izločitev višjega sodnika - izločitev sodnika Vrhovnega sodišča - izvršilni postopek - meritorna sodna odločba - posebna pritožba - nepopolna in nerazumljiva vloga - zavrženje zahteve za izločitev
Dolžnik ni poimenoval vseh višjih sodnikov, katerih izločitev je smiselno zahteval. V svojih vlogah je res poimenoval tudi druge sodnike, a ti v zadevi ne postopajo. Pravilen je tudi zaključek glede nepopolne zahteve za izločitev razpravljajoče sodnice, saj dolžnik ni navedel nobenih konkretnih okoliščin, s katerimi bi njeno izločitev utemeljil. To pa v vsakem primeru enako velja tudi za poimenovane sodnike, saj le tehnično navajanje imen, ki naj se izločijo, ne zadošča. O pritožbenih razlogih je mogoče tudi sicer bolj ugibati, saj so težko (raz)berljivi in med seboj nepovezani ter brez jasnih pojasnil. S takimi razlogi dolžnik ne ponudi nobenih resnih, oprijemljivih okoliščin, ki bi lahko vzbudile upravičen dvom v sprejeto odločitev in nepristranskost razpravljajoče sodnice oziroma sodnikov.
Sedmi odstavek 72. člena ZPP sicer določa, da zoper sklep o zavrženju nepopolne ali nerazumljive zahteve za izločitev ni posebne pritožbe, a ga je treba sistemsko razumeti v pomenu 363. člena ZPP. Ker v zakonu ni določeno, da pritožbe v tem primeru ni, hkrati pa v izvršilnem postopku ni izdana posebna, meritorna končna odločba, je treba dolžniku omogočiti posebno pritožbo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - videz nepristranskosti - zakonska zveza - zakonec sodnika pristojnega sodišča kot stranka v postopku - izvršilni postopek
Če bi v izvršilnem postopku, v katerem kot dolžnik nastopa sodničin mož, odločali sodniki istega sodišča, bi opisana povezanost med zakoncema ne glede na to, da gre sicer za sodnico s pravdnega oddelka, nedvomno lahko vzbudila upravičen dvom v sodno nepristranskost tega sodišča.
dopuščena revizija - ugotovitvena tožba - tožba za ugotovitev lastninske pravice - pravni interes za tožbo - dejanska etažna lastnina - navidezna solastnina - delitev solastnine - nepravdni postopek - razmerje med pravdnim postopkom in postopkom za vzpostavitev etažne lastnine
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v konkretnem postopku podan pravni interes za ugotovitveno tožbo in ali je izpodbijani sklep zakonit.
ZEKom člen 7, 164. ZEKom-1 člen 9, 238. OZ člen 39, 39/2. ZUreP člen 192-208, 211. SPZ člen 211, 213, 226, 271. ZGO člen 213. OZ člen 86.
dopuščena revizija - služnost v javno korist - stvarna služnost - ustanovitev stvarne služnosti - negativna služnost - prepoved gradnje - ničnost - gospodarska javna služba - bazna postaja
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je dopustna ustanovitev negativne stvarne služnosti, ki na služeči nepremičnini prepoveduje postavitev oziroma obstoj objektov javne gospodarske infrastrukture.
krajevna pristojnost - odgovornost pravne osebe za prekršek - spor o krajevni pristojnosti - navezne okoliščine - sedež pravne osebe - kraj storitve prekrška - delavnostna teorija
Pri odločanju o krajevni pristojnosti sodišča navezna okoliščina kraja storitve prekrška neposrednega storilca (forum delicti dommissi) pretehta nad krajem sedeža pravne osebe.
ZPP člen 12, 12/1, 12/4, 12/5. ZS člen 114, 114-27. ZS-H člen 24, 24/1.
krajevna pristojnost - postopek razglasitve pogrešane osebe za mrtvo - določitev krajevno pristojnega sodišča - določitev krajevne pristojnosti po vrhovnem sodišču - neznano bivališče - neznani dediči - kraj, kjer leži nepremičnina
V konkretnem primeru ni znano bivališče nasprotnega udeleženca, glede katerega se predlaga postopek razglasitve za mrtvega. Prav tako niso znani nobeni podatki o njegovi smrti in njegovih dedičih, je pa nasprotni udeleženec vpisan v zemljiško knjigo kot lastnik spornih nepremičnin katastrske občine št. 2715 Cetore, ki spada v občino Izola. Vrhovno sodišč je zato za odločanje v tej zadevi določilo krajevno pristojno sodišče, in sicer Okrajno sodišče v Piranu.
