odstop terjatve – dokazna ocena – zavrnitev dokazov kot nepotrebnih
Ker je sodišče že na podlagi zaslišanja navedenih oseb lahko z gotovostjo ugotovilo, da toženec kupnine za odstopljeno terjatev tožnici ni izročil, je bila izvedba ostalih dokazov nepotrebna. Očitana kršitev postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP tako ni podana, saj je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da izvedeni dokazi dajejo zadostno podlago za odločitev o sporu in zato izvajanje nadaljnjih dokazov ni potrebno.
ZPP člen 155, 155/1, 155/2, 158. ZDPra člen 16, 16/1.
stroškovna odločitev – pravdni stroški – razlike v plači – umik tožbe – individualni delovni spor
ZOdvT in ZPP ne predvidevata drugačne odmere nagrade odvetniku v primeru tako imenovanih množičnih tožb.
Za postopke pred delovnimi sodišči je v ZOdvT določena posebna tar. št., v kateri so upoštevani kriteriji za določitev nagrade pooblaščencu, zato ni mogoče pri odločanju o nagradi za pooblaščenca v individualnem delovnem sporu upoštevati odločitev ESČP, ki temeljijo na povsem drugačnih okoliščinah posameznih primerov, ki jih to sodišče obravnava.
Z razveljavitvijo čl. 1-17 ZPUOOD je odpadla pravna podlaga za odločanje o predlogu pritožnika za odpust obveznosti, saj ZUstS v 44. členu določa, da se zakon ali del zakona, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0077420
ZIZ člen 17, 17/2, 20, 20/2, 20/3, 20/4, 20a, 20a/3, 55, 55/1, 55/1-2. OZ člen 381. ZPP člen 149, 224.
izvršilni naslov – notarski zapis – dokazovanje zapadlosti terjatve – upoštevanje zapadlosti po dodatku k pogodbi – vročilnica – javna listina – procesne obresti
Dejstvo, da je upnik predlagal izvršbo na podlagi notarskega zapisa upoštevaje zapadlost po dodatku k pogodbi, na pravilnost dovolitve izvršbe ne vpliva. Takšen upnikov predlog, ki upošteva dogovor strank o podaljšanju roka vračila kredita, je v dolžnikovo korist in je pritožbeno uveljavljanje, da dodatki k pogodbi niso bili sklenjeni v obliki notarskega zapisa oziroma overjeni, neupoštevno.
mandatna pogodba - neupravičena obogatitev – pravočasnost tožbe – zastaranje – pravda ob pogojih za obnovo zapuščinskega postopka – vezanost strank na sklep o dedovanju – pobotni ugovor
Ugotovljeno je bilo, da si je toženka za časa zapustnikovega življenja prilastila njegova sredstva na bančnem računu brez njegovega soglasja. Gre torej za premik premoženja brez pravne podlage, zato je zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve utemeljen.
Takšna tožba ni vezana na rok, ki velja za obnovo postopka, saj ne gre za pravdo ob pogojih za obnovo postopka, temveč za dedičevo uveljavljanje svojega dela zapustnikove terjatve oziroma za toženkino obveznost iz premoženjskopravnega razmerja z zapustnikom.
sposobnost biti stranka – poprava tožbe – oznaka stranke – odpravljiva pomanjkljivost tožbe – subjektivna sprememba tožbe
V konkretnem primeru je šlo za takšno pomanjkljivost tožbe, ki bi se jo dalo odpraviti, in sicer tako, da bi tožnik popravil oznako tožene stranke in navedel obstoječo pravno osebo.
oddaja pošiljke na bencinskem servisu - prepozen ugovor stečajnega upnika zoper osnovni seznam preizkušenih terjatev
Pritožnik je pritožbi priložil potrdilo o oddaji pošiljke, iz katerega je razvidno, da je bila pošiljka oddana priporočeno dne 1.2.2013, torej pravočasno, in to ne na pošto, kot zmotno ugotavlja prvostopno sodišče, pač pa na Petrolovem bencinskem servisu, kjer se lahko skladno s Splošnimi pogoji za sprejem in izročanje pošiljk na bencinskih servisih Petrola Pošte Slovenije prav tako oddajajo navadna in priporočena pisma v predpisanih, predtiskanih ovojnicah.
prodaja posameznega dela stavbe po določbah SZ - družbena lastnina
Drugi odstavek 248. člena ZZK-1 ohranja v veljavi 6. člen Zakona o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo (v nadaljevanju ZPPLPS), s katerim se dovoli vpis lastninske pravice na posameznem delu ne glede na določbe 17. člena ZZK, in sicer na podlagi pogodbe o prodaji posameznega dela stavbe po določbah SZ in Uredbe o izvedbi stanovanjskih hiš in stanovanj, prevzetih od organa in organizacij bivše SFRJ in JLA.
