ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 420, 420/2.URS člen 29, 29/1-3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotja v razlogih sodbe - protispisnost - izvajanje dokazov v korist obdolženca - odločanje o dokaznem predlogu
Sodišče z zavrnitvijo dokaznega predloga za zaslišanje priče, zlasti ob upoštevanju neformalne izjave predlagane priče, da o stvari ne more dati nobenega relevantnega pojasnila, ni kršilo obsojenčeve pravice do izvajanja dokazov v njegovo korist, saj obramba ni izkazala nobene verjetnosti, da bi priča lahko razjasnila vprašanja, ki jih je obramba nameravala z njo razjasniti.
ZOR člen 178, 178/2, 200, 203.ZPP člen 39, 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - prehitra vožnja - izsiljevanje prednosti - obojestranska krivda - pravična denarna odškodnina - lažji zvin vratne hrbtenice - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije
Obe sodišči sta sicer poudarili, da je voznica z nepravilnim zavijanjem povzročila nevarno situacijo, vendar sta hkrati povzeli tisti del izvedenskega mnenja, ki govori tudi o tožnikovih možnostih preprečiti trčenje. Kljub omejitvi hitrosti 40 km/h je tožnik pred začetkom zaviranja vozil s hitrostjo 61,6 km/h. Nesrečo bi tožnik lahko preprečil brez zaviranja, če bi vozil z dovoljeno hitrostjo 40 km/h, saj bi v tem primeru šlo le za "precej tesno srečanje", do mesta trčenja pa bi lahko z zaviranjem ustavil tudi, če bi vozil s hitrostjo do 50/km/h. Zato je povsem napačno revizijsko stališče, da med tožnikovo prehitro vožnjo in trčenjem ni vzročne zveze. Ugotovljeni potek prometne nesreče in kršitve obeh udeležencev tudi po presoji revizijskega sodišča narekujejo porazdelitev krivde v razmerju 40 : 60 v korist tožnika, kot sta materialnopravno pravilno presodili obe sodišči.
Z ugotovitvijo izida glasovanja o razrešitvi s funkcije so tudi nastopile pravne posledice izida glasovanja in ne šele z izdajo pisnega akta o razrešitvi, kot to zmotno meni prvostopno sodišče. Ker za imenovanje in razrešitev podžupana ne obstajajo predpisana objektivna merila in pogoji, temveč zgolj politična merila in gre tako pri razrešitvi podžupana za politično odločanje o notranji razdelitvi funkcij med člane političnega organa, ne pride v konkretnem primeru v poštev uporaba 4. člena ZUP v povezavi z določbo 210. člena ZUP. Uporaba določil o obliki in sestavnih delih odločbe je namreč v primeru čistega političnega odločanja nemogoča in nesmotrna.
ZOR člen 173, 177, 177/2, 177/3. ZVCP člen 84, 84/7, 84/8.ZPP člen 39, 41, 367, 367/2, 377, 378.
povrnitev nepremoženjske škode - objektivna odgovornost - motorno vozilo in pešec - prispevek oškodovanca - oprostitev odgovornosti - dejanje oškodovanca - prečkanje cestišča izven prehoda za pešce - nepričakovanost in neprepričljivost dogodka - dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega dela - zavrženje revizije
Voznikova vožnja ni bila proti predpisom in trčenja s pešcem ni mogel preprečiti. Vendar prihod pešca na vozišče v obravnavanem primeru ni bil nepričakovan dogodek, zato je voznik motornega vozila deloma (do 70 %) prost odgovornosti.
objava popravka - televizijska oddaja - razlogi za zavrnitev objave popravka - vsebina in dolžina popravka
Določila 6. alineje prvega odstavka 31. člena ZMed ni mogoče razlagati tako ozko, da presoja nesorazmernosti pomeni le presojo količine (vrstic) besedila obvestila in popravka. Že sama opredelitev popravka iz četrtega odstavka 26. člena ZMed kaže, da mora presoja izhajati iz vsebinskega izhodišča in ne (samo) količine.
Sodišče druge stopnje je televizijsko obvestilo obravnavalo kot celoto, presodilo pa je, da slikovnemu in glasbenemu delu obvestila ni mogoče pripisati takšnega pomena, da bi bil zaradi njiju besedilni del obvestila kakorkoli krajši. Sodišče se je res osredotočilo predvsem na količinsko primerjavo, vendar pa je treba upoštevati, da je primerjava toliko bližja količinski primerjavi, kolikor daljše je besedilo (tako sodba VS RS opr. št. II Ips 190/2002). Konkretno besedilo obvestila je razmeroma dolgo in pravilna uporaba pravnega standarda sorazmernosti popravka zato narekuje zlasti tudi upoštevanje njegove dolžine oziroma že sam obseg obvestila za presojo sorazmernosti narekuje predvsem "količinski" pristop.
ukrep tržnega inšpektorja - delo na črno - medsosedska pomoč - pravna oseba kot naročnik del - brezplačno opravljanje dela
ZPDZC v 7. členu določa aktivnosti, ki predstavljajo izjemo od opravljanja dela na črno, med njimi medsosedsko pomoč, katera mora po 8. členu ZPDZC imeti kumulativno izpolnjene sledeče pogoje: 1. gre za opravljanje dela med sosedi, 2. med njimi obstaja določena bližina v smislu prebivanja, 3. med njimi ni sklenjene pogodbe in 4. delo je opravljeno brez plačila. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo zakon, ko je ugotovilo, da so "sosedi" v smislu ZPDZC lahko le fizične osebe, medtem ko je iz zapisnika o inšpekcijskem nadzoru razvidno, da je naročnik pravna oseba. Nadalje medsosedsko pomoč izključuje tudi dejstvo, da delo ni bilo opravljeno brez plačila, saj je prvostopno sodišče ugotovilo, da plačilo za delo še ni bilo dogovorjeno, nikakor pa ni šlo za brezplačno opravljanje dela.
