KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00084582
KZ-1 člen 173, 173/1. ZKP člen 18, 18/1, 39, 39/1, 39/1-6, 42, 42/5, 391, 492, 492/6.
kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - zahteva za izločitev sodnika pritožbenega sodišča - očitno neutemeljena zahteva - razpravna sposobnost - ugotavljanje prištevnosti - nasprotna izvedenska mnenja - dopolnitev izvedenskega mnenja - prosta presoja dokazov
Že zavzeto stališče sodnika o obstoju utemeljenega suma, ni ovira za njegovo meritorno odločanje o obtožbi.
Tudi predhodno sodelovanje člana pritožbenega senata pri odločanju o (posebni) pritožbi zoper sklep o izločitvi dokazov, ne ogroža videza nepristranskosti in torej ni razlog za izločitev.
Ker je sodišče z izčrpnim zaslišanjem in soočenji izvedencev glede nasprotij v njihovih mnenjih odpravilo dvom o njihovi (ne)pravilnosti, ter kot edino strokovno argumentirano in prepričljivo sprejelo mnenje Komisije, ni bilo nobene potrebe za pribavljanje še dodatnih novih mnenj drugih izvedencev (258. člen ZKP).
Pri kaznivem dejanju spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let, ni treba iskati in dokazovati poškodbenih prepovedanih posledic v fizičnem ali psihičnem smislu, temveč je relevanten oziroma v ospredju napad na spolno integriteto mladoletnega oškodovanca.
Za obstoj zakonskih znakov obravnavanega kaznivega dejanja ni pomembno niti dejstvo, kdo je dal pobudo za spolni odnos.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - stroški postopka - smrt nasprotnega udeleženca po vložitvi predloga
Pravilno sodišče prve stopnje ugotavlja, da situacije, kot je konkretna, ko je postopek začet na predlog in ustavljen zaradi smrti nasprotne udeleženke, zakon ne ureja, ureja pa nasprotno situacijo, primer ustavitve postopka in posledično breme kritja stroškov, ko je postopek uveden po uradni dolžnosti. V posledici slednjega, je s sklepanjem po nasprotnem argumentu, predlagateljica tista, ki je dolžna kriti stroške nastale s postopkom postavitve odrasle osebe pod skrbništvo.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 38, 40, 40/1, 40/2, 42, 42/1, 49, 49/5.
pritožba zoper sklep o odmeri nagrade izvedencu - pisni izvid in mnenje - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem - študij spisa - dodatna dokumentacija - zahtevnost izvida in mnenja - zelo zahtevno izvedensko mnenje - odgovor izvedenca na pripombe strank - materialni stroški izvedenca - poštnina
Strokovnih pripomočkov, ki jih je izvedenec navedel (Priporočila in navodila Združenja sodnih izvedencev in sodnih cenilcev Slovenije za gradbeno stroko, baza cen Obrtne zbornice Slovenije itd.), ni mogoče šteti za dodatno dokumentacijo. Pridobivanja znanja in tržnih podatkov (razen v izjemnih primerih) ni mogoče ovrednotiti kot zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije, temveč je to opravilo že zajeto v postavki izdelave izvedenskega mnenja.
Plačilo za opravljeno zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije ne sme biti odvisno od uporabnosti najdenih podatkov v pregledani dokumentaciji.
Nestrinjanje stranke z izdelanim izvedenskim mnenjem ter podajanje vsebinskih pripomb, uperjenih zoper pravilnost izdelanega izvedenskega mnenja, ne more biti upošteven razlog za odklanjanje plačila nagrade in nižje ovrednotenje zahtevnosti pisne izdelave izvida in mnenja.
Strošek poštnine spada med preostale materialne stroške, ki se ovrednotijo v višini dveh odstotkov od višine odmerjenega plačila za delo.
Tudi v primeru odgovora na pripombe strank na izvedensko mnenje lahko gre za situacijo, ko se lahko izvedenčevo delo oceni kot dopolnilni izvid oziroma mnenje.
