• Najdi
  • 1
  • od 16
  • >
  • >>
  • 1.
    VSL Sodba II Cp 559/2024
    29.11.2024
    STANOVANJSKO PRAVO
    VSL00080779
    SZ-1 člen 26, 44, 44/3. SPZ člen 119, 119/6. ZPP člen 458.
    spor majhne vrednosti - plačilo prispevka v rezervni sklad - povišanje prispevka etažnih lastnikov v rezervni sklad - načrt vzdrževanja - sklep etažnih lastnikov - potrebna večina za sprejem sklepa
    Toženec je v vlogah substancirano zatrjeval in v ta namen predložil dokaze, da sklep glede višjega zneska mesečnega vplačila v rezervni sklad ni bil sprejet s predpisano večino solastniških deležev, tožnik pa na te navedbe ni substancirano odgovoril. Tožnik tudi v pritožbi ne zatrjuje, da so etažni lastniki veljavno sprejeli načrt vzdrževanja, ki je vseboval vse predpisane sestavine, na podlagi katerega so s potrebno večino glasov sprejeli sklep o povišanju vplačil v rezervni sklad. O višjem znesku mesečnega plačila v rezervni sklad se torej mora odločiti po postopku, kot ga določa SZ-1 in vedno le v povezavi s sprejetim načrtom vzdrževanja, kot to določa 26. člen SZ-1. Iz teh razlogov tudi niso odločilne pritožbene navedbe, da bi sodišče prve stopnje moralo ugotoviti, ali sta toženec in njegova pravna prednica prejšnjemu upravniku plačevala povišani del mesečnega prispevka v rezervni sklad.
  • 2.
    VSL Sklep I Cp 1062/2024
    29.11.2024
    STVARNO PRAVO
    VSL00080684
    SPZ člen 32, 33, 36.
    motenje posesti - pravočasnost zahteve za sodno varstvo - rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti - presoja pravočasnosti tožbe
    Dokazno breme, da je sodno varstvo pred motenjem oziroma odvzemom posesti zahtevano v zakonskem roku je na tožeči stranki.

    Pravilo iz 32. člen SPZ varuje sam smisel posestnega varstva, katerega pomen je v hitrem, takojšnjem reagiranju na dejanske samovoljne spremembe (spremembe posesti), ne varuje pa pravice. Sodišče daje varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje. Pri tem se ne upoštevata pravica do posesti in dobrovernost posestnika. Ne glede na spor zaradi motenja posesti je mogoče zahtevati sodno varstvo posesti iz naslova pravice do posesti.
  • 3.
    VSL Sklep III Cp 1760/2024
    29.11.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
    VSL00080954
    ZPSVIKOB-1 člen 1, 3, 4, 5, 6, 48.
    izključna krajevna pristojnost - odškodninska odgovornost bank - odločba o izrednih ukrepih - prenehanje kvalificiranih obveznosti banke - izbris obveznic - imetnik podrejenih obveznic - pravica do izjave - razveljavitev sklepa - nov zakon
    Sodišče prve stopnje bi moralo zaradi zahtev pravice do izjave tožeči stranki omogočiti, da se pred odločitvijo o pristojnosti sodišča izjavi glede zakonskih sprememb, vključno z učinki teh sprememb na zasnovo tožbe oziroma z morebitno prilagoditvijo zahtevka, ker teh sprememb (logično) ob vložitvi tožbe ni mogla upoštevati.
  • 4.
    VSL Sklep Cst 268/2024
    29.11.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL00080789
    ZFPPIPP člen 371, 371/5. SPZ člen 207, 207/1, 207/3. ZIZ člen 107, 107/3.
    razdelitev posebne razdelitvene mase - ugovor zoper načrt razdelitve - ločitvena pravica - bodoče terjatve - sklep o rubežu - vrstni red ločitvenih pravic - fiduciarna cesija
    Zgodnejši fiduciarni upnik ima prednost pred kasnejšim izvršilnim upnikom tudi, ko gre za odstop/rubež bodočih terjatev. Ker je že s pogodbo o odstopu terjatev v zavarovanje dolžnikova terjatev do dolžnikovega dolžnika prešla iz njegove premoženjske sfere v sfero cesionarja, se sklep o rubežu na te terjatve ni mogel nanašati.
  • 5.
    VSL Sodba I Cp 87/2024
    29.11.2024
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00080881
    OZ člen 10, 131, 131/1, 132. ZPP člen 286a, 269, 269/4.
    krivdna odškodninska odgovornost - zapuščinski postopek - protipravno ravnanje - registracija vozila - premoženjska škoda - višina škode - pripravljalna vloga - število pripravljalnih vlog
    Stranka, ki izrabi sodni postopek za uveljavljanje pravic, za katere ve oziroma bi morala vedeti, da ji ne gredo, ravna protipravno.