Toženčevih drugih pogodbenih obveznosti ni mogoče upoštevati. Toženčevo preseganje povprečne mesečne plače pritožbeno sodišče poudarja predvsem zato, da bi bilo povsem jasno, da toženca ni mogoče oprostiti plačila sodnih taks. Iz drugačne odločitve bi namreč implicitno izhajal sklep, da je državljan Republike Slovenije s povprečnim mesečnim dohodkom ogrožen v svojem preživljanju.
Naročnik z obvestilom o napaki omogoči ne le izvajalcu, pač pa tudi projektantu, da sodeluje v postopku ugotavljanja napak oziroma razlogov za njihov nastanek.
Sodišče se je zgolj oprlo na mnenje izvedenke, da prvotožena stranka kot izvajalec ni bila dolžna tako podrobno pregledati projektne dokumentacije in da bi bilo za kaj takega potrebno strokovno znanje statika, kar ni bilo del pogodbe in ni bilo del dolžnosti prvotožene stranke. S tem je sprejelo pravno presojo izvedenke, kar je v nasprotju z določili ZPP glede dokazovanja z izvedencem.
ZPP člen 163, 339, 339/1, 339/2, 443, 443/1, 458, 458/1 ZSDP člen 2, 2/3, 67. OZ člen 190.
stroški postopka – zahteva za povrnitev stroškov postopka – zahteva za povrnitev sodnih taks – neupravičena pridobitev – otroški dodatek – vračilo neupravičeno prejetega otroškega dodatka
Zahteva za povrnitev sodnih taks je dovolj določena, četudi stranka ne opredeli njene višine v denarnem znesku.
O otroškem dodatku odločajo centri za socialno delo; v njihovi pristojnosti pa je tudi odločanje o spremembah glede otroškega dodatka. Tožnik ne more od toženke uveljavljati vračila otroškega dodatka na podlagi določb ZSDP, saj je bil toženki otroški dodatek uradno priznan in dodeljen.
trditveno in dokazno breme – obstoj in višina obveznosti – dvakratno plačilo terjatve – asignacija – izvedensko mnenje
Glede na trditve tožene stranke, da je nekatere predhodno izdane in zapadle račune plačala dvakrat in glede na priznanje tožeče stranke, da so bile nekatere terjatve dejansko res poravnane dvakrat, se kot odločilno pokaže, kako je tožeča stranka knjižila zneske, ki predstavljajo dvakratno plačilo. Da jih je upoštevala za pokrivanje dejansko res obstoječih (čeprav spornih) zapadlih obveznosti, nosi trditveno in dokazno breme tožeča stranka.
ZPP člen 111, 142, 142/4, 143, 143/3, 224, 343, 343/2.
vročanje – fikcija vročitve – začetek teka pritožbenega roka – nastop fikcije vročitve
Fikcija vročitve nastopi že s potekom roka, v katerem ima naslovnik pisanje možnost dvigniti in ne šele takrat, ko vročevalec pusti pisanje v predalčniku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0076555
ZPP člen 452, 454, 454/1, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – nesporno dejansko stanje - odločanje brez razpisa naroka – zahteva za izvedbo naroka – predčasna prekinitiev zavarovanja – vrnitev zavarovalnih premij
Stranka mora narok zahtevati že v vlogah, ki so v postopku v sporih majhne vrednosti dopustne.
Stranka s tem, ko jo je sodišče pozvalo, da se izjavi, ali zahteva izvedbo naroka, ni pridobila nekakšne posebne pravice do izvedbe naroka (ne glede na zakonske pogoje) in še manj priložnosti, da vloži tretjo pripravljalno vlogo, v kateri lahko navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze.
Zavarovalnica v primeru prekinitve zavarovanja lahko vplačano premijo vrne le tistemu, ki jo je vplačal (zavarovalcu in leasingojemalcu) in ne zavarovancu (in leasingodajalcu).
regresna pravica ZZZS - odškodninska odgovornost delodajalca - poškodba delavca pri delu - soprispevek delavca
V skladu s prvim odstavkom 87. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju ZZVZZ) ima Zavod pravico zahtevati, da škodo povrne delodajalec, če je bolezen, poškodba ali smrt zavarovane osebe posledica tega, ker niso bili izvedeni ustrezni ukrepi varstva pri delu ali drugi ukrepi, predpisani ali odrejeni za varnost ljudi. Delodajalec je v regresni pravdi Zavoda za povrnitev stroškov zdravljenja poškodovanega delavca ne more rešiti svoje obveznosti z uveljavljanjem ugovora soprispevka (svojega) poškodovanega delavca.
