sodba brez obrazložitve - pomanjkljiva sodba - odločitev o pobotnem ugovoru - dopolnilna sodba
Odločitev, s katero ni odločeno o pobotnem ugovoru tožene stranke, je sodišče prve stopnje sprejelo že v sodbi s skrajšano obrazložitvijo, zaradi česar je v kasnejši sodbi brez predloga tožene stranke za izdajo dopolnilne sodbe ni smelo dopolnjevati. Ker tožena stranka predloga za izdajo dopolnilne sodbe ni podala, se šteje, da je bil pobotni ugovor umaknjen.
obnova pravdnega postopka - izredno pravno sredstvo - obnovitveni razlog - vročanje sodnih pisanj - vročanje v poštni predal - pravica do izjave - dejanska seznanitev s sodnim pisanjem - način vročanja pisanj - dolžna skrbnost stranke - vročanje po elektronski pošti - načelo pomoči prava neuki stranki
Obnova postopka kot izredno pravno sredstvo, ki blaži institut pravnomočnosti, se dovoli le, če obstajajo predpostavke, ki so v zakonu natančno določene.
Ustavno sodišče RS je v svojih odločbah že večkrat poudarilo, da je eden od pomembnejših elementov pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS) pravica do izjave v postopku. Bistven (nujen) predpogoj za uresničevanje pravice do izjave v postopku pa je pravica do informacije; stranka namreč pravice do izjave v postopku ne more uresničiti, če ni zagotovljeno, da bo predhodno izvedela za procesna dejanja, glede katerih se ima pravico izjaviti. Najpomembnejši procesni institut, ki služi uresničevanju pravice do informacije kot predpogoja pravice do izjave v postopku, je vročanje. Namen vročanja je omogočiti naslovniku, da se seznani z opravljenim procesnim dejanjem sodišča ali stranke in da bo temu primerno lahko pripravil svojo obrambo. Ta namen lahko vročitev doseže le, če je dejansko zagotovljeno, da bo sodno pisanje prispelo do naslovnika. Dolžnost sodišča v zvezi zagotovitvijo, da bo sodno pisanje dejansko doseglo naslovnika, pa je strožja, ko gre za položaj, ko se postopek še ni začel, ko torej naslovnik še ni seznanjen s postopkom. Tudi ESČP povezuje institut vročanja s konceptom poštenega postopka, ki med drugim zahteva, da je stranka seznanjena z uvedbo civilnega postopka in ima v njem možnost sodelovati.
Tožnica si je v obdobju spornih vročitev po lastni želji izbrala vročanje v poštni predal kot enega izmed dovoljenih načinov vročanja in bi morala sama poskrbeti za to, da se ji na ta način sodna pisanja lahko tudi dejansko vročajo oziroma bi morala izbrati drug možen način vročanja. Z rednim praznjenjem poštnega predala, ki ji ga nalaga tudi prvi odstavek 139.b člen ZPP, bi se tudi izognila predpisani posledici, da se sodna pošiljka ob polnem predalu vrne nazaj sodišču. Posledicam takšne vročitve bi se tožnica lahko izognila tudi tako, da bi uporabo poštnega predala odpovedala oziroma, da bi za dvig pošiljk iz predala pooblastila drugo osebo, če sama do poštnega predala zaradi zatrjevanih zdravstvenih težav (ki za sporno obdobje niti niso izkazane) in strahu pred okužbo s covid-19 ni mogla oziroma upala dostopati.
gospodarski spor majhne vrednosti - izpodbijanje dejanskega stanja - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prekoračitev trditvene podlage - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti
S pritožbenimi navedbami, da je prvostopenjsko sodišče zmotno uporabilo pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu, toženka uveljavlja relativno bistveno kršitev določb postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP v zvezi z 212. členom ZPP), kar ni dovoljen pritožbeni razlog.
Vsa dejanska vprašanja, ki jih načenja pritožba, niso dovoljen pritožbeni razlog.
Okoliščina, da je račun enostranska listina, se nanaša na vprašanje dokazne vrednosti takšne listine.