    Neregistrirano vozilo je "mrtev kapital". Zaradi neurejene dokumentacije ga ni mogoče ne uporabljati ne prodati. Lastnik (ali drug upravičenec) od vozila nima nobenih koristi, njegova vrednost pa kljub temu pada. Ker je zaradi ravnanj toženke avto za tožnico predstavljal le mrtev kapital, je po stališču sodne prakse upravičena do povračila zmanjšane vrednosti avta.
  • 6.
    VSL Sklep IV Cp 1916/2024
    29.11.2024
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00080882
    DZ člen 151, 151/3, 151/4. ZNP-1 člen 55, 55/2, 104.
    izvajanje roditeljske pravice - zaupanje mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - starševska skrb - izvajanje starševske skrbi - menjava vrtca - soglasje staršev - nadomestitev soglasja starša - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - stroški postopka
    Sodišče odloča o izvajanju starševske skrbi v primeru nesoglasja med starši glede tistih vprašanj, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, o vprašanjih, ki niso takega pomena, torej o vprašanjih dnevnega življenja, pa tisti od staršev, ki mu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo (tretji in četrti odstavek 151. člena DZ).

    To pritožbeno sodišče je že nekajkrat navedlo, da kraj oziroma menjava vrtca, ki ga obiskuje otrok, načeloma ni okoliščina, ki bi pomembno vplivala na razvoj otroka (IV Cp 1890/2013, IV Cp 1156/2013), lahko pa to v določenih okoliščinah konkretnega primera postane.

    Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da sprememba vrtca pri mld. A. A. ne bi bistveno vplivala na njeno življenje, da bi bilo enako koristno oziroma primerno, če ga zamenja, kot če nadaljuje varstvo v istem vrtcu. Poudarilo je, da je v teh okoliščinah mati tista, ki bi o tem vprašanju dnevnega življenja lahko sama odločila, ker ji je hči zaupana v vzgojo in varstvo, da pa sklep izdaja na "zahtevo" vrtca.

    Pritožnik ima prav, da tretje osebe (vrtec) nimajo pristojnosti, da bi lahko s svojimi zahtevami vplivale na zakonske pogoje sodnega odločanja.
  • 7.
    VSL Sklep IV Cp 1882/2024
    29.11.2024
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL00081569
    DZ člen 145, 145/1, 269, 269/1.
    kolizijski skrbnik otroka - postavitev kolizijskega skrbnika - varstvo koristi otroka - konflikt interesov
    Z imenovanjem kolizijskega skrbnika sodišče staršema odvzame pravico do uveljavljanja otrokove koristi, kar lahko stori le, če starši te naloge ne opravljajo dobro.