dovoljenost pritožbe - volitve v Evropski parlament - varstvo volilne pravice - pristojnost Vrhovnega sodišča - pristojnost Ustavnega sodišča
Vrhovno sodišče je pristojno za odločanje o volilnih sporih le v primerih, za katere ga pooblašča zakon. Poleg tega pa je Vrhovno sodišče lahko volilni sodnik samo v tistih fazah volilnih opravil, kjer tako določa zakon, in sicer v fazi potrditve kandidatur, v kasnejših fazah po končanih volitvah pa je volilni sodnik Ustavno sodišče. Ne v ZVPEP ne v Zakonu o volitvah v državni zbor (ZVDZ), namreč pristojnost Vrhovnega sodišča za presojo zakonitosti rezultata volitev ni določena.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZST-1 člen 36, 36/1.
dopuščena revizija - taksa za tožbo - vrnitev sodne takse - višina sodne takse - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v konkretnem primeru materialnopravno pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da se tožnici ne vrne ob vložitvi tožbe plačano sodno takso za tožbo v ustavnopravno že ugotovljeni bistveno previsoki višini, in ali ima tožnica (ne glede na svoje dejansko plačilo previsoke in neustavne sodne takse) pravico zahtevati, da sodišče to sodno takso odmeri z odločbo.
kršitev kazenskega zakona - kršitev temeljnih pravic delavcev - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - kolektivno kaznivo dejanje - izvršitvena ravnanja v času veljavnosti dveh kazenskih zakonikov - dokončano kaznivo dejanje
Pri kaznivem dejanju kršitve temeljnih pravic delavcev gre za eno - kolektivno kaznivo dejanje, ki je bilo v konkretnem primeru izvršeno v kvalificirani obliki po drugem v zvezi s prvim odstavkom 196. člena KZ-1. Kljub temu, da posamezna ravnanja obsojenca izpolnjujejo zakonske znake po prvem odstavku 196. člena KZ-1 (neplačilo regresa za leto 2009 in odpravnin), gre pri njih samo za kvantitativno povečanje (znotraj) istega neprava in so življenjsko gledano vsa obsojenčeva ravnanja del enotne kriminalne dejavnosti, zato predstavljajo eno kaznivo dejanje. V takih primerih se celotno storilčevo ravnanje opredeli po strožji obliki kaznivega dejanja, v konkretnem primeru po drugem odstavku 196. člena KZ-1. Ker gre za obravnavo kolektivnega kaznivega dejanja, ki se je začelo izvrševati v času veljavnosti KZ, nadaljevalo pa v času veljavnosti KZ-1, je treba dejanje pravno opredeliti po KZ-1, čeprav novi zakon za storilca ni milejši, ker na novo inkriminira izvršitveno ravnanje neplačevanja prispevkov.
Konkretni očitek se kaže v neupravičenih ponavljajočih in zaporednih opustitvah zakonskih dolžnosti obsojenca, da oškodovanima delavcema izplača celotno plačo. Z neizplačilom celotne plače je bilo poseženo v temeljno pravico delavcev, da na podlagi opravljenega dela dobita vse, kar jima po zakonu pripada, torej tudi plačilo celotne plače. Za obstoj kaznivega dejanja je potrebno, da nastopi posledica v obliki prikrajšanja delavčeve pravice, ko delavec sploh ne dobi ene od temeljnih pravic ali pa se mu ta pravica sicer prizna, vendar v omejenem obsegu. Obsojenčevo delno izplačilo posamezne plače, ob dodatnem zakonskem pogoju zaporedja treh neizplačanih plač, zato ne vpliva na obstoj kaznivega dejanja in uveljavitev njegove kazenskopravne odgovornosti. Inkriminacija po drugem odstavku 196. člena KZ-1 je jezikovno in pomensko jasna, z njo pa se dodatno varuje položaj delavca kot šibkejše stranke delovnega razmerja in njegova upravičenja na podlagi opravljenega dela, torej tudi pravice do celotne plače.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZD člen 64, 76.
dopuščena revizija - pisna oporoka pred pričama - navzočnost prič - vsebina oporoke - zahtevek za ugotovitev ničnosti - utemeljenost zahtevka - ničnost in izpodbojnost
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v primeru, ko zapustnik pisne oporoke pred pričama (po 64. členu ZD) ne podpiše v njuni navzočnosti in je to razvidno že iz vsebine oporoke, zahtevek za ugotovitev ničnosti utemeljen.
