URS člen 25.. ZSKZDČEU-1 člen 2, 2/3, 23, 23/7.. ZKP člen 423, 423/2.
evropski nalog za prijetje in predajo - ekstradicijski postopek - postopek za prijetje in predajo med državami članicami - sklep o dovolitvi predaje osebe drugi državi - ustavna pravica do pravnega sredstva - pravica do pritožbe - dovoljenost izrednega pravnega sredstva
ZSKZDČEU-1 izrecno določa kot pravno sredstvo le pritožbo. Vprašanje pravnih sredstev s pravico do pritožbe je torej v zakonu urejeno na način, ki stranki zagotavlja pravico do učinkovitega pravnega sredstva (25. člen Ustave). Glede izrednih pravnih sredstev zakon ne napotuje na smiselno uporabo določb ZKP. Izredno pravno sredstvo zoper sklepe o dovolitvi predaje zahtevane osebe ni dovoljeno.
ZSSve Zakon o sodnem svetu (2017) člen 31, 31/1, 36, 36/5. ZUS-1 člen 27, 27/1-2, 27/3. ZUP člen 9, 146, 146/4, 237, 237/2-3. URS člen 22. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. ZSS člen 16, 16/3.
imenovanje na mesto vrhovnega sodnika - tožba zoper predlog sodnega sveta - zakonitost postopka izbire - pravica do izjave v postopku - načelo zaslišanja strank - ni upravna zadeva - smiselna uporaba določb ZUP
Smiselna uporaba določb ZUP v postopku pred Sodnim svetom, pomeni okoliščinam konkretnega primera prilagojeno uporabo teh določb, ki kar najbolj ustreza naravi in namenu ter posebnostim posameznega instituta in področja, na katerem se uporablja, zato je tudi določbo 9. člena ZUP (načelo zaslišanja strank) treba uporabiti smiselno in ne neposredno.
V postopku izbire na mesto Vrhovnega sodnika, izostanek vročitve mnenje sodnikov civilnega oddelka Vrhovnega sodišča neizbranemu kandidatu, ne pomeni, da je bil izbirni postopek nezakonit.
Mnenje oddelka o kandidatih ni predvideno z nobenim od predpisov, ki urejajo postopek izvolitve oziroma imenovanja sodnikov, je pa v praksi običajno in uveljavljeno. Ni ga mogoče primerjati z mnenjem predsednika sodišča o ustreznosti kandidata, saj je njegovo mnenje v Zakonu o sodniški služib (ZSS) predvideno kot obvezno, prav tako pa je obvezna njegova vročitev kandidatu, ki lahko poda pripombe.
Sodni svet je tožnico seznanil z zaključkom mnenja, ni pa ji ga bil dolžan vročiti in ji tudi ni bil dolžan omogočiti, da se izjavi o tistem delu mnenja, ki se nanaša na opis kvalitet stranke z interesom (kasneje izbranega kandidata).
DAVKI - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI POSTOPEK
VS00027582
ZUP člen 126, 129, 129/1-2, 135, 135/4, 226, 226/1. ZIN člen 28. ZUS-1 člen 2, 5, 5/3, 28, 36, 36/1-4, 83, 83/4. URS člen 22, 23.
dovoljena revizija zaradi pomembnega pravnega vprašanja - davčni inšpekcijski nadzor - postopek začet po uradni dolžnosti - zahteva za ustavitev inšpekcijskega postopka - pravni interes za vodenje upravnega postopka - procesni sklep - sklep o ustavitvi postopka po uradni dolžnosti - učinkovito sodno varstvo - ustavnoskladna razlaga - pravni interes za revizijo
Stranki upravnega postopka je treba priznati procesni pravni interes, da se (inšpekcijski) upravni postopek, ki se je zoper njo začel po uradni dolžnosti in zaradi katerega ji lahko tudi grozi naložitev določene obveznosti, konča z ustavitvijo, zato lahko tudi v zvezi s tem podaja procesne predloge upravnemu organu oziroma pristojni uradni osebi.