V pojem zakrivljenega ravnanja v obravnavanem primeru spada opustitev plačila potrebnega zneska za izvedbo dokaza z izvedencem v ponovljenem postopku, potem ko je tožnica v pritožbenem postopku dosegla razveljavitev prvotne sodbe izključno zaradi graje, da je bila opuščena izvedba tega dokaza v prvem sojenju.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00084149
KZ-1 člen 91, 91/2. ZKP člen 357, 357-4.
zastaranje kazenskega pregona - pravnomočna kazenska obsodilna sodba - pravnomočnost kazenske sodbe - prenehanje teka zastaranja - razveljavitev pravnomočne sodne odločbe v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi - rok za novo sojenje po razveljavitvi pravnomočne sodbe po zahtevi za varstvo zakonitosti - zastaranje kazenskega pregona v primeru razveljavitve pravnomočne sodbe - materialni rok - načelo zakonitosti - načelo pravne varnosti in zaupanja v pravo - uporaba poznejšega, za storilca milejšega zakona - sprememba sodbe na drugi stopnji - zavrnilna sodba v kazenskem postopku
Po presoji sodišča druge stopnje je določbo drugega odstavka člena 91 KZ-1 torej treba razlagati tako, da so učinki predpisanega roka primerljivi z učinkom rednih zastaralnih rokov, ki določajo absolutno časovno mejo, znotraj katere je pregon storilca še dopusten. To pomeni, da je v roku, ki ga predpisuje drugi odstavek člena 91 KZ-1, potrebno doseči pravilno in zakonito meritorno odločbo, v nasprotnem primeru pa izdati zavrnilno sodbo iz razloga po 4. točki člena 357 ZKP. Le s takšno razlago je spoštovana zahteva po poštenem postopku, ki zavezuje sodišče na podlagi 2. in 22. člena Ustave RS na način, da je pravilno in zakonito meritorno odločitev mogoče sprejeti le v absolutno omejenem času, ki ga ima država na razpolago za vodenje kazenskega postopka zoper posameznika in s tem za poseganje v njegove pravice.
stvarna pristojnost sodišča - denarni in nedenarni tožbeni zahtevek - različna dejanska in pravna podlaga - upoštevanje vrednosti vsakega posameznega zahtevka - pristojnost okrajnega sodišča
Ugotovitev sodišča prve stopnje, da imata postavljena nedenarni in denarni zahtevek različno pravno in dejansko podlago, je pravilna. Tožnik s prvim (stvarnopravnim) zahtevkom uveljavlja zaščito pred (bodočim) protipravnim vznemirjanjem lastninske pravice, z drugim (odškodninskim) zahtevkom pa uveljavlja povrnitev škode, ki naj bi bila posledica posegov v tožnikovi nepremičnini. Tudi pravno relevantna dejstva, ki jih tožnik navaja v zvezi z enim oziroma drugim zahtevkom, so (vsaj deloma) različna. Navedeno pomeni, da stvarne pristojnosti ni mogoče določiti po seštevku njunih vrednosti (v smislu prvega odstavka 41. člena ZPP). Pristojnost se določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena ZPP).
ZIZ člen 38, 38/5, 38/9, 292. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) tarifna številka 1, 1/4.
izvršilni stroški - odločitev o izvršilnih stroških - rok za odločitev - instrukcijski rok - potrebni stroški izvršbe - stroški neizvedenega rubeža
Res je, da sodišče prve stopnje o upnikovi zahtevi za povrnitev stroškov ni odločilo v roku osmih dni, kot je to določeno v devetem odstavku 38. člena ZIZ, vendar zaradi tega izpodbijana odločitev ni nepravilna. Omenjeni rok je namreč instrukcijski rok in če se ga sodišče prve stopnje ni držalo, to ne pomeni, da upnik ni upravičen do povrnitve stroškov izvršitelja. Ta rok namreč predstavlja le napotilo sodišču, da naj v določenem roku opravi posamezno procesno dejanje, nima pa nobenih prekluzivnih učinkov. To pomeni, da nespoštovanje tega roka ne vodi do tega, da upnik ne bi bil upravičen do povrnitve teh stroškov oziroma da sodišče po poteku roka ne bi več smelo ali moglo odločiti o njegovi zahtevi za povrnitev stroškov.
Izvršitelj je upravičen do plačila tudi v primerih, če je rubež neuspešen ali neizveden zaradi razlogov, ki so na strani dolžnika, upnika ali tretje osebe oziroma ker ni rubljivih predmetov, v obravnavanem primeru pa izvršilno dejanje - rubež premičnin ni bil izveden ravno iz teh objektivnih razlogov.
