OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077748
OZ člen 481, 487, 639, 639/3. ZPP člen 452.
garancija – zahtevek z naslova garancije – odprava napak na stroške prodajalca – odškodninski zahtevek – škoda zaradi neuporabe stvari – zastaranje odškodninskega zahtevka iz garancije – prekluzivni rok – spor majhne vrednosti
Med subsidiarnimi zahtevki (kadar prodajalec zavrne popravilo/menjavo stvari) iz naslova garancije, je mogoče uveljavljati tudi zahtevek na povračilo stroškov popravila/menjave stvari, kadar je slednjo kupec popravil ali dal popraviti/zamenjati na stroške prodajalca.
Tek garancijskega roka se presoja v času uveljavitve zahtevka oziroma obvestila prodajalca o napaki, od katerega tudi začne teči prekluzivni rok za sodno uveljavitev zahtevka. Ali se je garancijski rok iztekel ob izteku prekluzivnega roka ali ne, pa za odločitev o utemeljenosti jamčevalnega zahtevka ni pomembno.
ZASP člen 159, 159/1, 168, 168/3. ZASP-B člen 26, 26/4.
avtorskopravno varstvo – kolektivno varstvo avtorske pravice – male avtorske pravice – uporaba tarife – skupni sporazum – civilna kazen – avtorski honorar – DDV
Prvostopenjsko sodišče pravilno ni uporabilo Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del (Pravilnik-06).
Civilna kazen ni transakcija, ki bi bila predmet DDV.
Civilna kazen predstavlja kombinacijo kaznovalnih in odškodninskih elementov. Njen namen pa je dvojen, preprečuje kršitve pravic iz ZASP, hkrati pa preventivno vpliva na disciplino oziroma na spoštovanje avtorskih pravic. Iz navedenega ne izhaja, da gre zgolj za povečan avtorski honorar. Honorar oziroma nadomestilo za uporabo avtorskih del je zgolj parameter za določitev kazni. Civilna kazen zato ni predmet obdavčitve.
ZOdvT člen 21, 21/1. ZST-1 člen 19, 19/1, 19/2. ZPP člen 158, 158/1.
stroškovna odločitev – pravdni stroški – umik tožbe - določitev vrednosti spornega predmeta – vrednost spora – razlike v plači
Temeljno pravilo je, da se kot vrednost spornega predmeta vzame samo vrednost glavnega zahtevka. Glavni zahtevek je odločilen za ugotovitev vrednosti predmeta spora. V kolikor tožnik v individualnem delovnem sporu zahtevek oblikuje tako, da vtožuje plače v neto znesku, se kot vrednost spora upošteva seštevek vtoževanih neto zneskov. V kolikor pa zahtevek oblikuje tako, da vtožuje bruto zneske, se kot vrednost spora upošteva seštevek vtoževanih bruto zneskov.
Po zastaranju terjatve nastopijo (enaki) učinki pretrganja zastaranja le pod pogoji iz 341. člena OZ, ki določa, da se pisna pripoznava zastarane obveznosti šteje za odpoved zastaranju. Ker pa vsebina zapisnika z dne 8. 3. 2007 ni nejasna in ne vsebuje spornih določil, ni razloga za uporabo 82. člena OZ, posledično pa tudi ni pomembne razlike med 341. in 364. členom OZ glede razlage izjave o volji.
Tudi če bi bil poškodovani delavec tožene stranke res sokriv za nastalo nezgodo, to dejstvo za obravnavano zadevo ni niti odločilno niti pomembno. Morebitna sokrivda oziroma soodgovornost poškodovanega delavca tožene stranke je namreč lahko le predmet regresnega zahtevka tožene stranke zoper njega in nima nobenega vpliva na vsebino in obseg odgovornosti tožene stranke v razmerju do tožeče stranke.
ZPP člen 111, 142, 142/4, 143, 143/3, 224, 343, 343/2.
vročanje – fikcija vročitve – začetek teka pritožbenega roka – nastop fikcije vročitve
Fikcija vročitve nastopi že s potekom roka, v katerem ima naslovnik pisanje možnost dvigniti in ne šele takrat, ko vročevalec pusti pisanje v predalčniku.