    Kolizijskega skrbnika otroku sodišče postavi le, če se tekom postopka izkaže, da gre za tako hud konflikt med staršema, da postopek za varstvo koristi otroka izkoristita za nasprotovanje drugemu staršu, brez upoštevanja, kaj bi bilo v korist otroka oziroma brez sposobnosti uvida, da otroku nastaja huda škoda. Takega konflikta pa podatki spisa ne izkazujejo.
  • 8.
    VSL Sklep in sodba I Cp 2000/2024
    29.11.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00080680
    ZMed člen 26, 26/1, 26/4, 27, 27/1, 31, 31/1, 31/1-2.
    pravica do objave popravka - objava popravka po ZMed - pogoji za objavo popravka - žalitev v tisku - odklonitveni razlog za objavo popravka - komentar
    Bistvo pravice do objave popravka je v tem, da se sliši druga stran (audiator et altera pars). Ni dvoma, da je tožnik upravičen tako do popravka napačnih ali neresničnih navedb v članku, pa tudi do navedbe drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi izpodbija ali z namenom izpodbijanja bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem prispevku. To pravico mu daje določba četrtega odstavka 26. člena ZMed. V skladu s prvim odstavkom 26. člena ZMed ima vsakdo, kateremu sta bila prizadeta njegova pravica ali interes, pravico zahtevati brezplačno objavo popravka. Prizadeta oseba ima s tem možnost vplivati na to, kako se predstavi javnosti oz. ima možnost predstaviti svojo plat zgodbe. Kakšna pa mora biti vsebina popravka, je odvisno od okoliščin konkretnega primera.

    Če se popravek (le) v delu besedila ne omejuje na navajanje dejstev in okoliščin v zvezi z navedbami v članku, temveč komentira neustrezna ravnanja druge osebe, je podan odklonitveni razlog iz prvega odstavka 31. člena Zmed, kar narekuje zavrnitev zahtevka.
  • 9.
    VSL Sklep Cst 275/2024
    28.11.2024
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00080945
    ZFPPIPP člen 299, 299/5, 395, 395/2.
    prijava izločitvene pravice - ponovna prijava prerekane izločitvene pravice - prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - izguba izločitvene pravice - skupno premoženje zakoncev - izpraznitev in izročitev nepremičnine, v kateri dolžnik živi
    Pritožbenih razlogov, ki jih je upnica podala v pritožbah zoper sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe in sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, in ki se nanašajo na zakonitost postopka prodaje, ne more več uveljavljati v pritožbi zoper izpodbijani sklep. Izločitveno pravico pa je upnica glede na določbo petega odstavka 299. člena ZFPPIPP tudi izgubila, saj je upravitelj prodal premoženje, ki je bilo predmet njene izločitvene pravice (ki je bila prijavljena po poteku roka iz prvega odstavka 299. člena ZFPPIPP).
  • 10.
    VSL sklep Cst 265/2024
    28.11.2024
    INSOLVENČNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - STEČAJNO PRAVO
    VSL00081503
    Uredba (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o postopkih v primeru insolventnosti člen 54, 54/1, 54/2, 55, 88. ZFPPIPP člen 243, 243/2, 243/3, 458, 458/1, 458/2.
    sklep o zavrženju prijave - prepozna prijava terjatve - prijava terjatev v stečajnem postopku - rok za prijavo terjatev v stečajnem postopku - prijava terjatve upnika iz tujine - postopki zaradi insolventnosti z mednarodnim elementom - obveščanje upnika - začetek stečajnega postopka - obvestilo o začetku postopka - obrazec - alter ego doktrina
    Namen 458. člena ZFPPIPP in 54. člena Uredbe EU je, da se (znanim) upnikom stečajnega dolžnika, ki imajo stalno prebivališče oziroma se nahajajo v drugih državah članicah, zagotovi informacije o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom in o tem, kaj morajo storiti za pravilno in pravočasno prijavo terjatev, kot tudi o posledicah nepravočasnih prijav.

    Iz spisovnih podatkov izhaja, da upravitelj ni razpolagal s poslovno dokumentacijo dolžnika, saj primopredaja ni bila opravljena, in mu tako niso bili znani niti tuji niti domači upniki. Zato upravitelju ni mogoče očitati opustitve dolžnosti iz prvega odstavka 458. člena ZFPPIPP.