pravice obrambe - dokazni postopek - izvajanje dokazov v korist obdolženca - odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznega predloga - dokazni sklep - sprememba dokaznega sklepa - izvedenstvo - odreditev drugega izvedenca
Sklep o zavrnitvi dokaznega predloga je sklep procesnega vodstva, ki ne postane pravnomočen, zato ni ovir, da ga sodišče kasneje ne bi spremenilo ali preklicalo.
sodna poravnava - pogodbena ustanovitev zastavne pravice na nepremičnini - veljavnost sporazuma o ustanovitvi zastavne pravice - podpis sporazuma - zastopnik glavnega dolžnika in zastavni dolžnik kot ena in ista osebe
Za veljavnost sporazuma po 251.c členu ZIP, v katerem ista oseba nastopa v dvojnem svojstvu (kot zakoniti zastopnik glavnega dolžnika in kot zastavni dolžnik), nista nujno potrebna dva podpisa te osebe.
ZST člen 4, 4/2-1, 26, 26/4, 27, 27/1.ZUS-1 člen 22, 22/1, 76.ZPP člen 324, 324/6, 328.
odmera sodnih taks
Sodišče prve stopnje je tožničino vlogo, s katero je ta zavrnila plačilo sodne takse za pritožbo, pravilno štelo kot zahtevo za izdajo sklepa o odmeri ter na podlagi 1. odstavka 27. člena ZST izdalo izpodbijani sklep.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Pravni standard "drugih tehtnih razlogov" zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak nanj lahko vplivajo od zunaj, in zadevajo celotno sodišče. Okoliščina, da je tožena stranka sodnica sodišča prve stopnje, mednje ne spada. Višje sodišče v Mariboru je dovolj veliko, da je videz nepristranskosti sojenja, kadar obstajajo določene osebne povezave med sodniki, mogoče zagotoviti z uporabo instituta izločitve sodnika.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004226
ZKP člen 81, 143, 143/1, 315, 364, 371, 371/1-8, 371/1-11.KZ člen 256, 256/1, 256/3.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - zbiranje osebnih podatkov s strani sodišča - razlogi o odločilnih dejstvih - neskladje pisno izdelane sodbe z izvirnikom - zapisnik o glavni obravnavi - popravek zapisnika - kršitev kazenskega zakona - ponarejanja listin - listina - alternativno kaznivo dejanje - stek kaznivih dejanj
Za listino je bistveno, da je na njej izražena neka misel oziroma neki podatki, to značilnost pa ima lahko tudi fotokopija (tako overjena kot neoverjena).
Pri alternativnih kaznivih dejanjih je stek izključen že po sili zakona, vendar obsojenec, ki je hranil krivo javno listino in uporabil krivo listino (fotokopijo krive listine, ki jo je hranil), ni storil več alternativnih oblik kaznivega dejanja ponarejanja listin, temveč je hranil oziroma uporabil različne listine.
ZVet-1 člen 23, 27, 87, 87/1-19. Pravilnik o veterinarski oznaki zdravstvene ustreznosti živil živalskega izvora, označevanju šarže in certificiranju člen 7. Pravilnik o veterinarsko-sanitarnem nadzoru živilskih obratov, veterinarsko-sanitarnih pregledih ter o pogojih zdravstvene ustreznosti živil in surovin živalskega izvora člen 21.
Pristojni uradni veterinar ima po 87. členu ZVet-1 ne le pravico, pač pa dolžnost, da odredi uničenje živil v prometu že v primeru, če niso označena in nimajo veterinarskih potrdil (19. točka prvega odstavka), zato vrhovno sodišče zavrača tožnikove navedbe v pritožbi, da bi lahko veterinar uporabil milejše ukrepe z manjšo "gospodarsko" škodo, saj bi s tem kršil določbe ZVet-1, četudi so tožnikove navedbe o neoporečnosti pršutov resnične.
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo. Višina odmerjene odškodnine temelji na ugotovitvah v izvedenskem mnenju, izpovedi tožnika ter medicinski dokumentaciji, pri čemer je sodišče upoštevalo in pravno pravilno ovrednotilo tako bolečinsko obdobje, prestane neugodnosti v času zdravljenja, trajanje in intenzivnost prestanega strahu, starost tožnika v času škodnega dogodka, trajno posledico škodnega dogodka in njihovo odražanje ter vplivanje na tožnikovo vsakdanje življenje, kot vsa ostala dejstva, ki jih revizija ponovno izpostavlja.
ZKP člen 39, 39/1-5, 420, 420/2, 424, 424/1, 445, 445/1.
izločitev - sodelovanje v drugem kazenskem postopku - obvestilo o seji pritožbenega senata - skrajšani postopek - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - odločba o kazenski sankciji
Sodelovanje sodnika pri izdaji sodbe v kazenski zadevi ter pri odločanju o priporu v drugi kazenski zadevi ni zakonski razlog za izločitev sodnika po 5. točki 39. člena ZKP.
ZKP člen 68, 68/1, 371, 371/2, 420, 420/2.URS člen 29.
pravica do obrambe z zagovornikom - zagovornik več obdolžencev - pooblastilo odvetniku - kršitev določb kazenskega postopka - vpliv na zakonitost - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zgolj zaradi tega, ker je pooblastilo istemu odvetniku dal tudi soobdolženec, pravica do zagovornika obdolžencu ni bila kršena.