ZPIZ člen 228, 228/2, 228, 228/2. ZDoh člen 16, 16-2, 16, 16-2.
davek od plač - bolniški stalež
V skladu z 2. odstavkom 228. člena ZPIZ je osnova za obračun davkov in prispevkov za delavce, ki so v delovnem razmerju pri domačem izplačevalcu plače in so razporejeni na delo v tujino, plača, od katere se po posebnem zakonu plačuje davek od osebnih prejemkov. Zakon o dohodnini (ZDoh) v 2. alinei 16. člena določa, da je osnova za davek od osebnih prejemkov plača, dosežena z delom v tujini na podlagi delovnega razmerja, sklenjenega v državi, v višini plače za enaka dela v državi, zmanjšana za plačane obvezne prispevke za socialno varnost, če ni s sporazumom o izogibanju dvojnemu obdavčevanju določeno drugače. Zato je tožena stranka davke in prispevke za tožnika pravilno odvajala od bruto osnove plače za primerljiva dela v Sloveniji.
odpravnina - trajno presežni delavec - odpoved pravici do odpravnine - sklep o prenehanju delovnega razmerja
Delavec se lahko deloma oz. v celoti odpove pravici do odpravnine, ki mu gre kot trajno presežnemu delavcu, vendar pa mora biti taka izjava delavca jasna, nedvoumna in izrecna. Sklep o prenehanju delovnega razmerja ni dvostranski akt, zaradi česar določba o odpravnini v navedenem sklepu ne pomeni izraza volje delavca, temveč delodajalca. Delavčev podpis na sklepu potrjuje, da mu je bil sklep vročen, ne pa tega, da bi se delavec s tem odpovedal delu odpravnine, ki mu gre kot trajno presežnemu delavcu.
IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - DELOVNO PRAVO
VDS02022
ZDR člen 85, 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 116, 116/3. ZIZ člen 272.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe - začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve - nastanek težko nadomestljive škode
Terjatev tožnice še ni verjetno izkazana, saj gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, ki jih tožena stranka zatrjuje; nesporno je tudi, da tožnica ni podpisala ponujene nove pogodbe o zaposlitvi za drugo delovno mesto. Osebni konflikt s posameznim delavcem pri toženi stranki ni odločilen, saj to ne pomeni, da je izkazana samovolja zaradi diskriminacije.
ZOR člen 67, 67/1, 148, 148/3, 149, 149/1, 997, 998, 67, 67/1, 148, 148/3, 149, 149/1, 997, 998.
poroštvo - oblika izjave
Čeprav ZOR za poroštveno pogodbo ne zahteva pisne oblike (primerjaj 997. člen ZOR v zvezi s 1. odstavkom 67. člena ZOR), sta pogodbeni stranki sklenili pisno pogodbo. Pač pa mora biti poroštvena izjava podana pisno (998. člen ZOR). Zakon ne določa načina, na katerega mora porok izdati pisno izjavo. Ta je lahko inkorporirana v sami poroštveni pogodbi.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS02010
ZDSS člen 19, 19/1. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. ZDR (2002) člen 115.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - posebna zaščita delavk - doječa mati - začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve - nastanek težko nadomestljiva škoda
Ker pogodbeno razmerje še ni dokončno prenehalo in ker ZIZ omogoča poleg konkretno določenih začasnih odredb za zavarovanje nedenarne terjatve tudi začasne odredbe z drugačno vsebino, je mogoča začasna odredba, da se zadrži učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Glede na to, da je tožnica 31.8.2001 rodila otroka in priložila zdravniško potrdilo o dojenju, je z veliko verjetnostjo izkazano, da je tožničin zahtevek utemeljen, prav zaradi navedene zakonske zaščite in obsega te zaščite v 115. čl. ZDR. Nasprotno ravnanje tožene stranke, ki je tožnici odpovedala pogodbo o zaposlitvi kljub seznanitvi s tem, da tožnica doji otroka, kaže na samovoljno ravnanje.
