obseg skupnega premoženja – deleži na skupnem premoženju – dokazna ocena – posebno premoženje – vlaganja po prenehanju skupnosti
Ob ugotovljenem dejanskem stanju, da je tožnica kljub hudi bolezni že takoj po koncu zdravljenja sodelovala pri skrbi za otroka in sodelovala pri gospodinjstvu, prav tako si je tudi z rehabilitacijo leta 1996 še izboljšala svoje delovne zmožnosti ter upoštevaje, da pomoč sorodnikov pri skrbi za otroka pravdnih strank v času tožničine bolezni predstavlja pomoč obema zakoncema in ne le tožencu (toženec ni zatrjeval in izkazal nasprotno) ter dejstvo, da sta oba zakonca ves čas trajanja življenjske skupnosti prejemala dohodke, je utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da nobeni izmed pravdnih strank ni uspelo dokazati večjega prispevka k nastanku skupnega premoženja.
Da bi poznejši posegi v premoženje (vse do delitve skupnega premoženja) vplivali na drugačen delež posameznega skupnega lastnika, bi moralo obstajati soglasje pravdnih strank.
Z razveljavitvijo čl. 1-17 ZPUOOD je odpadla pravna podlaga za odločanje o predlogu pritožnika za odpust obveznosti, saj ZUstS v 44. členu določa, da se zakon ali del zakona, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno.
mandatna pogodba - neupravičena obogatitev – pravočasnost tožbe – zastaranje – pravda ob pogojih za obnovo zapuščinskega postopka – vezanost strank na sklep o dedovanju – pobotni ugovor
Ugotovljeno je bilo, da si je toženka za časa zapustnikovega življenja prilastila njegova sredstva na bančnem računu brez njegovega soglasja. Gre torej za premik premoženja brez pravne podlage, zato je zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve utemeljen.
Takšna tožba ni vezana na rok, ki velja za obnovo postopka, saj ne gre za pravdo ob pogojih za obnovo postopka, temveč za dedičevo uveljavljanje svojega dela zapustnikove terjatve oziroma za toženkino obveznost iz premoženjskopravnega razmerja z zapustnikom.
ZOdvT člen 21, 21/1. ZST-1 člen 19, 19/1, 19/2. ZPP člen 158, 158/1.
stroškovna odločitev – pravdni stroški – umik tožbe - določitev vrednosti spornega predmeta – vrednost spora – razlike v plači
Temeljno pravilo je, da se kot vrednost spornega predmeta vzame samo vrednost glavnega zahtevka. Glavni zahtevek je odločilen za ugotovitev vrednosti predmeta spora. V kolikor tožnik v individualnem delovnem sporu zahtevek oblikuje tako, da vtožuje plače v neto znesku, se kot vrednost spora upošteva seštevek vtoževanih neto zneskov. V kolikor pa zahtevek oblikuje tako, da vtožuje bruto zneske, se kot vrednost spora upošteva seštevek vtoževanih bruto zneskov.
Po zastaranju terjatve nastopijo (enaki) učinki pretrganja zastaranja le pod pogoji iz 341. člena OZ, ki določa, da se pisna pripoznava zastarane obveznosti šteje za odpoved zastaranju. Ker pa vsebina zapisnika z dne 8. 3. 2007 ni nejasna in ne vsebuje spornih določil, ni razloga za uporabo 82. člena OZ, posledično pa tudi ni pomembne razlike med 341. in 364. členom OZ glede razlage izjave o volji.
Tudi če bi bil poškodovani delavec tožene stranke res sokriv za nastalo nezgodo, to dejstvo za obravnavano zadevo ni niti odločilno niti pomembno. Morebitna sokrivda oziroma soodgovornost poškodovanega delavca tožene stranke je namreč lahko le predmet regresnega zahtevka tožene stranke zoper njega in nima nobenega vpliva na vsebino in obseg odgovornosti tožene stranke v razmerju do tožeče stranke.