ZST-1 člen 13,13/1. ZIZ člen 58, 558/4. ZPP člen 111, 111/2, 111/4.
izvršba - verodostojna listina - sodna taksa za ugovor - neplačilo sodne takse - predlog za taksno oprostitev - zavrženje predloga - oprostitev plačila sodnih taks
Glede na to, da je bil dolžniku plačilni nalog vročen v četrtek, 12. 9. 2024, in je začel teči prvi naslednji dan, torej v petek, 13. 9. 2024 (drugi odstavek 111. člena ZPP1 v zvezi s 15. členom ZIZ in tretjim odstavkom 1. člena ZST-1), je bil zadnji dan roka za plačilo sodne takse delovni dan - petek, 20. 9. 2024 in ne sobota, 21. 9. 2024, kot je materialnopravno nepravilno navedlo (štelo) sodišče prve stopnje. Ker je dolžnik vložil predlog za taksno oprostitev v ponedeljek, 23. 9. 2024 (kar ni pritožbeno sporno), ga je vložil po izteku osemdnevnega roka iz plačilnega naloga. Sodišče prve stopnje je zato predlog pravilno zavrglo kot prepozen (četrti odstavek 58. člena ZIZ).
ZST-1 člen 10, 10/6, 14a, 14a/3, 34a, 34a/3. ZIZ člen 29b, 29b/5. ZPP člen 116, 116/1, 116/2, 117, 117/4, 339, 341.
nastanek taksne obveznosti - pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog v izvršilnem postopku - bistvena kršitev določb postopka - neobrazloženost sklepa - uradni pritožbeni preizkus - pravilna uporaba materialnega prava - takse prosta pritožba - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - plačilo sodne takse za pritožbo zoper sklep, da se ugovor šteje za umaknjen - razlaga zakonske določbe
Določbo šestega odstavka 10. člena ZST-1 je treba razlagati tako, da taksna oprostitev, ki je na podlagi zakona predpisana za pritožbo zoper sklep o ustavitvi postopka zaradi domneve umika pravnega sredstva iz razloga neplačila takse, velja tudi za takse v postopku odločanja o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za plačilo sodne takse oziroma roka za vložitev predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse in torej tudi za pritožbo zoper sklep, s katerim sodišče dolžnikov predlog za takšno vrnitev v prejšnje stanje zavrne.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - kvalificirana oblika - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - nevarnost za življenje in zdravje - kršitev kazenskega zakona
Nevarnost za življenje in zdravje mora biti konkretna, kar pomeni, da gre za konkretno ogrozitveno kaznivo dejanje in zgolj nastanek abstraktne nevarnosti ne zadošča.
Nevarnost je konkretna, kadar neposredno grozi, da se bo sprevrgla v poškodbo zavarovane dobrine, pa se to zgolj po srečnem naključju ne zgodi oziroma bi do poškodbe ob rednem teku dogodkov prišlo, če je ne bi preprečil srečen splet okoliščin.
Opis dejanja ne izpolnjuje zakonskega znaka "nevarnosti za življenje in zdravje", če je opisana nevarnost povezana izključno s hipotetičnimi okoliščinami nepredvidenih situacij v prometu in ne vsebuje okoliščin, ki bi izkazovale, da je bilo zdravje in življenje tujcev ogroženo že med samim prevozom zaradi načina prevoza.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00080158
ZZK-1 člen 39, 40, 40/1, 40/1-5, 47, 63, 99, 99/1, 99/1-1. SPZ člen 38, 38/2, 38/4. ZPP člen 3, 3/3, 316, 316/2, 337, 337/1.
tožba za izstavitev zemljiškoknjižne listine - pripoznava tožbenega zahtevka - pogodba o dosmrtnem preživljanju - nedovoljeno razpolaganje - večkratno razpolaganje z nepremičnino - zmotna uporaba materialnega prava - vknjižba prepovedi odtujitve in obremenitve - zaznamba prepovedi obremenitve in odtujitve - pravni učinki vknjižbe - vpis pravnega dejstva - dopustne pritožbene novote
Vknjižba pravice prepovedi odtujitve in obremenitve predstavlja drugačen zemljiškoknjižni vpis kot zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve, zaradi česar imata ta dva zemljiškoknjižna vpisa različne pravne učinke.
začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - nadomestitev soglasja starša - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - vključitev otroka v vrtec - sprejem otroka v vrtec - določitev vrtca - največja korist otroka
Nasprotni udeleženec ne nasprotuje, da se B. vključi v vrtec, nasprotuje le, da se vključi v vrtec A. Njegov predlog, da se otroka vpiše v vrtec D., ki je v neposredni bližini prebivališča nasprotnega udeleženca, je bil s pravnomočno odločbo Okrožnega sodišča v Novem mestu II N 170/2022 z dne 3. 5. 2023 zavrnjen. Pomembna razlikovalna okoliščina v tej zadevi glede na pravnomočno zavrnjen predlagateljev predlog, da se otroka vpiše v vrtec D., je, da ne gre za odločitev o spremembi vrtca, temveč le za začasno nadaljevanje obiskovanja vrtca A., ki ga je s soglasjem obeh staršev otrok obiskoval že od od svojega 11. meseca starosti.
V tem trenutku je tudi po mnenju pritožbenega sodišča v največjo korist otroka, da ostane v dosedanjem vrtčevskem okolju, kar zanj glede na številne spremembe v življenju pomeni varovalni dejavnik.
Sklep, s katerim sodišče prve stopnje ne dopusti nasprotne tožbe, je sklep procesnega vodstva. Pritožbe zoper tak sklep ni.
Napačen pravni pouk ne more vzpostaviti pravice, ki je zakon ne daje.
Primarni in podredni tožbeni zahtevek sta vsak zase samostojna zahtevka, le odločanje o njiju je podvrženo vrstnemu redu, kot ga izbere tožnik. Če sodišče tožbo po primarnem zahtevku zavrže, nastopijo pogoji za obravnavanje podrejenega zahtevka, ki s tem postane primarni.
kreditna pogodba v CHF - ničnost kreditne pogodbe - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - predlog za izdajo začasne odredbe - delna ugoditev predlogu - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - začasno zadržanje učinkovanja notarskega zapisa - učinkovanje začasne odredbe - zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved razpolaganja s terjatvijo - denarna kazen kot sredstvo izvršbe - namen zavarovanja terjatve - zaščita potrošnika - ugovor v izvršilnem postopku - vezanost na tožbeni zahtevek
Ob tem preizkusu je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je namen predlaganega zavarovanja dosežen že z začasnim zadržanjem učinkovanja kreditne pogodbe in dodatno zavarovanje z izrekanjem prepovedi razpolaganja s terjatvami, izterjave terjatev v izvršilnem postopku ali uveljavljanja kakršnegakoli drugačnega poplačila teh terjatev ni potrebno. Začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe namreč učinkuje na zapadlost terjatve, kar tudi po prepričanju višjega sodišča zadošča za zagotovitev polnega učinka končne meritorne odločitve, hkrati pa je s tem tudi vzpostavljen pravni in dejanski položaj, v kakršnem bi bila tožnica, če nepoštenih pogojev ne bi bilo, kot to zahtevata Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nepoštenih pogojih v potrošniških pogodbah in sodba Sodišča Evropske unije (SEU) C-287/22 z dne 15. 6. 2023 RJ proti Getin Noble Bank S.A.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSM00081605
ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1, 390, 390/2. ZJSRS člen 28, 28/1, 28/3. ZPP člen 365, 365/1, 365/1-3.
osebni stečaj dolžnika - ustavitev izvršilnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka - obvestilo o subrogaciji in vstopu sklada v položaj otroka - narava terjatve - izterjava nadomestila preživnine - zmotna uporaba materialnega prava - vpliv osebnega stečaja na izvršilni postopek
Ne glede na začetek postopka osebnega stečaja nad dolžnikom se izvršilni postopek, ki teče za izterjavo terjatev zakonite preživnine, ki so v posledici subrogacije na podlagi 28. člena ZJSRS (skupaj s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi) prešle na Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS, in izvršilnih stroškov, ki v tem postopku nastanejo v zvezi z izterjavo teh terjatev, tudi po začetku postopka osebnega stečaja lahko nadaljuje.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00080690
DZ člen 156, 161, 170. ZNP-1 člen 100. ZOOMTVI člen 8.
