transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas
Nazadnje sklenjena pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas bi bila neveljavna le v primeru, če bi bili podani razlogi za njeno ničnost ali izpodbojnost v skladu s splošnimi pravili civilnega prava. Tožena stranka utemeljeno navaja, da tožnica veljavnosti te pogodbe niti ni izpodbijala, zato ta velja. Že zato je dodatno razlogovanje sodišč o tem, da naj bi jo tožnica podpisala zaradi strahu pred izgubo zaposlitve, iz česar sta zaključili, da se z njo ni odpovedala opravljanju pedagoškega dela pri toženi stranki, neutemeljeno.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - tedenski počitek
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- Ali je materialno pravo pravilno uporabljeno v stališču izpodbijane sodbe, da so vsakodnevni obvezni sestanki z nadrejenim o nalogah naslednjega dne (t. i. Briefing) na mednarodni vojaški misiji delovna obveznost, ki posega v pravico do tedenskega počitka?
- Ali je materialno pravo pravilno uporabljeno v stališču izpodbijane sodbe, da obveznosti kot so čiščenja orožja, raztovarjanje vode in perila, nošenje uniforme in prepoved samostojnega zapuščanja baze na mednarodni vojaški misiji predstavljajo delovno obveznost, ki posega v pravico do tedenskega počitka?
predlog za dopustitev revizije - prepozen predlog - zavrženje predloga
V skladu z določbo prvega odstavka 367.b člena Zakona o pravdnem postopku mora stranka predlog za dopustitev revizije vložiti v 30 dneh po vročitvi pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje.
Tožnica je predlog za dopustitev revizije Vrhovnemu sodišču priporočeno poslala 29. 4. 2019, to je po izteku 30-dnevnega roka za njegovo vložitev.
ZSPJS člen 9, 13, 13/2, 13/4. Kolektivna pogodba za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti - tarifni del (2008) člen 14, 14/4.
plače javnih uslužbencev - razvrstitev v plačni razred - izplačilo razlike plače - veljavnost aneksa
Sodišče druge stopnje je pri določitvi pravne podlage za izplačilo razlike v plači upoštevalo Aneks št. 2, ki je za delovno mesto kriminalistični inšpektor, ki se opravlja v nazivu kriminalistični inšpektor III, res določal izhodiščni plačni razred 30, z napredovanji pa 35. Vendar je navedena ureditev, kot pravilno opozarja toženka v reviziji, začela veljati 23. 7. 2016, torej po datumu premestitve tožnika. V času njegove premestitve, 1. 10. 2013, je Akt o sistemizaciji tožene stranke za delovno mesto kriminalistični inšpektor v nazivu kriminalistični inšpektor III določal izhodiščni plačni razred 29 in 5 napredovalnih razredov. Enako je določal tudi takrat veljavni peti odstavek 14. člena KPDU (ki je veljal od 9. 11. 2010 do 31. 12. 2015). Ker je bila plača tožnika ob premestitvi pravilno določena in izplačana, do razlike v plači za čas od 1. 10. 2013 do 30. 4. 2015 ni upravičen.
predlog za dopustitev revizije - popolnost predloga - pomembno pravno vprašanje - zavrženje predloga
Tožeča stranka v predlogu za dopustitev revizije ni zadostila zahtevam za dopustitev revizije, določenim v 367. b členu ZPP, saj ni navedla spornega pravnega vprašanja in v povezavi s tem obrazložila, zakaj je sodišče to vprašanje rešilo nezakonito v skladu z zahtevo iz četrtega odstavka.
ZDSS-1 člen 5, 5/1b. ZFPPIPP člen 442, 442/1-1. ZGD-1 člen 8, 8/1. ZPP člen 1, 30, 30/1.
spor o pristojnosti - prejemki iz delovnega razmerja - izbris družbe iz sodnega registra - pravno nasledstvo - spregled pravne osebnosti
Pri spregledu pravne osebnosti gre za dvojno odgovornost - odgovornost družbe za svoje obveznosti in odgovornost družbenikov za obveznosti družbe. Ne gre torej za pravno nasledstvo družbenika. Zato ni izpolnjen subjektivni kriterij, po katerem se določa pristojnost delovnega sodišča, saj toženca niti kot družbenika niti kot zakonita zastopnika nimata statusa niti delodajalca niti pravnega naslednika tožnikovega delodajalca. Za odločanje v tem sporu je pristojno sodišče splošne pristojnosti.
povračilo stroškov zdravljenja v tujini - izčrpane možnosti zdravljenja v sloveniji
Pojem izčrpanih možnosti zdravljenja v Sloveniji je pravni standard, ki ga glede na konkretne življenjske primere zapolnjuje sodna praksa. Vrhovno sodišče je že sprejelo načelno stališče, da se v primeru, če je za zdravljenje določenega bolezenskega stanja več medicinsko priznanih in v načelu enakovrednih metod, šteje, da so v Sloveniji izčrpane možnosti zdravljena, če ni zagotovljeno zdravljenje z nobeno od priznanih metod. Ugotovitev sodišč, da se je v spornem obdobju izvajala klasična metoda na odprtem srcu, ki je po učinku enakovredna minimalno invazivni metodi, bi zato lahko pomenila, da možnosti zdravljenja v Sloveniji niso bile izčrpane. Vendar so bile v konkretnem primeru ugotovljene tudi druge relevantne okoliščine, ki jih je potrebno upoštevati pri zapolnitvi tega pravnega standarda.
spor o pristojnosti - spor med delavcem in delodajalcem v zvezi z delovnim razmerjem
Predmet spora v tej zadevi je tožničin zahtevek iz naslova neizplačane plače, neizplačanega sorazmernega dela regresa za letni dopust in odpravnine ter odškodnine po 3. odstavku 111. člena ZDR-1. Gre za spor med delavcem in delodajalcem o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja, zato je za odločanje na podlagi b. točke prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 stvarno in krajevno pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje - razlogi za pritožbo
Pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje in zoper vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje torej ni namenjena izpodbijanju razlogov, zaradi katerih je sodišče druge stopnje razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje, temveč izpodbijanju razlogov za vračanje zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Predlagatelji v pritožbi ne navajajo, da bi sodišče druge stopnje glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljvosti ali da bi moralo samo opraviti novo sojenje. Navajajo le, da bi moralo odločiti o pritožbi, kar pa je sodišče storilo.
začasna odredba - dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža v zavarovalnici - odvzem dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža - odsvojitev delnic - težko popravljiva škoda ni izkazana
Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo, da v predlogu za izdajo začasne odredbe pritožnik ni izpolnil svojega dokaznega bremena, saj za svoje (pavšalne) trditve o nastanku težko popravljive škode ni podal "prav nobenega dokaznega predloga."