Tožniku ni mogoče priznati pravne koristi, da vodi spor o vračilu davka, glede katerega je že pridobil izvršilni naslov, davčni obračun, z zahtevo za vračilo davka na dodano vrednost, je izvršilni naslov.
V postopku za obravnavo predloga za obnovo postopka se ne odloča o samem sporu, zato se tudi ne izvajajo dokazi, s katerimi se utemeljuje oz. izpodbija tožbeni zahtevek, temveč se zgolj presoja utemeljenost ponovnega sojenja že pravnomočno razsojene zadeve. Izvajanje dokazov in ugotavljanje obstoja dejstev je namreč predmet rednega sodnega postopka in ne postopka z izrednimi pravnimi sredstvi.
prenehanje delovnega razmerja - disciplinski postopek - zagovor
Tožnik ni bil zaslišan, kot to določa 2. odst. 63. člena ZTPDR, vendar mu je bila dana možnost, da se obravnave udeleži in da se zagovarja, ko je bila opravljena disciplinska obravnava pred drugostopnim disciplinskim organom. Zato ne gre za absolutno bistveno kršitev določb postopka, zaradi katerih bi bilo potrebno razveljaviti odločbe disciplinskih organov tožene stranke.
prenehanje delovnega razmerja - predlog za obnovo postopka - nova dejstva in novi dokazi - zaporna kazen - rok za vložitev predloga - začetek teka roka - zavrženje predloga za obnovo postopka
Če pritožbeno sodišče samo določi datum prenehanja delovnega razmerja, ker je tožnik v teku sodnega postopka nastopil prestajanje zaporne kazni, daljše od šestih mesecev, mora tožnik, v kolikor zve za nova dejstva in dokaze glede prestajanja zaporne kazni, predlagati obnovo v roku 30 dni od takrat, ko mu je izročena sodba VDSS, oz. ko zve za takšno dejstvo, ne pa po preteku tega roka.
Zakon o carinski službi (ZCS) v 2. odst. 21. člena določa, da se sme delavec, če tako zahtevajo delovne potrebe, razporediti k drugemu delu, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi in delovnim izkušnjam v skladu s pogoji, ki so predpisani s splošnim aktom o sistemizaciji delovnih mest. Ta določba pri razporejanju zaradi nujnih potreb delovnega procesa in organizacije dela varuje delavca le z vidika ustreznosti delovnega mesta, ne pa tudi glede količnika oz. višine osnovne plače.
DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS02014
ZIZ člen 268, 272, 272/2. ZDR člen 85, 88, 88/1, 88/1-1. ZPP člen 108. ZDSS člen 17.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - razrešitev delavca s posebnimi pooblastili - direktor - začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve - predlog za izdajo začasne odredbe - poprava vloge - sredstvo izvršbe - predmet izvršbe
Tožnik je bil razrešen s funkcije direktorja tožene stranke dne 30.1.2003, dne 25.2.2003 pa ga je tožena stranka obvestila, da bo najkasneje v roku 30-ih dni podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ker nima potreb po njegovem delu in mu 7.3.2003 redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz razloga po 1. alinei 1. odstavka 88. člena ZDR/2002. Ker tožnik ne zatrjuje, da potreba po njegovem delu še obstaja, verjetnost terjatve ni izkazana. Njegovo zatrjevanje, da obstaja potreba po delu direktorja, ni odločilno, saj je bil s te funkcije razrešen.
268. člen ZIZ določa, da ima v primeru, kadar je sklep o začasni odredbi izdan v pravdnem ali kakšnem drugem postopku, ta sklep naravo sklepa o izvršbi. Zato morajo biti v takšnem sklepu oz. že v predlogu za izdajo začasne odredbe navedeni med drugim tudi sredstvo in predmet izvršbe ter drugi podatki, ki so potrebni, da se izvršba lahko opravi. Sodišče prve stopnje bi zato moralo ravnati v skladu z določbo 108. člena ZPP, v zvezi z določbo 17. člena ZDSS.
trajno presežni delavec - razporeditev na drugo delovno mesto
Delodajalec ima pravico določati organizacijo svojega dela in zato ukiniti določeno delovno mesto. Zaradi ukinitve delovnega mesta postane delo delavca trajno nepotrebno, zato mora delodajalec v okviru postopka razreševanja presežkov delavcev določiti ukrepe za preprečitev ali omilitev prenehanja delovnega razmerja delavcem, med takšne ukrepe pa lahko spada tudi razporeditev delavca na drugo delovno mesto.