„Izgubljeni zaslužek“ pojmovno pomeni tisti prejemek, do katerega bi bila priča upravičena pri opravljanju svojega dela, če ne bi izostala zaradi pristopa na sodišče. Zaslužek torej pojmovno ni enak dobičku družbenika, zato za priznanje izgubljenega dobička priči ni materialnopravne podlage.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0074642
ZPP člen 155, 155/1, 254, 254/2. OZ člen 352, 352/1, 662.
odgovornost projektanta – napaka projekta – zastaranje odškodninske terjatve – izvajanje dokazov – določitev novega izvedenca – potrebni stroški
V tej zadevi ni prišlo do napak v sferi projektanta; če pa tožeča stranka zatrjuje, da je dela opravljala po projektu, za katerega je štela, da je pomanjkljiv in z napakami, potem tožena stranka tudi iz tega razloga ne more biti odgovorna za škodo.
Oškodovanec izve za povzročitelja, ko lahko osebo identificira. Ni relevantna dejanska vednost, pač pa je odločilen čas oziroma trenutek, ko bi moral ali mogel izvedeti za povzročitelja. Prav tako se ne zahteva, da oškodovanec ve, na kakšni pravni podlagi je zatrjevani povzročitelj škode odgovoren.
vrnitev v prejšnje stanje – upravičen razlog za zamudo – prometna nesreča – nasprotovanje predlogu – pritožbena novota
Glede na pavšalnost pritožnikovega nasprotovanja predlogu za vrnitev v prejšnje stanje je bila že izvedba dokaza z zaslišanjem tožeče stranke dovolj za spoznanje sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka zamudila narok iz upravičenega vzroka
neupravičena obogatitev – poplačilo upnika v izvršbi – priliv denarnih sredstev na tekoči račun – izplačilo zavarovalne vsote – generična stvar – individualno določena stvar
Upnik, ki se na podlagi izvršilnega naslova v izvršbi poplača iz sredstev na tekočem računu dolžnika, s tem ni neupravičeno obogaten, češ da je tretji prikrajšan, ker bi morala biti ta sredstva nakazan njemu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM0021519
OZ člen 149, 153, 153/1, 155, 174, 174/1, 179. ZPP člen 7, 7/1, 8, 212, 286, 339/1. ZVPot člen 4-11a, 37b.
odgovornost proizvajalca stvari z napako - ekskulpacijski razlogi - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - lom stekla tuš kabine - razmejevanje od uveljavljanja stvarnih napak - trditveno in dokazno breme glede napake - prekluzija glede uveljavljanja zahtevka za povrnitev škode
Določilo 155. člena OZ predstavlja samostojni pravi temelj za uveljavljanje odškodninske odgovornosti proizvajalca stvari z napako.
Sodišče prve stopnje tako ni imelo osnove, da svojo odločitev opre na pravno relevantna dejstva, na katera se nobena od pravdnih strank ni pravočasno sklicevala, s tem, ko pa je to storilo zato, ker je tožeča stranka zaslišana izpovedala, da so pred škodnim dogodkom vrata tuš kabine montirali delavci tožene stranke, pa je, ker izpovedba pravdne stranke njenih pravočasnih zatrjevanj ne more nadomestiti (povezanost trditvenega in dokaznega bremena), zašlo v kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.
Ker je bilo v predmetnem odškodninskem sporu izhajajoč iz določbe 155. člena OZ breme tožeče stranke kot oškodovanke, da zatrjuje in dokazuje dejstva, ki opredeljujejo zakonito domnevo o obstoju vzročne zveze, to je, da je tožena stranka dala v promet stvar z napako, ki je tožeči stranki povzročila škodo, tožeča stranka pa temu procesnemu bremenu že v zvezi s prvo kumulativno zahtevano predpostavko za obstoj objektivne odškodninske odgovornosti tožene stranke, to je, da je bila tuš kabina že ob nakupu obremenjena s kakšno napako, ni zadostila, v celoti pa je izostala tudi pravočasna trditvena podlaga, ki bi odškodninsko obveznost tožene stranke vzpostavila ob uporabi določb OZ o odgovornosti za napake v primeru sklenjene podjemne pogodbe (pogodba o delu), odškodninske odgovornosti tožene stranke za posledice obravnavanega škodnega dogodka ni mogoče utemeljiti (215. člen ZPP).