začasna odredba v družinskih sporih - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - stopnja verjetnosti - izbira ukrepa - milejši ukrep - odvzem ali omejitev starševske skrbi - stiki med otrokom in staršema - namen in cilj ukrepa - načrt pomoči družini in otroku
Z začasnimi odredbami se v družinsko pravnih zadevah ureja položaj, v katerem je otrok tako ogrožen, da ni mogoče čakati na zaključek postopka in pravnomočnost odločbe (161. člen DZ). Postopek se vodi po v ZIZ predpisanem postopku (100. člen ZNP-1), v katerem sodišče ne izvaja vseh dokazov, ki so relevantni za sprejem končne odločitve, pač pa ugotavlja le, ali je s stopnjo verjetnosti izkazano, da je otrok zaradi ravnanj staršev ali zaradi njegovih psihosocialnih težav ogrožen. Dokazni standard verjetnosti je dosežen, kadar obstaja več argumentov za obstoj določenega dejstva kot argumentov proti temu dejstvu, oziroma so prvi argumenti očitnejši od drugih.
Cilj ukrepa je, da se deklico od matere umakne preko tedna, tako da izgradi socialne veščine v spremenjenem okolju, se sooči z iracionalnimi prepričanji in se osamosvoji, pri čemer pa se zaradi njene močne navezanosti na mamo z njo ohrani stik preko vikenda in počitnic.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - izbira skrbnika - imenovanje skrbnika - primernost skrbnika - izvedensko mnenje
Glede na ugotovitve izvedenke, da nasprotni udeleženec ni sposoben več sam skrbeti za svoje koristi in interese, da ni sposoben sam sklepati pravnih poslov, pridobivati pravic in se samostojno zavezovati ter da je dovzeten za vplive, kar je ugotovilo tudi sodišče ob zaslišanju, so podani pogoji za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, kot jih ureja prvi odstavek 262. člena DZ.
spor zaradi motenja posesti - stroški pravdnega postopka - zavrženje dela tožbe - ugotovitveni del tožbenega zahtevka - predložitev dokazil - zemljiškoknjižni izpisek - nagrada za sestavo vloge - vložitev pripravljalne vloge - nagrada za pripravljalno vlogo - dovoljeno število pripravljalnih vlog
Zavrženje ugotovitvenega dela motenjske tožbe predstavlja neznatni del, s katerim niso nastali dodatni stroški postopka.
Nagrada za predložitev zemljiškoknjižnih izpiskov bi se na podlagi tarifne številke 43/5 OT priznala le, če bi šlo za samostojno storitev. V konkretnem primeru pa so bili podatki o nepremičninah pridobljeni v okviru sestave tožbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00081506
ZPP člen 8, 154, 154/2, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 358, 358-5. OZ člen 373. Tarifa o odvetniških storitvah (1991) člen 8. ZOR člen 71, 71/2. ZDen člen 19, 19/1, 19/1-1, 42. ZSOS člen 7. ZPraP člen 15, 15/2
plačilo nagrade in stroškov odvetnika - obračunavanje odvetniških storitev - izračun nagrade odvetnika - upoštevanje obresti - denacionalizacijski postopek - zahtevek za denacionalizacijo - zastopanje v denacionalizacijskem postopku - denacionalizirano premoženje - vračilo denacionaliziranega premoženja v naravi - odškodnina v obveznicah - pisni dogovor - naknadni ustni dogovor - neobrazložena zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do izjave - ugovor pomanjkanja aktivne legitimacije - nedopustna pritožbena novota - način plačila
Tožeča stranka, ki je Pogodbo o nagradi sklenila v času veljavnosti Zakona o denacionalizaciji in Zakona o slovenskem odškodninskem skladu, bi nezmožnost vračila v naravi morala predvideti (glede na dejstvo, da je v eni izmed nepremičnin tudi muzej, pa morebiti celo pričakovati). Zavedati bi se morala tudi režima plačevanja odškodnine v obveznicah SOS in vštevanje obresti pri izračunu nagrade izrecno določiti že v sami Pogodbi o nagradi. Podobno stališče je zavzelo tudi Vrhovno sodišče v sklepu VSRS III Ips 25/2014. Za vštevanje obresti bi torej bil potreben izrecen dogovor pogodbenih strank, ki bi moral biti sklenjen v pisni obliki (8. člen Tarife o odvetniških storitvah).
