SZ člen 129, 129/2, 129/3. ZSR člen 40, 40/1, 40/2, 50, 50/3, 97, 97/1. ZSR (1974) člen 16, 16/1, 16/2.
privatizacija stanovanj - hišniško stanovanje - imetnik stanovanjske pravice - pravica začasne uporabe - drugo primerno stanovanje - pravica do odkupa
Tožnik ni dokazal, da bi imel ob uveljavitvi SZ na hišniškem stanovanju stanovanjsko pravico. Na tem stanovanju je imel v posledici opravljanja hišniških del le pravico do začasne uporabe stanovanja po 40. členu ZSR iz leta 1982, zato ni upravičen do odkupa drugega primernega stanovanja po drugem in tretjem odstavku 129. člena SZ.
lovska družina - prenehanje članstva - izpodbijanje sklepa - pravna sredstva - rok za vložitev tožbe
Ker je tožnik vložil pritožbo zoper sklep upravnega odbora tožene stranke, zoper katerega pa upoštevaje interne akte lovske organizacije ni bilo predvidenega pravnega sredstva, in zato zamudil rok za vložitev tožbe zoper navedeni sklep, v smislu 59. člena Zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč, je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo njegovo nepravočasno vloženo tožbo.
STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL48462
ZZK člen 13, 66, 66/2. PVZK člen 21, 22.
zavarovanje terjatve - zastavna pravica na nepremičnini - skupna hipoteka - zemljiška knjiga - vpis hipoteke - glavni zemljiškoknjižni vložek - stranski zemljiškoknjižni vložek
Skupna hipoteka ni zgolj navadna vsota zastavnih pravic na posameznih nepremičninah. Sodišče, kjer se vodi glavni vložek je zato pristojno tudi za posamezna procesna opravila, ki se nanašajo na stranski vložek.
izvršba na nepremičnine - dokaz o dolžnikovi lastnini - listina, primerna za vpis v zemljiško knjigo
Če nepremičnina, na katero je predlagana izvršba, v zemljiški knjigi ni vpisana kot dolžnikova lastnina, mora upnik v skladu z dol. čl. 168/III Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) predlogu za izvršbo priložiti (tudi) za vpis dolžnikove lastninske pravice pri tej nepremičnini primerno listino; če pa le-te ne poseduje, pa mora skladno z dol. čl. 168/V ZIZ izkazati oz. pokazati ustrezne aktivnosti v smeri uveljavljanja pravice do vpisa te lastninske pravice na dolžnika s tožbo. Čeprav upnik z zemljiškoknjižnim lastnikom ni (bil) v nobenem razmerju, mora tožbo po čl. 168/V ZIZ (bodisi na izstavitev oz. izročitev za vpis dolžnikove lastninske pravice primerne listine) vložiti tudi zoper njega, ker ima pravni interes, da se dolžnik vknjiži kot lastnik v zemljiško knjigo. Po iztožitvi listine doseže upnik položaj, kakršnega ureja dol. čl. 168/II in IV ZIZ.Pravno podlago za vložitev tožbe, s katero upnik zahteva vpis lastninske pravice na dolžnika zoper zemljiškoknjižnega lastnika, čeprav z njim ni v nobenem pravnem razmerju, mu torej daje dol. čl. 168/V ZIZ (in ne predpisi s področja stvarnega oz. obligacijskega prava).
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - izterjava preživnine - zastaranje - občasna denarna terjatev - preživninska terjatev
Posamezni preživninski obroki, s katerimi se črpa sama pravica do preživljanja, o kateri je bilo odločeno s pravnomočno sodbo, in ki zapadejo v bodoče, zastarajo v roku, določenem za zastaranje občasnih terjatev, torej v triletnem zastaralnem roku.
izterjava neplačane takse - zastaranje pravice zahtevati plačilo sodne takse
1. Odločbo o odmeri takse sodišče izda le na zahtevo stranke. Sodišče ne more ob podani zahtevi stranke za izdajo odločbe o odmeri takse odmeriti višje takse, kot je stranki naloženo z nalogom, saj ne more odločiti v njeno škodo. 2. V pravdni zadevi, v kateri je tožeča stranka taks oproščena, toženčeva obveznost plačila dela taks za tožbo ne nastane že z dnem vložitve tožbe oziroma tedaj, ko sodišče izda sklep, s katerim tožnico plačilo taks oprosti, ta obveznost ne more nastati preden sodišče odloči s sodbo o zahtevku tožeče stranke.