ZIZ člen 29, 29a, 239, 272, 272/2, 272/3. ZPP člen 347, 355. ZVPot člen 24.
zavarovanje - začasna odredba - izvedba naroka - izvedba predlaganih dokazov - verjetnost kot dokazni standard - ugovorni postopek - pritožbena obravnava - zaslišanje priče - ničnost kreditne pogodbe - kreditna pogodba v CHF
Stališče sodišča prve stopnje, da narok v zadevah zavarovanja ni obvezen (29.a člen v zvezi z 239. členom ZIZ) in da se o začasni odredbi odloča zgolj s stopnjo verjetnosti, zaradi česar personalnih dokazov (zaslišana strank in prič) personalnih dokazov ni treba izvajati, je napačno. Sporočilo določbe 29. člena ZIZ je zgolj v tem, da za razliko od pravdnega postopka v izvršilnih zadevah in zadevah zavarovanja narok ni obvezen, iz česar pa ni mogoče sklepati, da ga ni treba nikoli izvesti.
Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da v skladu z doktrino Ustavnega sodišča1 v sumarnem postopku zavarovanja z začasno odredbo ni treba izvesti vseh predlaganih dokazov; kajti dokazni standard je pri odločanju o začasnih odredbah znižan na verjetnost, zato sta temu podvržena tako dokazna ocena kot tudi izvajanje dokazov. V ugovornem postopku zoper začasno odredbo personalni dokazi sicer niso izključeni, vendar pa to ne pomeni, da je treba izvesti vse (personalne) dokaze, ki jih stranka predlaga; to je namreč predmet dokazovanja v postopku o glavni stvari, v ugovornem postopku je treba pri izvesti zgolj nezamudne dokaze,2 na podlagi katerih se lahko sodišče na hiter in primeren način prepriča, ali so podani pogoji za izdajo začasne odredbe.
URS člen 62. ZPP člen 102, 116, 277, 278, 337, 337/1. OZ člen 6.
pogoji za vrnitev v prejšnje stanje - sklicevanje na nerazumevanje jezika - uporaba jezika v sodnem postopku - pravica tujca do uporabe svojega jezika - pravica do uporabe svojega jezika v postopku - jezik v postopku - jezik pisanj - uradni jezik, ki je v rabi pri sodišču - poziv za odgovor na tožbo - prepozen odgovor na tožbo - standard povprečne skrbnosti
Tožencu je bila tožba skupaj s pozivom na odgovor, ki je vseboval vsa zakonsko predvidena opozorila (277. in 278. člen ZPP), pravilno poslana le v slovenskem jeziku. Na tožencu pa je bilo potem v okviru dolžne skrbnosti breme, da si zagotovi ustrezen prevod in pomoč, če prejetega ni razumel, in da na pisanje v predpisanem roku odreagira. Ni relevantno, kako je toženec dejansko razumel prejeta pisanja, temveč kako bi jih ob ustrezni skrbnosti in resnosti moral razumeti.
Sodišče je obširno obrazložilo, da je oba dediča pozivalo, naj eden od njiju prevzame zaščiteno kmetijo, glede na to, da sta oba izpolnjevala pogoje, saj sta kmetijo skupaj upravljala. Ker soglasja nobenega od njiju ni dobilo, je pravilno ugotovilo, da v konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji od 7. do 12. člena ZDKG. Ta določila namreč pogojujejo prevzem zaščitene kmetije s strani le enega dediča. Ker nobeden od njiju ni želel prevzeti zaščitene kmetije na način, da bi drugemu dediču izplačal delež, je sodišče prve stopnje pravilno opravilo dedovanje na podlagi 13. člena ZDKG, to je po splošnih določili ZD tako, da sta kmetijo dedovala vsak do polovice.