ZZK-1 člen 7, 9, 31, 94, 94/1-3-1, 248, 248/2. ZZK člen 17. ZPPLPS člen 6. SZ člen 118.
lastninjenje stanovanja – kupoprodajna pogodba sklenjena po določbah SZ – 6. člen ZPPLPS kot izjema od načela pravnega prednika – učinki začetka stečaja nad vpisanim lastnikom – preizkus identitete nepremičnine
Skladno z drugim odstavkom 248. člena ZZK-1, ki ohranja v veljavi 6. člen Zakona o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo (v nadaljevanju ZPPLPS) in pomeni izjemo od načela pravnega prednika, se dovoli vpis lastninske pravice na posameznem delu ne glede na določbo 17. člena ZZK, in sicer na podlagi pogodbe o prodaji posameznega dela stavbe po določbah SZ in Uredbe o izvedbi stanovanjskih hiš in stanovanj, prevzetih od organa in organizacij bivše SFRJ in JLA (v nadaljevanju Uredba). Določba 6. člena ZPPLPS je torej vzpostavila domnevo, da je tisti prodajalec, ki je stanovanje oziroma posamezni del prodal po določbah SZ, v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik (prodanega) posameznega dela.
Pravnoposlovna pridobitev stanovanja po določbah SZ je imela to posebnost, da so kupci postali lastniki stanovanj s trenutkom sklenitve prodajne pogodbe, kar je bila izjema glede na splošno pravilo, da se za pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla zahteva poleg zavezovalnega pravnega posla še razpolagalna sposobnost odsvojitelja, veljaven razpolagalni pravni posel in vpis v zemljiško knjigo.
prodaja posameznega dela stavbe po določbah SZ - družbena lastnina
Drugi odstavek 248. člena ZZK-1 ohranja v veljavi 6. člen Zakona o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo (v nadaljevanju ZPPLPS), s katerim se dovoli vpis lastninske pravice na posameznem delu ne glede na določbe 17. člena ZZK, in sicer na podlagi pogodbe o prodaji posameznega dela stavbe po določbah SZ in Uredbe o izvedbi stanovanjskih hiš in stanovanj, prevzetih od organa in organizacij bivše SFRJ in JLA.
oddaja pošiljke na bencinskem servisu - prepozen ugovor stečajnega upnika zoper osnovni seznam preizkušenih terjatev
Pritožnik je pritožbi priložil potrdilo o oddaji pošiljke, iz katerega je razvidno, da je bila pošiljka oddana priporočeno dne 1.2.2013, torej pravočasno, in to ne na pošto, kot zmotno ugotavlja prvostopno sodišče, pač pa na Petrolovem bencinskem servisu, kjer se lahko skladno s Splošnimi pogoji za sprejem in izročanje pošiljk na bencinskih servisih Petrola Pošte Slovenije prav tako oddajajo navadna in priporočena pisma v predpisanih, predtiskanih ovojnicah.
plačilo najemnine – obstoj najemnega razmerja – konvalidacija pogodbe - vpliv upravne odločbe na najemno razmerje
Dejstvo izstopa tožene stranke iz skupne obratovalnice z dnem 31. 3. 1992 iz poslovnih prostorov na naslovu G. ni povzročilo prenehanja najemne pogodbe za toženo stranko. Najemno razmerje je namreč civilnopravno razmerje inter partes. Če v vlogi ene od strank tega razmerja nastopa občina kot upravni organ, odločbe, ki jih sprejema v okviru svoje upravne funkcije, ne vplivajo avtomatično na razmerja, v katerih nastopa kot drugi strani prirejena stranka in ne kot oblastveni organ.
„Izgubljeni zaslužek“ pojmovno pomeni tisti prejemek, do katerega bi bila priča upravičena pri opravljanju svojega dela, če ne bi izostala zaradi pristopa na sodišče. Zaslužek torej pojmovno ni enak dobičku družbenika, zato za priznanje izgubljenega dobička priči ni materialnopravne podlage.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0076555
ZPP člen 452, 454, 454/1, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – nesporno dejansko stanje - odločanje brez razpisa naroka – zahteva za izvedbo naroka – predčasna prekinitiev zavarovanja – vrnitev zavarovalnih premij
Stranka mora narok zahtevati že v vlogah, ki so v postopku v sporih majhne vrednosti dopustne.
Stranka s tem, ko jo je sodišče pozvalo, da se izjavi, ali zahteva izvedbo naroka, ni pridobila nekakšne posebne pravice do izvedbe naroka (ne glede na zakonske pogoje) in še manj priložnosti, da vloži tretjo pripravljalno vlogo, v kateri lahko navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze.