    Ker je vsebina obvestila iz drugega odstavka 458. člena ZFPPIPP enaka vsebini oklica o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom, in ker se je A. A. kot zakoniti zastopnik družbe B. d. o. o. z njim lahko seznanil, glede na to, da je bil komercialist v stečajnem dolžniku, je bilo z oklicem zadoščeno določbi drugega odstavka 458. člena ZFPPIPP.

    Vedenje zakonitega zastopnika družbe z omejeno odgovornostjo se šteje kot vedenje pravne osebe.
  • 11.
    VSL Sklep I Cp 1297/2024
    28.11.2024
    OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL00081300
    ZIZ člen 3, 58, 58/3, 268, 273.
    zavarovanje nedenarne terjatve - ureditvena začasna odredba - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - kreditna pogodba v CHF - namen zavarovanja z začasno odredbo - varstvo potrošnikov - nepošten pogodbeni pogoj - težko nadomestljiva škoda - načelo lojalne razlage - sodna praksa SEU - denarna kazen - sklep o zavarovanju - ničnost pogoja
    Iz sodne prakse je razvidno, da se zavarovanje z začasno odredbo uporablja le za dajatvene zahtevke, vendar pa je zaradi načela lojalne (evroskladne) razlage treba v največji možni meri celoten nacionalni pravni red, vključno z določbami ZIZ, razlagati v skladu s pomenom in cilji prava EU. Razlago prava EU daje SEU, katerega odločbe so formalno zavezujoč in neposredno uporabljiv pravni vir, ki ga morajo upoštevati vsa nacionalna sodišča v državah EU. Ravno razlaga SEU iz že omenjene sodbe C-287/22 je bila razlog za spremembo sodne prakse, ko se zavarovanje z začasno odredbo dovoli tudi za oblikovalni zahtevek. Za tako zavarovanje pa že po naravi stvari ni potreben izrek denarne kazni – zadržanje učinkovanja nastopi že s samo začasno odredbo, ne glede na voljo in ravnanje toženke.

    Vprašanji reverzibilnosti in tehtanja neugodnih posledic za upnika in dolžnika za ureditvene začasne odredbe za zadržanje izvrševanja potrošniških pogodb z nepoštenimi pogodbenimi pogoji, nista pravno odločilni. Odločilen je le pogoj težko nadomestljive škode, ki ga je treba razlagati tako, da je izpolnjen, kadar je izkazano, da brez začasnega ukrepa za odlog plačila mesečnih obrokov, zapadlih na podlagi obravnavane pogodbe, ne bi bilo mogoče zagotoviti polnega učinka končne meritorne odločitve.
  • 12.
    VSL Sklep Cst 273/2024
    28.11.2024
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00080914
    ZFPPIPP člen 98, 98/1, 98/2, 118, 118-1, 368, 368-1.
    razrešitev stečajnega upravitelja - sklep o prvi prednostni razdelitvi stečajne mase - pravnomočnost sklepa o razdelitvi
    Po zbranem procesnem gradivu je bil FURS bodisi hudo nemaren pri spremljanju izvršitve sklepa o prvi prednostni razdelitvi z dne 15. 11. 2010 bodisi je bil skorajda neverjetno neprofesionalen pri odstopu od terjatve, kot ga je zatrjevala pritožnica. Neodvisno od tega (enega ali drugega) pa je bila njena dolžnost, da navedeni sklep izvrši, in sicer skladno s 1. točko 368. člena ZFPPIPP v 15 dneh po njegovi pravnomočnosti. Ravnanje v nasprotju s tem je bila torej neposredna kršitev izrecne določbe ZFPPIPP. Kar daje tej kršitvi še posebno težo, je popolno neupoštevanje pravnomočnosti kot nepogrešljive prvine pravnega reda.
  • 13.
    VSC Sklep I Cp 271/2024
    28.11.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSC00081735
    ZIZ člen 272. OZ člen 87.
    začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - težko nadomestljiva škoda - regulacijska začasna odredba - ureditvena začasna odredba
    Takšen (morebitni negativni) vpliv na načelo učinkovitosti potrošniškega prava v luči razlage SEU v okoliščinah konkretnega primera ne ustreza pravnemu standardu težko nadomestljive škode v pomenu iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, pač pa materialnopravno predstavlja za potrošnika neugodno posledico v smislu določbe tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, do česar se bo sodišče opredelilo v nadaljevanju.