Iz trditev v tožbi, da je tožeča stranka sklenila pogodbo o nakupu delnic, ki jih je nato prvotožena stranka v stečajnem postopku znova prodala drugotoženi stranki, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka na razveljavitev pogodbe o prodaji med toženima strankama
Služnostna pravica se ustanovi zaradi potreb gospodujočega zemljišča zato okoliščina, ki se nanaša na služeče zemljišče za ugotovitev prenehanja služnosti ni relevantna. Upoštevajo se le tiste spremenjene okoliščine, ki se nanašajo na gospodujoče zemljišče. Pri ustanovitvi služnosti s sodno poravnavo ni nujno, da obstaja objektivna korist za nastanek služnosti - velikokrat nastane zaradi subjektivne koristi stranke v prid katere je služnost ustanovljena, ker gre pri sodni poravnavi za medsebojno popuščanje pravdnih strank.
Upravičenci lahko zahtevajo izločitev iz tistega zapustnikovega premoženja, ki bi sicer, če izločitve ne bi bilo, spadalo v zapuščino po zapustniku. Če je zapustnik s svojim premoženjem pravno veljavno razpolagal za časa svojega življenja z darilno pogodbo za primer smrti, iz takega premoženja ni možno zahtevati izločitve, ker le - to preide na obdarjenca v trenutku smrti zapustnika in ne bi prešlo v zapuščino, četudi ne bi bilo zahteve po izločitvi.
Če se v opisu dejanskega stanja v obtožbi prepletata huda žalitev in zgroženost, gre pa za kolektivnega oškodovanca (vernike), ko tudi ni opisan pojem hude razžalitve, saj t.i. običajna razžalitev ne zadošča, ne gre za kaznivo dejanje nasilništva po 2. in 1. odst. 299. čl. KZ.
invalidsko zavarovanje - nadomestilo plače - čakanje na zaposlitev na drugem ustreznem delu - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Izrek sodbe, ki zavrača razveljavitev obeh upravnih odločb iz predsodnega postopka in hkrati posega in razveljavlja del drugostopenjske odločbe, je nejasen oz. sam s seboj v nasprotju in hkrati v nasprotju z razlogi sodbe ter listinsko dokumentacijo, saj ni niti razčiščen obseg in s tem predmet izpodbijane tožbe.
Kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci člen 35, 35-4.
solidarnostna pomoč - zasebni delodajalec
Kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci v 4. točki 53. člena ne določa, da je do solidarnostne pomoči upravičen le delavec, ki je v daljšem bolniškem staležu zaradi poškodbe ali bolezni, dobljene na delu. Zato je do solidarnostne pomoči upravičen tudi delavec, ki se je poškodoval izven delovnega časa.
ZLPP člen 31, 31/2, 31/2-4. ZPSPID člen 1, 1-12, 28, 28-8.
kolektivni delovni spor - izvrševanje kolektivne pogodbe - uslužbenski certifikat
Ker je država z zakoni v celoti uredila svojo obveznost, predlagatelji ne morejo uveljavljati dodatnih pravic iz obravnavanega naslova poleg pravic, ki jih iz naslova uslužbenskih certifikatov zagotavlja zakon. Zato je sodišče pravilno zavrnilo predlog na ugotovitev, da je nasprotna udeleženka RS kršila 4.alineo 2. odstavka 31. člena Zakona o lastniškem preoblikovanju podjetij, ker predlagateljem ni ponudila za odkup lastniških certifikatov delnic ali drugega premoženja RS (ali podjetij v njeni lasti). Pravilno je zavrnilo tudi predlog, naj navedeno nasprotni udeleženki naloži sodišče oz. naj nasprotna stranka izplača razliko med dejansko izplačanimi plačami in plačami po KPND z zakonitimi zamudnimi obrestmi, kot tudi podredni zahtevek, da je dolžna predlagateljem izplačati zakonite zamudne obresti od zneskov na cerifikatih. Nasprotna udeleženka je namreč s sprejetjem Zakona o prvem pokojninskem skladu RS in preoblikovnanjem PID za cerifikate izdala pokojninske bone v enakem nominalnem znesku, kot so bili izdani certifikati, z odlokom pa je zagotovila tudi dopolnilno premoženje za izdajo certifikatov.