predlog za oprostitev plačila sodne takse - oprostitev plačila sodne takse - plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog o odmeri sodne takse - novo premoženje - premoženjsko stanje prosilca - občutno zmanjšanje sredstev - nespremenjeno dejansko stanje
Namen oprostitve plačila sodne takse je v preprečitvi, da okoliščine premoženjske narave tožeči stranki povzročijo nemožnost dostopa na sodišče. Če stranka, ki je bila oproščena plačila taks v postopku uspe in na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova pridobi premoženje, ki presega del takse, ki bi jo morala plačati, če ne bi bila oproščena plačila taks, pa mora ta del takse na podlagi četrtega odstavka 15. člena ZST-1 plačati.
začasna odredba - ukrepi za varstvo koristi otroka - otrok, oddan v rejništvo - posebne potrebe otroka - prenehanje rejništva - namestitev v socialnovarstveni zavod - stiki otroka s staršem - ogroženost otroka - mnenje otroka - načelo otrokove koristi
Sodišče je dolžno z vso skrbnostjo presoditi otrokovo mnenje, vendar pa ga upošteva le, če je v soglasju z otrokovo koristjo. Okoliščine konkretnega primera tega ne potrjujejo. A. A. je otrok s posebnimi potrebami, zato še toliko bolj potrebuje varno in strukturirano okolje z jasnimi pravili. V preteklosti nasprotna udeleženka s sinom ni imela posebej pogostih stikov. V letu 2019 in 2021 se je iz njegovega življenja deloma umaknila. Po ponovni vzpostavitvi stikov pa mu je podarila telefon, ki na dečka vpliva negativno. A. A. preživlja veliko časa na telefonu, nasprotna udeleženka pa ne prevzema odgovornosti za svoja ravnanja. Z verjetnostjo je ugotovljeno, da je v njeni novi partnerski zvezi prisotno nasilje, o čemer je tudi sama poročala. Materina nepredvidljivost ter njene omejene možnosti razumevanja postopka in izvajanja skupnih dogovorov narekujejo postopno izvajanje stikov, kot jih je v dispozitivu izpodbijanega sklepa določilo sodišče.
ZODPol člen 29, 29/2,. KPJS člen 39, 39/2. ZPP člen 154, 155, 165, 353, 358, 358-5. Odvetniška tarifa (2015) člen 11.
dodatek za nevarnost in posebne obremenitve - policija - stroški predhodnega postopka - načelo enako plačilo za enako delo
Na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanje je sodišče prve stopnje utemeljeno presodilo, da sta bila pri delu tožnika v vtoževanem obdobju izpolnjena oba pogoja za plačilo dodatka za nevarnost in posebne obremenitve po drugem odstavku 29. člena ZODPol. Ker je tožnik opravljal naloge skupaj s pripadniki posebne policijske enote, ki so bile istovrstne, saj so vsi opravljali nadzor državne meje in pri tem prejemali navodila od skupnega nadrejenega, je opravljal enako delo v enakih okoliščinah kot pripadniki te enote. Pri tem je ustrezno upoštevalo, da tožnikova metoda dela glede na to, da je bil vodnik službenega psa, ne more biti povsem identična metodi dela pripadnikov posebne policijske enote. Vendar pa niti ta okoliščina niti dejstvo, da se zaradi učinkovite izvedbe nalog niso mogli vsi nahajati na eni lokaciji, ne utemeljuje bistvene razlike v vsebini njihovega dela. Glede na enak dejanski stan je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je tožnik za svoje delo v vtoževanem obdobju upravičen do enakega plačila.
Toženka pa v pritožbi pravilno opozarja, da so bili tožniku nepravilno priznani stroški pritožbe zoper sklep toženke v višini 250 točk, saj predhodni postopek v sporih zaradi (čistih) denarnih terjatev, kot je v obravnavanem primeru, ni procesna predpostavka za sodno varstvo in torej ni potreben strošek v smislu določbe 155. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je zato tožnikove stroške znižalo za 250 točk, tako da ti ob ponovni odmeri znašajo 859,39 EUR in ne 1.042,37 EUR, kot je odločilo sodišče prve stopnje.