    V zaključku pritožbeno sodišče še opozarja, da mora sodišče prve stopnje glede na zgoraj citirano sodno prakso SEU materialnopravne in procesne določbe ZIZ v postopku izdaje začasne odredbe interpretirati tako (če to seveda omogočajo v pravu uveljavljene metode razlage), da bo zagotovljen polni učinek kasnejše (morebitne) končne meritorne odločbe, s katero bi bilo ugodeno tožbenemu zahtevku zaradi ugotovitve ničnosti kreditne pogodbe.
  • 14.
    VSL Sklep III Cp 1958/2024
    28.11.2024
    SODNE TAKSE
    VSL00080706
    ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5, 12b.
    oprostitev plačila sodne takse - delna oprostitev plačila sodne takse - oprostitev plačila sodne takse pravne osebe - sprememba prvostopenjske odločitve - pravna oseba v stečaju - plačilo sodne takse kot strošek stečajnega postopka - stečajna masa - premoženjsko stanje pravne osebe - računovodske bilance - otvoritvena bilanca
    Sodišče lahko deloma oprosti stranko, ki je pravna oseba, plačila sodnih taks za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, če nima sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti (tretji v zvezi s prvim odstavkom 11. člena ZST-1). Če pravna oseba ta sredstva lahko zagotovi, vendar ne takoj, lahko sodišče odloči, da se taksna obveznost odloži, oziroma lahko sodišče odloči tudi o obročnem plačilu takse, če pravna oseba celotnega in takojšnjega bremena taksne obveznosti ne zmore, zmore pa plačilo po obrokih v določenem časovnem razdobju (tretji v zvezi z drugim odstavkom 11. člena ZST-1).

    V primeru odloga plačila sodne takse taksni zavezanec ni razbremenjen obveznosti, izpolnitev obveznosti je zgolj odložena v prihodnost. Odločitev o odloženem plačilu sodne takse zato ne sme temeljiti na popolnoma negotovem dejstvu (in pravdni uspeh stranke je brez dvoma takšno dejstvo), temveč na realnem in z verjetnostjo izkazanem pričakovanju taksnega zavezanca, da se bo njegovo premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje v prihodnosti izboljšalo, zato bo takrat sposoben plačati sodno takso. Sodišče je zmotno uporabilo peti odstavek 11. člena ZST-1 v zvezi z 12.b členom ZST-1.