Procesnemu predlogu stranke za ustavitev postopka, ki se začne po uradni dolžnosti, organ lahko sledi, če meni, da je po vsebini utemeljen. V takem primeru bo na podlagi lastne presoje po uradni dolžnosti tudi ustavil upravni postopek in izdal sklep po četrtem odstavku 135. člena ZUP (pri inšpekcijskem nadzoru pa na podlagi 28. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru). Če pa se organ s predlogom stranke za ustavitev upravnega postopka ne strinja, je dolžan o njem odločiti s procesnim sklepom tako kot o drugih procesnih predlogih strank, vendar pa je ta sklep lahko zelo kratek in brez posebne predpisane oblike (npr. zgolj v obliki uradnega zaznamka o vsebini odločitve, navzočim strankam naznanjen ustno), saj o tem ni dolžan izdati posebnega pisnega in vsebinsko obrazloženega sklepa.
Iz ustavnoskladne razlage pravil upravnega postopka in upravnega spora ne izhaja obveznost upravnega organa, da o predlogu stranke, da se ustavi postopek, ki se je začel in se vodil po uradni dolžnosti, odloči s posebnim obrazloženim sklepom, zoper katerega bi bilo možno tudi posebno, samostojno pravno sredstvo oziroma sodno varstvo. Navedeno tudi ne pomeni kršitve ustavnih pravic stranke iz 22. in 23. člena Ustave.
ZUS-1 člen 23. ZUP člen 87, 87/1, 88, 89, 97, 97/1. ZPP člen 224, 224/1, 224/4.
rok za vložitev tožbe v upravnem sporu - zavrženje tožbe kot prepozne - odločba o odmeri dohodnine - osebna vročitev upravne odločbe - podpis na vročilnici - izpodbijanje domneve o pravilnosti vročilnice - ugoditev pritožbi
Pri vročanju odločbe v postopku odmere dohodnine, se je v obravnavanem primeru uporabi ZUP, ki določa, da se morajo odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni. Dokumenti, ki se morajo po določbah ZUP osebno vročiti naslovniku, se lahko vročijo samo neposredno tej osebi ali drugi osebi, ki je za to od naslovnika izrecno pooblaščena, pri čemer vročilnico podpišeta prejemnik in vročevalec.
Že ob laični primerjavi podpisa na vročilnici s podpisom pritožnika, ki je viden na priloženem pooblastilu njegove odvetnice v tej zadevi, je na prvi pogled razvidno, da gre lahko za različna podpisa, kar kaže na to, da obstaja dvom, ali je vročilnico podpisal pritožnik. Zastavi se torej vprašanje, ali je vročevalec opravil pravilno osebno vročitev, torej ali je odločbo drugostopenjskega organa vročil neposredno pritožniku. Glede na navedeno se mora po presoji Vrhovnega sodišča ta okoliščina raziskati in na nedvoumen način ugotoviti (bodisi z vpogledom v upravni spis ali na drug primeren način), kdo je vročilnico podpisal in ali je bila oziroma kdaj je bila pritožniku odločba drugostopenjskega organa vročena.
dopuščena revizija - vračilo davka na promet nepremičnin - legitimacija za vložitev zahteve - davek na darila in dediščine - prodaja nepremičnine - dedovanje nepremičnin - ista nepremičnina - dvojno obdavčenje - univerzalni pravni naslednik - napačna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji
Upravičenje davčnega zavezanca iz drugega odstavka 16. člena ZDPN-2 je treba razlagati tako, da vključuje tudi univerzalnega pravnega naslednika davčnega zavezanca, kot to določa 48. člen ZDavP-2, ki lahko ob utemeljenosti zahtevka in izpolnjevanju pogojev iz tega člena uveljavi tudi navedeno davčno terjatev, če je bila le-ta plačana brez podlage v zakonu (ker pogodbe ni bilo mogoče izpolniti).