Ker je tožena stranka zaradi ukinitve delovnega mesta "ekonom" v postopku razreševanja trajno presežnih delavcev tožnika razporedila na delovno mesto "KV kuhar", pri čemer je tožnik izpolnjeval pogoje zahtevane stopnje in vrste strokovne izobrazbe za zasedbo tega delovnega mesta, je razporeditev zakonita. Dejstvo, da se določena dela, ki so se opravljala v okviru ukinjenega delovnega mesta "ekonom", opravljajo na drugem delovnem mestu, ne pomeni, da ni obstajala potreba po ukinitvi delovnega mesta "ekonom".
delovno razmerje za določen čas - transformacija delovnega razmerja - delovno razmerje za nedoločen čas -
Delovno razmerje, sklenjeno za določen čas, se na podlagi 1. odstavka 18. člena ZDR ( Ur.l. RS št. 14/90, 5/91, 71/93) spremeni v delovno razmerje za nedoločen čas, če ostane delavec na delu tudi po času, ko bi mu moralo delovno razmerje prenehati. Volja delodajalca, da bi se delovno razmerje sklenilo za nedoločen čas, ni odločilnega pomena, saj do transformacije pride po samem zakonu.
Skladno z določbami KPND in KP za dejavnost vzgoje in izobraževanja se uporabijo kriteriji za izbor presežnih delavcev na nivoju celotne organizacije in ne le na nivoju poljubnega števila enot. Ni odločilno, če je bila ena od soustanoviteljic tožene stranke pripravljena financirati reševanje presežnih delavcev le v enotah na svojem območju, saj iz ustanovitvenih aktov tožene stranke ni razvidno, da bi šlo za ločeno financiranje posameznih ustanoviteljic.
ZOR člen 126, 126/1, 307, 307/1, 126, 126/1, 307, 307/1.
izpolnitev obveznosti
Toženka, ki se je zavezala tožnici omogočiti sodelovanje pri lastninjenju podjetja, svojo obveznost lahko s prodajo delnic veljavno izpolni tudi po končanem lastninjenju.
Kdo je "plovbni agent" v plovbnem agencijskem poslu, opredeljuje 680. čl. Zakona o pomorski in notranji plovbi (Ur. l. SFRJ, št. 22/77 s spremembami, v nadaljevanju ZPNP). Tako se po pogodbi o plovbnem agencijskem poslu plovbni agent zavezuje, da bo na podlagi splošnega ali posebnega pooblastila v imenu in na račun naročitelja opravljal plovbne agencijske posle. Ti so definirani v 682. čl. ZPNP kot posli v zvezi s pomaganjem, posredovanjem in zastopanjem, ki se nanašajo na plovbo in izkoriščanje ladij.