    Sodišče mora pri odločanju o predlogu za taksno oprostitev upoštevati podatke o vrednostih posameznih gospodarskih kategorij stečajne mase, kot so razvidni iz otvoritvene bilance. Ta namreč predstavlja realni prikaz premoženja stečajnega dolžnika.
  • 15.
    VSL Sodba I Cpg 341/2023
    28.11.2024
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VSL00081571
    URS člen 26, 49, 74, 74/1. ZNB člen 39, 39/1-4.
    odškodninska odgovornost države - plačilo odškodnine - izgubljeni dobiček - prepoved opravljanja dejavnosti - COVID-19 - ukrepi za preprečevanje in zatiranje bolezni - vlada republike slovenije - zakonska podlaga - protipravnost ravnanja države - kvalificirana stopnja napačnosti - grobo kršenje - arbitrarnost - normativna protipravnost - svobodna gospodarska pobuda - svoboda dela - strogi test sorazmernosti - nujnost in sorazmernost ukrepa - primernost ukrepa - kršitev temeljnih civilizacijskih standardov
    V primeru odškodninske odgovornosti države protipravnosti ni mogoče enačiti s protipravnostjo, kot se zahteva pri splošni odškodninski odgovornosti, saj ima v primeru odškodninske odgovornosti države standard protipravnosti drugačno vsebino: za izkazano protipravnost se zahteva zavestna, namerna in očitna t.i. kvalificirana stopnja napačnosti. Sem spadajo tudi grobo kršenje pravil postopka in napake, ki so povsem zunaj okvira pravno še dopustnega dejanja v smislu arbitrarnosti oziroma izdaje odločbe zunaj z zakonom predvidenega postopka. Šteje se, da je protipravnost nastala tudi tedaj, ko je nosilec oblasti toliko presegel svoj okvir zakonitega delovanja, da tega ni mogoče upravičiti oziroma utemeljiti v skladu z značilnostmi samega pravnega sistema. Za zakonodajno (normativno) protipravnost, kamor se uvrščajo opustitve pri izdaji predpisov in neskladnost s hierarhično višjimi predpisi, te opustitve in neskladnost same po sebi ne zadoščajo, temveč lahko odškodninsko odgovornost utemeljijo le najhujše kršitve ustavnih določb oziroma kršitve temeljnih civilizacijskih standardov.

    Ustava v 74. členu določa, da je gospodarska pobuda svobodna, v drugem odstavku tega člena pa, da se gospodarska dejavnost ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo. Zakonodajalec torej lahko pravico do svobodne gospodarske pobude omeji, če to zahteva javna korist. Poseg v pravico do svobodne gospodarske pobude je dopusten, če prestane strog test sorazmernosti, ki obsega presojo primernosti, nujnosti in sorazmernosti v ožjem smislu. Poseg je ustavno dopusten, če prestane vse tri vidike testa. V okviru preizkusa nujnosti posega se presoja, ali je ukrep nujen, da bi se želeni cilj dosegel tako učinkovito in v tolikšni meri, kot to omogoča presojani ukrep. S kriterijem primernosti se preveri, ali je ocenjeni poseg primeren za dosego zasledovanega cilja v tem smislu, da je ta cilj s posegom v človekovo pravico dejansko mogoče doseči. Ob ugotovljeni primernosti in nujnosti posega pa je potrebno pretehtati še obstoj sorazmernosti v ožjem smislu. Tehtati je potrebno med težo posega v človekovo pravico in koristjo, ki jo prinaša.