ZKP člen 372, 372-1.. KZ-1 člen 122, 122/1, 135, 158, 296, 296/1, 296/2.
določen opis kaznivega dejanja - nasilništvo - spravljanje v podrejen položaj - sestavljeno kaznivo dejanje - grožnja - razžalitev - lahka telesna poškodba
V opisu dejanja so opisani vsi abstraktni kazenskopravni pojmi iz zakonskega opisa kaznivega dejanja nasilništva, tudi spravljanje v podrejen položaj; opisano nasilje, udarci, brce, omejitev svobode gibanja in ogrožanje varnosti predstavljajo ravnanja, zaradi katerih je bila oškodovanka v popolnoma podrejenem (brezizhodnem) položaju, in je postala objekt izvajanja nasilja. Kaznivo dejanje nasilništva je sestavljeno kaznivo dejanje, zato so v njem konzumirani zakonski znaki kaznivih dejanj grožnje po 135. členu ali razžalitve po 158. členu KZ-1, v primeru inkriminacije po drugem odstavku 296. člena KZ-1 pa tudi lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena KZ-1.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja - zakonski znaki - konkretizacija zakonskega znaka - podrejenost drugemu - začasno zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - sklepanje o dokazanosti
Iz opisa življenjskega primera izhaja, da je bil obdolženec kot odrasel, štiridesetletni moški in zunajzakonski partner njene sestre med njenimi obiski petnajstletni oškodovanki nadrejen, kar zadošča za konkretizacijo zakonskega znaka zlorabe položaja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodišča - zavrnitev predloga
Odpravi dvoma v pravilnost procesnega postopanja posamičnih sodnikov so praviloma namenjena redna in izredna pravna sredstva zoper sodniške odločitve. Ni pa temu namenjen institut delegacije pristojnosti.
predlog za dopustitev revizije - spor iz drugih civilnopravnih razmerij - pristojnost rednega sodišča - sindikat - volitve - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
ZKP člen 372, 372-1.. KZ člen 27, 27/1, 244, 244/1, 244/2.
obstoj kaznivega dejanja - zloraba položaja ali pravic - pomoč - naklep glavnega storilca - limitirana akcesornost udeležbe - namen protipravne prilastitve - direktni naklep obarvan s posebnim namenom
Za presojo kaznivosti ravnanja obsojenca B. M. kot pomagača zadošča ugotovitev, da je obdolženi M. M. izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic in pri tem ravnal protipravno, medtem ko njegova krivda z vidika presoje pomoči ni relevantna.
Posebne namene, ki jih je zakonodajalec vključil v opis kaznivega dejanja (npr. prilastitveni namen pri tatvini, namen pridobitve protipravne premoženjske koristi,...) je namreč potrebno obravnavati kot subjektivne znake kaznivega dejanja. Tovrstne zakonske znake je potrebno šteti za del biti inkriminacije, pri čemer se vrednotenje teh namenov opravi na nivoju protipravnosti in ne šele na nivoju krivde, za kar se sicer zavzema zagovornik.
ZKP člen 18, 18/2, 25, 39, 39/1-6, 285e, 340, 340/4, 371, 371/1-1, 371/2.. URS člen 23.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravica do sodnega varstva - sestava sodišča - zborno sojenje - senatno sojenje - pristojnost za odločanje o zahtevi za izločitev - dvom v nepristranskost sodnikov - videz nepristranskosti
V fazi glavne obravnave je za odločanje o predlogih obrambe za izločitev nedovoljenih dokazov v skladu s četrtim odstavkom 340. člena ZKP pristojen sodeči senat. Pri odločanju o predlogu za izločitev dokazov sicer ne gre za sojenje, vendar pa je vprašanje nedovoljenosti dokazov pomembno tudi za odločanje o predmetu obtožbe. Sodba se namreč po drugem odstavku 18. člena ZKP ne sme opirati na nedovoljene dokaze, zato je odločanje o tem vprašanju ključnega pomena za zakonitost sodbe. Nenazadnje postane odločitev predsednika senata o (ne)dovoljenosti dokazov del sodbe sodišča prve stopnje, ki jo je dopustno izpodbijati s pritožbo. Navedeno pomeni, da je vprašanje pravilne sestave sodišča pri odločanju o (ne)dovoljenosti dokazov enakega pomena kot pri sojenju. Zgolj dejstvo, da je bil predlog za izločitev dokazov podan prepozno, še ne more voditi v zaključek, da lahko o njem odloči predsednik senata in ne sodeči senat.
Zakonske norme o stvarni in funkcionalni pristojnosti sodišč, med katere spadajo določila o sestavi sodišča, so namenjene uresničevanju pravice do sodnega varstva. Sestavni del te pravice je tudi pravica do nepristranskega sodišča, ki jo zagotavlja institut izločitve sodnika iz 39. člena ZKP. Zakonska določila o sestavi sodišča in institut izločitve sodnika torej v osnovi izvirajo iz iste ustavne pravice, kar pomeni, da lahko kršitev določb postopka o sestavi sodišča vpliva tudi na videz nepristranskosti.