Poprava sodbe je mogoča le, če gre za napake v imenih, v številkah ter za druge očitne pisne in računske pomote, za pomanjkljivosti glede oblike in za neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom ter v primeru, če se izvirnik in prepis sodbe ne ujemata glede kakšne odločitve, ki je vsebovana v izreku sodbe (1. in 3. odst. 328. čl. ZPP). Pri tej sodbi ne gre za katerega od teh primerov, pač pa za stanje, ko pritožbeno sodišče ob delni spremembi sodbe sodišča prve stopnje, v izreku ni odločilo o delu zahtevka, o katerem bi moralo odločiti s sodbo (del obrestnega zahtevka za določeno obdobje). Gre za primer iz 1. odst. 325. čl. ZPP, ko sodišče ne odloči o delu zahtevka. V takem primeru lahko stranka v 15-ih dneh od prejema sodbe predlaga sodišču, naj se sodba dopolni. To seveda velja tudi za sodbo pritožbenega sodišča. Če stranka ne predlaga dopolnitve sodbe, nastopi po preteku navedenega roka pravna fikcija, po kateri se šteje, da je tožba v delu, ki se nanaša na zahtevek, ali na del zahtevka, o katerem sodišče ni odločilo, umaknjena.
ZPIZ člen 46, 46-4, 46, 46-4. ZMEPIZ člen 34, 34/1, 36, 38, 34, 34/1, 36, 38.
pokojninsko zavarovanje - vrednostni papirji
Za vprašanje pravilnosti vnešenih podatkov v obrazec M-4/M-8 je pomembna ugotovitev, ali je šlo za izplačila, ki so bila delavcem izplačana po osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke (plače) po takratnih pravnih predpisih. Tega toženec v predsodnem postopku ni ugotavljal, temveč je svojo odločitev utemeljeval zgolj na obliki izplačila (vrednostni papirji) in namenu porabe (lastninjenje podjetja). Niti oblika izplačila niti namen porabe pa ne moreta biti kriterij za izločitev podatkov iz obrazcev M-4/M-8. Razen tega mora odločba skladno z 38. čl. ZME vsebovati konkretne podatke o zneskih, ki jih je potrebno popraviti v obrazcih M-4/M-8.
ZDR (1990) člen 106, 106/2, 106/2-1, 106, 106/2, 106/2-1. ZObr člen 98, 98/2, 98, 98/2.
razporeditev na drugo delovno mesto - reorganizacija
Tožena stranka je dokazala, da se je v mesecu juniju 1998 začela reorganizacija Slovenske vojske, zaradi česar so se akti o organiziranosti enot spremenili. Zaposleni so bili na podlagi teh sprememb trajno razporejeni na nove dolžnosti. Razporeditev tožnika na novo delovno mesto je trajne narave in ne začasna. Zato se tožnik zmotno skicuje na 98. člen ZObr, ki ureja začasno razporeditev na drugo ali nižje ovrednoteno delovno mesto za najdalj eno leto in določa, da delavec v tem primeru obdrži enako plačo kot jo je imel pred razporeditvijo, če je zanj ugodnejša.
Tožnik je zoper odločbo pravočasno vložil ugovor, ki skladno s 106. členom ZDR zadrži izvršitev sklepa do sprejema dokončne odločitve, saj je v predmetni zadevi sporna odločba o določitvi višine osnovnega količnika. Zato ne gre za sklep v smislu 1. alineje 2. odstavka 106. člena ZDR (določitev plače). Odločba (in s tem določitev količnika) je postala dokončna šele z vročitvijo dokončne odločbe tožniku (s katero je bilo odločeno o tožnikovem ugovoru), zato je tožena stranka dolžna tožniku izplačati vsakomesečne razlike v plači do dokončnosti odločbe.