Zavarovalnica v primeru prekinitve zavarovanja lahko vplačano premijo vrne le tistemu, ki jo je vplačal (zavarovalcu in leasingojemalcu) in ne zavarovancu (in leasingodajalcu).
odločitev v mejah zahtevkov za vpis - navedbe v predlogu - ustrezne listine
Skladno s prvim odstavkom 125. člena ZZK-1 zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih na podlagi predloga za vpis in v mejah zahtevkov za vpis, ki se z zemljiškoknjižnim predlogom uveljavljajo. Smrt upravičenca, s katero ugasne prepoved razpolaganja, je treba dokazati z ustreznimi listinami, takih listin predlagatelji niso predložili niti se nanje sklicevali.
regresna pravica ZZZS - odškodninska odgovornost delodajalca - poškodba delavca pri delu - soprispevek delavca
V skladu s prvim odstavkom 87. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju ZZVZZ) ima Zavod pravico zahtevati, da škodo povrne delodajalec, če je bolezen, poškodba ali smrt zavarovane osebe posledica tega, ker niso bili izvedeni ustrezni ukrepi varstva pri delu ali drugi ukrepi, predpisani ali odrejeni za varnost ljudi. Delodajalec je v regresni pravdi Zavoda za povrnitev stroškov zdravljenja poškodovanega delavca ne more rešiti svoje obveznosti z uveljavljanjem ugovora soprispevka (svojega) poškodovanega delavca.
neupravičena obogatitev – poplačilo upnika v izvršbi – priliv denarnih sredstev na tekoči račun – izplačilo zavarovalne vsote – generična stvar – individualno določena stvar
Upnik, ki se na podlagi izvršilnega naslova v izvršbi poplača iz sredstev na tekočem računu dolžnika, s tem ni neupravičeno obogaten, češ da je tretji prikrajšan, ker bi morala biti ta sredstva nakazan njemu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM0021519
OZ člen 149, 153, 153/1, 155, 174, 174/1, 179. ZPP člen 7, 7/1, 8, 212, 286, 339/1. ZVPot člen 4-11a, 37b.
odgovornost proizvajalca stvari z napako - ekskulpacijski razlogi - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - lom stekla tuš kabine - razmejevanje od uveljavljanja stvarnih napak - trditveno in dokazno breme glede napake - prekluzija glede uveljavljanja zahtevka za povrnitev škode
Določilo 155. člena OZ predstavlja samostojni pravi temelj za uveljavljanje odškodninske odgovornosti proizvajalca stvari z napako.
Sodišče prve stopnje tako ni imelo osnove, da svojo odločitev opre na pravno relevantna dejstva, na katera se nobena od pravdnih strank ni pravočasno sklicevala, s tem, ko pa je to storilo zato, ker je tožeča stranka zaslišana izpovedala, da so pred škodnim dogodkom vrata tuš kabine montirali delavci tožene stranke, pa je, ker izpovedba pravdne stranke njenih pravočasnih zatrjevanj ne more nadomestiti (povezanost trditvenega in dokaznega bremena), zašlo v kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.
Ker je bilo v predmetnem odškodninskem sporu izhajajoč iz določbe 155. člena OZ breme tožeče stranke kot oškodovanke, da zatrjuje in dokazuje dejstva, ki opredeljujejo zakonito domnevo o obstoju vzročne zveze, to je, da je tožena stranka dala v promet stvar z napako, ki je tožeči stranki povzročila škodo, tožeča stranka pa temu procesnemu bremenu že v zvezi s prvo kumulativno zahtevano predpostavko za obstoj objektivne odškodninske odgovornosti tožene stranke, to je, da je bila tuš kabina že ob nakupu obremenjena s kakšno napako, ni zadostila, v celoti pa je izostala tudi pravočasna trditvena podlaga, ki bi odškodninsko obveznost tožene stranke vzpostavila ob uporabi določb OZ o odgovornosti za napake v primeru sklenjene podjemne pogodbe (pogodba o delu), odškodninske odgovornosti tožene stranke za posledice obravnavanega škodnega dogodka ni mogoče utemeljiti (215. člen ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0074642
ZPP člen 155, 155/1, 254, 254/2. OZ člen 352, 352/1, 662.
odgovornost projektanta – napaka projekta – zastaranje odškodninske terjatve – izvajanje dokazov – določitev novega izvedenca – potrebni stroški
V tej zadevi ni prišlo do napak v sferi projektanta; če pa tožeča stranka zatrjuje, da je dela opravljala po projektu, za katerega je štela, da je pomanjkljiv in z napakami, potem tožena stranka tudi iz tega razloga ne more biti odgovorna za škodo.
Oškodovanec izve za povzročitelja, ko lahko osebo identificira. Ni relevantna dejanska vednost, pač pa je odločilen čas oziroma trenutek, ko bi moral ali mogel izvedeti za povzročitelja. Prav tako se ne zahteva, da oškodovanec ve, na kakšni pravni podlagi je zatrjevani povzročitelj škode odgovoren.