroškov
Nagrada za izvedensko delo predstavlja zgolj plačilo za neposredno izdelavo samega izvida in mnenja. Vse, kar je bilo nujno potrebno za izdelavo same ekspertize, a ne predstavlja neposredno same ekspertize, pa je treba uvrstiti med "materialne stroške" - kar hkrati pomeni, da se nagrada ne more nanašati na tovrstna opravila, temveč izključno na izdelavo samega izvida in mnenja.
denacionalizacija - hrvaški državljan - otroci slovenski državljani
Ker ob času odločanja prvostopnega organa ni obstajala vzajemnost z Republiko Hrvaško, mati tožnic, ki je bila hrvaška državljanka, ni upravičenka do denacionalizacije. Upravičenki (nadomestni) tudi nista njeni hčerki, Slovenki in slovenski državljanki, saj je treba tudi pri določitvi nadomestnega upravičenca upoštevati temeljno pravilo iz 3. odstavka 9. člena ZDen.
ZUS-1 člen 22, 22/2, 83, 83/3, 89.ZPP člen 86, 86/1, 86/4.
procesna - zavrženje revizije, ki jo vloži stranka sama - omejena postulacijska sposobnost - dokazilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu
Ker je revidentka vložila revizijo sama in ni izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, revizija ni dovoljena (3. odstavek 83. člena ZUS-1). Zato je revizijsko sodišče na podlagi 89. člena ZUS-1 revizijo zavrglo.