Pobotu zaradi te njegove bistvene značilnosti seveda ni moč pripisati pomena plačila, kot to zmotno meni pritožnik. :
V prid izhodišču pritožbenega sodišča je predvsem v pogodbi dogovorjeni način, kako tožeča stranka, ki je davčna zavezanka, uveljavi svojo (premoženjsko) pravico do deleža na "skupnem neto prihodku" iz razmerja s toženo stranko, ki je prav tako davčna zavezanka: namreč izdaja računa toženi stranki, ki mora obvezno vsebovati podatke, predpisane z ZDDV (prim. 34. čl. ZDDV). Račun tožeča stranka izda na podlagi obračuna, ki ga pripravi tožena stranka (prim. npr. 7. čl. pogodbe 1055/090, priloga A 5). Plačilo računa pa bo imelo za posledico prenehanje pravice tožeče stranke do deleža na "skupnem neto prihodku" za neko obračunsko obdobje zaradi izpolnitve (ene izmed) obveznosti tožene stranke do tožeče stranke po spornih pogodbah. Delitev "skupnega neto prihodka" iz naslova zaračunane pogovornine med pravdni stranki v razmerju 30% : 70 % (oz. 40 % : 60 %) pa že po logiki stvari same predpostavlja, da sta njuna deleža enako (na enak način) obremenjena z DDV. Povedano drugače, če naj bo 30 % (oz.40 %) delež, kolikor pripada tožeči stranki z gledišča obremenitve z DDV "neto" (ona namreč zaračunava 19 % DDV na skupaj dogovorjeno ceno storitve končnim uporabnikom storitev ene in druge pravdne stranke), ni logično, da bi bil preostali delež, ki gre toženi stranki, v tem pogledu "bruto", kar trdi tožena stranka.
ZOR člen 16, 18, 18/1, 102, 154, 200, 16, 18, 18/1, 102, 154, 200. ZGO člen 58, 58/1, 58, 58/1. Pravilnik o vsebini in načinu vodenja dnevnika o izvajanju del ter o načinu označitve gradbišča člen 17, 17/3, 17, 17/3.
krivdna odgovornost - prispevek oškodovanca
Pritrditi je stališču sodišča prve stopnje, da je v ravnanju tožene stranke mogoče zaslediti vse elemente odškodninskega delikta, zato je podana njena odškodninska odgovornost. Ravnanje tožene stranke, ki ni ustrezno zavarovala gradbišča, ni bilo le nedopustno, ampak tudi protipravno. Določilo 1. odst. 58. člena Zakona o graditvi objektov izvajalcu, ki gradi objekt ali izvaja dela, med drugim nalaga, da mora pravočasno ukreniti, kar je treba za varnost delavcev, mimoidočih, prometa in sosednjih objektov ter za varnost samega objekta in del, napeljav, opreme ter materiala. Dolžnost zavarovanja gradbišča je namreč posledica notornega dejstva, da lahko gradbena dela in spremenjene razmere v prostoru ogrozijo zdravje in varnost ljudi. Pritožbeno sodišče pa soglaša, da je sodišče prve stopnje podcenilo prispevek tožnice, ki je tudi sama kriva, da ji je nastala škoda (192. člen ZOR). Ob dejstvu, da je bila seznanjena, da se izvajajo na dvorišču različni gradbeni posebi, je pravilno razmerje 40% : 60% v korist tožeče stranke.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-6, 100, 100/1, 100/1-6.
prenehanje delovnega razmerja - odsotnost z dela
Delavec v sodnem postopku, v katerem se presoja zakonitost odločb o prenehanju delovnega razmerja, lahko utemelji in dokaže, da je bila, kljub v času izpodbijanih odločb delodajalca izdanim mnenjem in odločbam o njegovi delazmožnosti, njegova odsotnost upravičena in ni bilo razlogov za prenehanje delovnega razmerja na podlagi 6. tč. 1. odst. 100. čl. ZDR. Navedeno je tožnica dokazala, saj je v nasprotju s svojimi mnenji o tem, da je bila sposobna za delo za 4 ure od 10.9.2000, ZK II. stopnje naknadno, v zvezi z sodnim postopkom pred Delovnim in socialnim sodiščem v L., v dodatnem mnenju z dne 13.11.2001 zaključila, da je bila tožnica tudi v času od 10.9.2000 do 30.11.2000 dela nezmožna za polni delovni čas zaradi pred tem časom utrpele poškodbe pri delu.
Kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci člen 53.
solidarnostna pomoč - pogoj - bolniški stalež
Edini pogoj za izplačilo solidarnostne pomoči je daljša bolezen. Vendar pa je delavec upravičen le do enkratnega izplačila solidarnostne pomoči, tudi če je v bolniškem staležu več let oz. če je neprekinjeno v bolniškem staležu, ki zajema dve koledarski leti.