Tudi v primeru enotnega materialnega sosporništva se lahko izda začasno odredbo prepovedi razpolaganja s premičnim premoženjem (avtomobilom) le zoper enega od sospornikov, če bi bil s tem dosežen namen zavarovanja, kar velja za primer, ko gre za zavarovanje denarne terjatve, ki se nanaša izključno na enega od enotnih sospornikov na pasivni strani zato, ker ima ta v posesti stvar, ki je predmet spora. S tem ni kršeno načelo najugodnejšega dejanja, ki izhaja iz 196. čl. ZPP. To načelo prepreči situacijo, da bi ob različnih procesnih dejanjih enotnih sospornikov prišlo do možnosti različnih sodnih odločitev, kar bi bilo v nasprotju s temeljno značilnostjo enotnega sosporništva (izdaje enake sodbe za vse enotne sospornike).
Poprava sodbe je mogoča, če gre za napake v imenih, v številkah ter za druge očitne pisne in računske pomote, za pomanjkljivosti glede oblike in za neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom ter v primeru, če se izvirnik in prepis sodbe ne ujemata glede kakšne odločitve, ki je vsebovana v izreku sodbe (1. in 3. odst. 328. čl. ZPP). Pri sodbi prvostopenjskega sodišča ne gre za katerega od teh primerov, pač pa za stanje, ko prvostopenjsko sodišče ni odločilo o delu zahtevka - ne v izreku ne v obrazložitvi - o katerem bi moralo odločiti s sodbo.
Ker postane pravnomočen le izrek sodbe, mora sodišče v izreku odločiti o celotnem zahtevku; če pa mu le delno ugodi, mora biti v izreku sodne odločbe (in ne le v obrazložitvi), navedeno, kateri del zahtevka je zavrnjen. V konkretnem primeru pa navedeni del obrestnega zahtevka v izreku sodbe ni vsebovan in v njem tudi ni navedeno, kako je sodišče o tem delu zahtevka odločilo ter o tem tudi v razlogih sodbe ni ničesar. Gre za stanje po 1. odst. 325. čl. ZPP, ko sodišče ne odloči o delu zahtevka.
Iz sodnega registra je razvidno, da je direktorju A. Š. dne 26.1.2001 prenehalo pooblastilo za zastopanje tožene stranke. Čeprav je bila ta sprememba v sodni register vpisana šele 28.9.2001, velja datum prenehanja pooblastila, kot je naveden v registru in ne šele datum vpisa prenehanja pooblastila. To pomeni, da A. Š. dne 10.5.2001, ko je dal pooblastilo odvetniku B. L., ni bil več zakoniti zastopnik tožene stranke in da zato takšnega pooblastila ni mogel dati. Na podlagi tega pooblastila odvetnik B. L. ni mogel vložiti pritožbe v imenu tožene stranke, saj ga za zastopanje ni pooblastil zakoniti zastopnik tožene stranke, kar pomeni, da je pritožbo vložila oseba, ki te pravice ni imela. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 1. odstavka 351. člena ZPP pritožbo zavrglo kot nedovoljeno.
ZUP člen 218, 218/2, 218, 218/2. ZDSS člen 32, 32/1, 32, 32/1.
procesna predpostavka za tožbo
Če bi tožnik izkazal, da je pri tožencu vložil zahtevo za izdajo odločbe v zvezi z zatrjevano ustavitvijo izplačevanja obeh akontacij, o katerih toženčev prvostopenjski organ ne bi odločil in če bi postopal po določbah 2. odst. 218. čl. ZUP (molk prvostopenjskega organa) ter v primeru, če bi prišlo tudi do molka drugostopenjskega organa, po določbah 1. odst. 32. čl. ZDSS, bi bila podana procesna predpostavka za vložitev tožbe. Zato se njegova vloga, vložena po pooblaščenem odvetniku pri tožencu, imenovana pritožba ne more pojmovati kot akt, s katerim bi tožnik izpolnil procesno predpostavko za vložitev tožbe iz 1. odst. 32. čl. ZDDS, ki je določena za primer molka drugostopenjskega organa.