    V tem postopku, ko se ugotavlja odškodninska odgovornost države po 26. členu URS, sodišče presoja, ali je Vlada RS (s tem, ko je začasno prepovedala gospodarsko dejavnost tožnice) ravnala protipravno v smislu 26. člena URS oziroma hudo kršila ustavne določbe ali temeljne civilizacijske standarde, ne presoja pa se primernost, sorazmernost in skladnost ukrepov z ugotovitvami epidemiološke stroke. V tem smislu bi bilo pomembno le, ali je bil ukrep Vlade očitno nesorazmeren ali celo nerazumen in s tem v zvezi, ali je nosilec oblasti toliko presegel svoj okvir zakonitega delovanja, da takšnega ravnanja ne bi bilo mogoče upravičiti in bi šlo za samovoljno odločitev.
  • 16.
    VSL Sklep II Cp 1129/2024
    28.11.2024
    OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL00081302
    ZIZ člen 3, 273.
    zavarovanje nedenarne terjatve - ureditvena začasna odredba - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - prepoved razpolaganja s terjatvijo - namen zavarovanja z začasno odredbo - obseg zavarovanja - kreditna pogodba v CHF - ugotovitev ničnosti pogodbe
    Namen predlaganega zavarovanja je dosežen že z začasnim zadržanjem učinkovanja kreditne pogodbe in notarskega zapisa in dodatno zavarovanje s prepovedjo razpolaganja s terjatvami ali uveljavljanja kakršnegakoli drugačnega poplačila teh terjatev ni potrebno.
  • 17.
    VDSS Sodba in sklep Psp 180/2024
    27.11.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
    VDS00082178
    ZZVZZ člen 80, 80/3, 81, 81/2, 82. ZDSS-1 člen 19, 63. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 234, 244. ZPP člen 8, 154, 165, 189, 254, 339, 339/2, 339/2-14, 353.
    začasna nezmožnost za delo - presoja odločitve osebnega zdravnika - imenovani zdravnik - zahteva - litispendenca
    Argumentirano je pojasnjeno, da je v tem sporu ključno, da tožnik po ponovnem odprtju bolniškega staleža s strani osebnega zdravnika, ki mu je bolniški stalež odprl po preteku več kot 30 dni od izdaje izpodbijane odločbe zdravstvene komisije, ni vložil zahteve za presojo ocene osebnega zdravnika imenovanemu zdravniku in ni uveljavljal varstva pravic pri tožencu, niti ni bil podan predlog za njegovo podaljšanje oziroma odobritev staleža za naprej ter posledično toženec o obdobju od 1. 1. 2023 dalje ni odločal. V 234. členu Pravil OZZ je določeno, da če se zavarovanec ali delodajalec ne strinjata z ugotovitvijo osebnega zdravnika glede zavarovančeve začasne zadržanosti od dela do 30 dni, lahko v roku treh delovnih dni od dne, ko sta bila z oceno seznanjena, zahtevata presojo s strani imenovanega zdravnika. Ne glede na vloženo zahtevo se mora zavarovanec ravnati po mnenju osebnega zdravnika. Kot pravilno izpostavlja toženec, tožnik take presoje ni zahteval, niti ni v postopku zatrjeval, da z zaključkom bolniškega staleža s strani osebnega zdravnika ni bil seznanjen.

    Po določbi 63. člena ZDSS-1 je socialni spor dopusten zoper dokončni upravni akt toženca zaradi nepriznanja bolniškega staleža. V tem primeru ne gre za litispendenco, ki jo določa 189. člen ZPP, kot to zmotno zatrjuje tožnik. Litispendenca nastopi le v primeru, če pravda o istem zahtevku med istima strankama že teče in ne, če sta vloženi dve tožbi iste tožeče stranke z istim zahtevkom zoper isto toženo stranko. Sodišče prve stopnje takšne situacije ni ugotovilo.
  • 18.
    VDSS Sklep Pdp 531/2024
    27.11.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VDS00081459
    ZOFVI člen 48, 48/3, 48/4, 48/5. ZPP člen 11, 11/2, 165, 165/1, 350, 350/2, 365, 365-2, 366. ZDSS-1 člen 41, 41/5.
    pravna korist - zavrženje tožbe - zloraba procesnih pravic - napačen pravni pouk - prenehanje delovnega razmerja
    Okoliščina, da tožnica v tem sporu ni imela pravnega interesa za vložitev tožbe, sama po sebi ne pomeni zlorabe procesnih pravic. Prav tako ji ni mogoče očitati kopičenja tožb z namenom škodovati toženki, ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem. Ni namreč mogoče spregledati, da že toženka ni postopala skladno s procesnimi pravili, ki so predpisana zanjo. Četrti in peti odstavek 48. člena ZOFVI predpisujeta, da svet toženke o pritožbi bodisi odloči bodisi ne odloči, ne dopuščata pa, da se svet izloči iz odločanja in zadevo odstopi v nadaljnjo obravnavo delovnemu sodišču, kot je to storila toženka s sklepom z dne 15. 7. 2024. Tudi sicer je tožnica z vložitvijo tožbe zoper sklep z dne 15. 7. 2024 postopala po pravnem pouku iz tega sklepa o možnosti uveljavljanja sodnega varstva pri delovnem sodišču v roku 30 dni od prejema tega sklepa (kot navaja, ga je prejela 24. 7. 2024). Res je že dne 17. 7. 2024 vložila tožbo (Pd 22/2024), vendar zoper drug toženkin akt, in sicer izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi in upoštevaje pravni pouk v izredni odpovedi.