Revident je glede na nesporno ugotovljeno dejansko stanje pravni naslednik zapustnika, zato je tudi v okvirih 48. člena ZDavP-2 vstopil v njegova materialnopravna upravičenja, med katere sodijo tudi morebitni zahtevki za povrnitev preveč plačanega davka.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali začne teči zastaranje terjatev, ki so bile ugotovljene z odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, prvi dan po izvršljivosti te odločbe ali šele po njeni pravnomočnosti?
davek na dediščine in darila - davčna oprostitev - oporočno dedovanje - dedovanje po mačehi - smrt očeta - prvi dedni red - pastorek - napačna uporaba materialnega prava - pritrdilno ločeno mnenje - ugoditev reviziji - svaštvo - pravni pojem
Pastorek iz 9. člena Zakon o davku na dediščine in darila (ZDDD) je potomec zapustnikovega zakonca, ne glede na to, ali je zakonec (pastorkov starš) umrl pred zapustnikom.
ZUP člen 253, 253/2. ZDDV-1 člen 102, 103. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 314. ZDavP-2 člen 74, 74/3, 74/4. URS člen 22. ZUS-1 člen 51, 59, 52, 85, 85/1, 75, 75/2. ZPP člen 8.
dovoljena revizija po vrednostnem kriteriju - davek na dodano vrednost (DDV) - prodaja rabljenih vozil - komisijska prodaja rabljenih avtomobilov - prepoved spremembe odločbe v škodo pritožnika (reformatio in peius) - izpodbijani upravni akt odpravljen in zadeva vrnjena toženi stranki v ponoven postopek - missing trader - simuliran (navidezni) pravni posel - neizvedba glavne obravnave - obrazložitev dokaznega sklepa - vnaprejšnja dokazna ocena - pravica do izvajanja dokazov - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - ugoditev reviziji
Določba Zakona o splošnem upravnem postopku o prepovedi spremembe odločbe v škodo pritožnika, veže samo drugostopenjski organ, če sam spremeni izpodbijano prvostopenjsko odločbo, ne veže pa prvostopenjskega organa, ko ta odloča v ponovnem postopku.
Sodišče prve stopnje izvedbe dokazov v obravnavani zadevi ni zavrnilo iz dopustnih formalnih oziroma vsebinskih razlogov. Zavrnitev zaslišanja predlaganih prič je utemeljilo s splošnim sklicevanjem na pridobljene listinske dokaze, s tem pa je posameznim vrstam dokazov (konkretno listinam) dalo pomen, ki iz Zakona o pravdnem postopku niti Zakona o upravnem sporu ne izhaja, s čimer je sprejelo vnaprejšnjo dokazno oceno. Takšna splošna vnaprejšnja ocena pomena določene vrste dokazov nasprotuje načelu proste presoje dokazov in ni dopusten razlog za zavrnitev predlaganega dokaza druge vrste (konkretno zaslišanja).
Sodišče prve stopnje bi dokazne predloge lahko ocenilo kot nepotrebne ob ugotovitvi, da se z njimi dokazujejo dejstva, ki glede na materialno pravo za odločitev niso odločilna oziroma so že dokazana. Zavrnitev dokazov bi bila sprejemljiva tudi, če bi sodišče prve stopnje izčrpno in prepričljivo argumentiralo, zakaj predlagan dokaz ne bi vplival na odločitev. Pri tem bi lahko izhajalo iz predpostavke, da bi predlagani dokazi uspeli (torej potrdili navedbe revidenta), ne glede na to pa bi sodišče glede na presojo ostalih upoštevnih dejstev odločilo enako.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali se lahko ZK-lastnik, ki ga dediči tožijo na izročitev nepremičnin, ki so bile pridobljene na podlagi dedovanja, uspešno brani z ugovorom priposestvovanja.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZDen člen 88.
predlog za dopustitev revizije - denacionalizacija - razpolaganje z nepremičninami za katere obstaja dolžnost vrnitve - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.
ZKP člen 285.a, 285.a/3, 285.b, 285.b/4, 285.c, 285.c/1, 450.č, 450.č/2-2.
relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - sporazum o priznanju krivde - odvzem protipravne premoženjske koristi - opozorilo na procesne pravice
Zakonska ureditev, skladno s katero mora obdolženec v postopku pogajanj in pri sklenitvi sporazuma o priznanju krivde imeti zagovornika, je namenjena varovanju obdolženčevih pravic, pri čemer mora zagovornik obdolženca (med drugim) opozoriti na vse pravne posledice sklenitve sporazuma.