ZD člen 210, 210/2, 210/2-3, 212, 212-1, 213, 213/1.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - sporna dejstva glede obsega zapuščine - sporna dejstva glede vračunavanja darila v dedni delež - spor o dejstvih, od katerih je odvisna velikost dednega deleža - sklepanje na podlagi pravila o dokaznem bremenu - prevalitev dokaznega bremena - dokazovanje negativnega dejstva - nasprotja v izreku - terjatev zapustnika - odplačnost pridobitve
Pritožnik in njegova sodedinja ne moreta biti hkrati napotena na pravdo glede nasprotujočih si dejstev - on z zahtevkom, da kupnina v višini 25.000,00 EUR ne predstavlja darila, ona pa z zahtevkom, da se ta kupnina kot darilo vračuna v pritožnikov dedni delež. V obeh delih izreka gre namreč za napotitev na pravdo v zvezi z istim spornim dejstvom, zaradi česar pravica vsakega izmed dedičev ne more biti hkrati manj verjetna in bolj verjetna. Sodišče prve stopnje bi lahko na pravdo napotilo le enega izmed njiju - tistega z manj verjetno pravico.
izvršba na nepremičnino - ugotovitev vrednosti nepremičnine - sodni cenilec - pisno mnenje - dokaz z zaslišanjem izvedenca - pisnost postopka
V izvršilnem postopku sodišče vrednost nepremičnine sodišče praviloma ugotovi na podlagi s strani cenilca predložene cenitve. V izvršilnem postopku se namreč določbe ZPP uporabljajo le smiselno, če ni v tem ali drugem zakonu drugače določeno. Izvršilni postopek je primarno pisen, zato narok niti ni obligatoren in ga sodišče izjemoma opravi le, kadar zakon tako določa ali kadar oceni, da je to smotrno. Tudi cenilec zato v izvršilnem postopku svoje mnenje primarno izdela pisno, zaslišanje pa se izvede le, če so v mnenju nasprotja ali pomanjkljivosti ali če obstaja dvom v pravilnost podane cenitve. Ker je cenilno mnenje strokovno ter jasno in argumentirano utemeljeno ter notranje skladno, enako pa velja tudi za odgovore na pripombe dolžnika, ki so vsebinsko prepričljivi, izčrpni, natančni in razumljivi, ustno pojasnjevanje mnenja in njegovo dopolnjevanje glede dolžnikovih navedb, do katerih se je cenilka prepričljivo in argumentirano opredelila, ni bilo ne potrebno ne smotrno.
ZGD-1 člen 3, 3/3, 563, 563/1, 565, 565/1. ZPP člen 32, 481, 481/1, 481/1-1.
stvarna pristojnost - stvarno nepristojno sodišče - gospodarski spor - subjektivno merilo - subjektivni kriterij za gospodarski spor - slovensko zavarovalno združenje - gospodarsko interesno združenje - gospodarska družba
GIZ ni gospodarska družba, zato spor ne izpolnjuje subjektivnega kriterija za gospodarski spor.
ponovna vzpostavitev agrarne skupnosti - denacionalizacija zemljišč agrarne skupnosti - dodatno najdeno premoženje - dodatna zapuščina - dodatni sklep o dedovanju - dedovanje premoženja agrarne skupnosti - dedovanje premoženjskih pravic po zpvas - poseben pravni režim dedovanja - dedovanje nepremičnin v naravi - članstvo agrarne skupnosti kot pogoj za dedovanje v naravi - član agrarne skupnosti - uveljavitev prednostne pravice - prednostni vrstni red - priglasitev k dedovanju - prava neuka stranka - pravica do izjave - zavajanje organa - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje - zmotna uporaba materialnega prava
Dedni režim po ZPVAS se razlikuje od dednega režima po ZAgrS. Ko gre za tako imenovano "prvo dedovanje", to je dedovanje po osebah, ki so jim bile premoženjske pravice odvzete, a so bile v času vračila že mrtve in nikoli niso bile članice novoustanovljenih agrarnih skupnosti, pride v poštev drugi odstavek 8. člena ZPVAS, po katerem lahko premoženjske pravice v naravi deduje le tisti dedič, ki je član agrarne skupnosti, drugi dediči pa lahko zahtevajo nujni delež v gotovini. Po 49. členu ZAgrS premoženje člana agrarne skupnosti deduje samo en dedič, v 50. členu tega zakona pa je določen prednostni vrstni red med dediči istega dednega reda.