    Glede na obrazloženo toženka ni dokazala, da je tožnica zlorabljala procesne pravice, zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo petega odstavka 41. člena ZDSS-1 in odločilo, da toženka krije sama svoje stroške postopka.
  • 19.
    VDSS Sodba Psp 167/2024
    27.11.2024
    INVALIDI
    VDS00082182
    ZPIZ-2 člen 41, 63, 63/2, 63/2-1. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1, 287, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 350, 350/2, 353.
    I. kategorija invalidnosti - III. kategorija invalidnosti - poslabšanje zdravstvenega stanja - ponovna zahteva - kmet - izvedenski organ
    Sodišče je ugotavljalo, ali je pri tožniku prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja v času po izdaji že omenjene pravnomočne odločbe. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje ne izhaja, da bi bil tožnik po pravnomočnosti navedene odločbe razporejen na drugo ustrezno delo. V tem primeru so neutemeljene pritožbene navedbe, da bi bilo potrebno tožnikovo delazmožnost ugotavljati glede na poklic "kmet". Razen tega iz ugotovitev sodišča tudi ne izhaja, da bi bil tožnik v zavarovanje vključen kot "kmet". Iz tožbenih navedb izhaja, da je od 12. 2. 2020 do 13. 12. 2021 prijavljen v evidenci brezposelnih oseb, od 14. 12. 2021 dalje pa se na podlagi določb Zakona o urejanju trga dela vodi v evidenci začasno nezaposljivih oseb in ni prejemnik denarnega nadomestila.
  • 20.
    VDSS Sodba in sklep Pdp 488/2024
    27.11.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VDS00082155
    ZDR-1 člen 116, 116/3, 118, 119, 119/1. ZPP člen 165, 181, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 350, 350/2, 353, 360, 365.
    zavrženje tožbe - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi nesposobnosti - I. kategorija invalidnosti - prenehanje delovnega razmerja po samem zakonu - bolniški stalež - datum prenehanja delovnega razmerja - učinkovanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo namesto reintegracije
    Tožnik je bil v času podaje odpovedi v bolniškem staležu, zato mu skladno s tretjim odstavkom 116. člena ZDR-1 delovno razmerje ni prenehalo ob poteku odpovednega roka. Ker je bil z odločbo ZPIZ z dne 12. 2. 2024, ki je postala pravnomočna 29. 2. 2024, razvrščen v I. kategorijo invalidnosti, mu je s tem dnem na podlagi zakona (prvi odstavek 119. člena ZDR-1) prenehalo delovno razmerje in je bil odjavljen iz socialnih zavarovanj. Prenehanje delovnega razmerja iz razloga invalidske upokojitve je tako nastopilo pred učinkovanjem redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

    Pogoj za prisojo denarnega povračila po 118. členu ZDR-1 je sodna razveza pogodbe o zaposlitvi. Slednjo sodišče lahko razveže šele po tem, ko ugotovi, da delovno razmerje ni zakonito prenehalo. Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožniku delovno razmerje ni prenehalo na podlagi podane redne odpovedi s strani delodajalca, temveč na podlagi samega zakona zaradi njegove razvrstitve v I. kategorijo invalidnosti (torej zakonito), niso bili podani zakonski pogoji za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi. Posledično je tudi zahtevek za denarno povračilo utemeljeno zavrnilo.
  • 1
  • od 16
  • >
  • >>