Ker sodišče obtožencu v primeru sporazuma o priznanju krivde pred njegovim sprejemom praviloma ne daje pravnih poukov o pravni naravi in posledicah sklenjenega sporazuma (kot je to primer pri priznanju krivde), po presoji Vrhovnega sodišča ni razumnega razloga za poučevanje obtoženca o odvzemu premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem.
nepravdni postopek - zapuščinski postopek - sklep o napotitvi na pravdo - predlog za dopustitev revizije - dovoljenost revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
ZD v zapuščinskem postopku ne predvideva revizije. Zato jo je revizijsko sodišče zavrglo (377. člen ZPP).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - manjše sodišče - sorodstvo uslužbenca pristojnega sodišča in stranke v postopku - vodja vpisnika
Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da se pod pojem „drugega tehtnega razloga“ lahko subsumirajo okoliščine, ko je na sodišču, pristojnem za odločanje, zaposlena stranka sama ali njen zakonec oziroma sorodnik, še zlasti, kadar gre za manjše sodišče.
dovoljenost revizije - spori, ki nastanejo med stečajnim postopkom ali v zvezi z njim - osebni stečaj - ločitvena pravica - napotitev na pravdo - sklep o napotitvi na pravdo
Ni mogoče šteti, da vložena tožba nima podlage v nobenem predpisu, že samo zato, ker bi bila morda na pravdo (zaradi uporabe napačne določbe konkretnega predpisa) napotena napačna oseba. Če je izdan napotitveni sklep in se tožnik ravna po njem, tožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa ni mogoče zavreči.
ZPP člen 3, 3/3, 7, 7/2, 128, 128/5, 201, 201/4, 377, 384, 384/1. ZZZDR člen 59, 59/2.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - delitev skupnega premoženja - delež na skupnem premoženju - stranska intervencija - položaj stranskega intervenienta - nedovoljeno razpolaganje strank - poskus izigravanja upnikovega položaja - moralna pravila - konkretizacija navedb - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - zavrženje revizije
Za konkretno presojo je ključno, da stranski intervenientki v postopku pred sodišči nižje stopnje nista konkretizirali ugovora, da z izvršbo na toženkinem polovičnem delu sporne nepremičnine njuni terjatvi do toženke ne bosta mogli biti v celoti poplačani.
dovoljenost revizije - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov na aktivni strani - etažni lastniki kot tožniki - formalno sosporništvo na aktivni strani - nediferencirana vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Ker je vrednost prvotnega tožbenega zahtevka nediferencirana, vrednost spremenjenega dela pa neocenjena, ni mogoče ugotoviti vrednosti revizijsko izpodbijanega dela drugostopenjske sodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO
VS00026309
ZŠtip-1 člen 58, 58/7. URS člen 3a, 155. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 45, 45/1.
načelo primarnosti prava EU - neposredna uporaba prava EU - načelo učinkovitosti prava EU - Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) - načelo pravne države - prepoved povratne veljave pravnih aktov (prepoved retroaktivnosti) - pogodba o štipendiranju - študij v tujini - zaposlitev v Republiki Sloveniji - kršitev pogodbe - vračilo štipendije - zapadlost terjatve - dopuščena revizija
Izpodbijano stališče sodišča druge stopnje, da tožbeni zahtevek za vračilo štipendije za doktorski študij še ni zapadel, je v skladu s 45. členom PDEU. Ker pogodbeno določilo, da se mora toženec v tridesetdnevnem roku zaposliti v Republiki Sloveniji, nesorazmerno omejuje temeljno svoboščino iz 45. člena PDEU, ga sodišče v skladu z načelom primarnosti in neposrednosti prava EU utemeljeno ni uporabilo. Odločitev sodišča druge stopnje je v skladu z načelom učinkovitosti prava EU (načelo "effet utile").