ZPP člen 7, 212, 343, 343/1, 363, 363/1. ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/1, 11/2, 12a, 12a/5, 13, 13/2. ZSVarPre člen 27.
plačilo sodne takse za tožbo - odločitev o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje pritožbe kot prepozne - datum vročitve sklepa - komunikacija med odvetnikom in stranko - zmota stranke - začetek teka pritožbenega roka - zamuda pritožbenega roka - zakonski rok - nepodaljšljivost roka - zavrnitev pritožbe - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - pritožba zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje - predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - dovolitev obročnega plačila sodnih taks - premoženjski cenzus - določanje vrednosti nepremičnin - ocena vrednosti nepremičnine - evidenca GURS - predlagalni postopek - trditveno in dokazno breme pri predlogu za taksno oprostitev - razpravno in preiskovalno načelo - unovčenje premoženja - neenaka obravnava strank - višina sodne takse - višina taksne obveznosti - zmožnost plačila sodnih taks - zmožnost takojšnjega plačila sodne takse - odlog ali obročno plačilo sodne takse - pogoji za odlog oziroma obročno plačilo - odlog plačila sodne takse - opravičljivost razloga za vrnitev v prejšnje stanje
Sodišče za potrebe odločanja o predlogu za taksno oprostitev vpogleda v obstoječe zbirke podatkov (peti odstavek 12.a člena ZST-1). Edina sodišču dostopna zbirka podatkov glede vrednosti nepremičnin je evidenca GURS, ki sodišču omogoča, da se na hiter način prepriča o vrednosti nepremičnin. Če prosilec za taksno oprostitev meni, da je vrednost njegovih nepremičnin dejansko nižja, mora te svoje trditve dokazno podpreti.
Za oprostitev plačila sodne takse je pomembna tudi višina sodne takse, ki jo mora stranka plačati. Šele ko sodišče pozna taksno obveznost zavezanca, lahko presoja tudi njegove plačilne zmožnosti.
razmerja med starši in otroki - otrokovi stiki - odločanje otrok o stikih - stiki pod nadzorom - odklanjanje stikov s strani otroka - mnenje otroka - sprememba izvajanja stikov - sodna poravnava
Ugotavljanje okoliščin, pomembnih za presojo, ali in kakšne stike je mogoče izvajati, da bo optimalno poskrbljeno za korist otroka, terja določen čas. Ker potek časa, potrebnega za izvedbo dokaznega postopka, ne sme biti okoliščina, ki bi (vsaj ne odločilno) vplivala na končno odločitev, je sodišče dolžno sprejeti začasne ukrepe.
sprememba višine preživnine - sprememba preživnine, določene s sodno poravnavo - preživnina za mladoletnega otroka - sprememba potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca - potrebe mladoletnega otroka - povečane potrebe otroka - vključitev otroka v vrtec - pridobitne zmožnosti zavezanca - merila za ugotovitev potreb upravičenca do preživnine - dolžnost preživljanja mladoletnega otroka - stroški izvajanja stikov z otrokom
Postopek spremembe s pravnomočno odločbo določene preživnine poteka v dveh korakih. V prvem koraku mora sodišče ugotavljati, ali so se v času od zadnje določitve preživnine potrebe preživninskega upravičenca in/ali zmožnosti zavezancev bistveno spremenile. Če na to vprašanje odgovori pritrdilno, mora v drugem koraku znova celovito presoditi potrebe otroka in pridobitne zmožnosti obeh staršev ter jih uravnotežiti v denarni znesek, ki je primeren za zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja otroka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00083429
ZKP člen 506, 506/1, 506/4. KZ-1 člen 61, 61/1.
pogojna obsodba s posebnim pogojem - povrnitev škode kot poseben pogoj - preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja - neizpolnitev posebnega pogoja - delna izpolnitev - vzrok za neizpolnitev posebnega pogoja - slabo premoženjsko stanje - zdravstvene težave
Okoliščina, da je obsojena del dolga do oškodovanih izpolnila še pred pravnomočnostjo sodbe o preklicu pogojne obsodbe, nima takšne pravne pomembnosti, kot si jo predstavljajo zagovorniki, sploh zato, ker je bil del dolga izterjan prisilno, v izvršilnem postopku, ki se nad obsojeno vodi na predlog posameznih oškodovancev. Zagovorniki zatorej v (pre)poznih dopolnitvah pritožbe, v okviru katerih opozarjajo na (delno) izpolnitev obveznosti obsojene v izvršilnih postopkih (na primer tudi do oškodovanega Č. Č.) in si na ta način prizadevajo prepričati, da pogoji za preklic pogojne obsodbe vendarle niso izpolnjeni, zgrešeno enačijo naravo kazenskega in izvršilnega postopka, ki sta v svoji biti nezdružljiva in že po temelju povsem različna.