ZFPPIPP člen 442, 442/6. ZGD-1 člen 425. ZPUOOD člen 18.
odgovornost družbenika za dolgove družbe – izbris družbe iz sodnega registra
V primerih, ko je bila družba izbrisana iz sodnega registra po 17. 11. 2011, ni mogoče več uveljavljati odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb po določilih šestega do desetega odstavka 442. člena ZFPPIPP, ker ta več ne obstaja.
dedna izjava – odpoved dedovanju – nepreklicnost izjave – izjava podana v zmoti – izpodbijanje izjave – pravdni postopek
Če je dedič, ki se je dediščini odpovedal, takšno izjavo podal v zmoti (ali je bila povzročena s silo, grožnjo ali zvijačo), lahko zahteva razveljavitev izjave o odpovedi zgolj s posebno tožbo v pravdnem postopku. Skratka izpodbijanje dedne izjave v zapuščinskem postopku ni mogoče, ampak le v pravdi.
ZOdvT člen 21, 21/1. ZST-1 člen 31, 31/1. ZPP člen 39, 39/1, 44, 44/2, 158, 158/1.
stroškovna odločitev – pravdni stroški – umik tožbe - določitev vrednosti spornega predmeta – vrednost spora – razlike v plači - predlog za določitev vrednosti predmeta spora
Tožnica kot (glavni) zahtevek uveljavlja obračun in odvod davkov in prispevkov od vtoževne razlike v plači ter plačilo neto zneskov z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tožnica je tožbeni zahtevek opredelila po višini tako glede neto kot bruto zneska, vendar je mogoče kot glavni tožbeni zahtevek v smislu 39. člena ZPP šteti vtoževno bruto razliko v plači in ne neto zneska. Ker je bila vrednost spornega predmeta razvidna iz tožbe, predlog za določitev vrednosti predmeta spora v smislu 1. odstavka 31. člena ZST-1 v zvezi s 1. odstavkom 21. člena ZOdvT ni bil utemeljen.
osebna vročitev – družinski član – član gospodinjstva – zavrnitev dokaznega predloga – kršitev pravice do izjave – zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Odraslih članov gospodinjstva, katerim se vroča pisanje, če naslovnika ni doma, ni mogoče enačiti z družinskimi člani. Tem se pisanje lahko vroči le, če z naslovnikom živijo v skupnem gospodinjstvu.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranka se v odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ne more sklicevati na kršitve delovnih obveznosti ali potrebnih opustitev delovnih zadolžitev po pogodbi o zaposlitvi, ki predstavljajo krivdni razlog. Takšno podvajanje in obravnavanje tožnice za isto dejanje v dveh različnih postopkih ni dopustno.
odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi začetka postopka za prenehanje delodajalca ali prisilne poravnave – insolventnost - pravice delavcev v primeru insolventnosti delodajalca
Po določbi 16. člena ZJSRS ima pravice po tem zakonu delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca. Po določbi 18. člena navedenega zakona upravičenec pridobi pravice po tem zakonu z dnem prenehanja delovnega razmerja. Ker tožniku delovno razmerje ni prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca, ni mogel pridobiti pravic po navedenem zakonu. Delovnopravni status tožnika je bil namreč rešen tako, da ga je prevzela druga družba za varovanje, kjer je nadaljeval z delom.
pravdni stroški – pridržanje odločitve o pravdnih stroških – odločanje o pravdnih stroških – odmera stroškov – izguba pravice do povračila stroškov – dopolnilni sklep
Sodišče prve stopnje bi o pravdnih stroških moralo odločiti že s sodbo in za pridržanje izdaje posebnega sklepa o stroških v ZPP ni imelo podlage. S sodbo se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal. Postopanje sodišča predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka, na katero pa pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti.
Če sodišče o priglašenih stroških ne odloči, in stranka ne predlaga izdaje dopolnilnega sklepa, izgubi pravico do povračila stroškov postopka.
ZZZDR člen 51, 51/1, 56, 56/2, 59, 59/2. ZPP člen 214, 214/1, 337, 337/1.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - delež na skupnem premoženju - posebno premoženje - obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem - vlaganja posebnega premoženja v skupno premoženje - posojilo za nakup nepremičnine - priznana dejstva - pritožbene novote
Okoliščine, kateremu izmed zakoncev (izvenzakonskih partnerjev) je bil dodeljen kredit v zvezi s skupnim premoženjem, kateri od njiju ga je odplačeval in koliko ga je odplačal, ne vplivajo na višino deležev.
predhodna odredba - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - insolventnost
Sodišče v postopku zavarovanja s predhodno odredbo ne ugotavlja pogojev za insolventnost dolžnika (izkaz trajnejše nelikvidnosti, da dolžnik v daljšem časovnem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju). To je naloga stečajnega sodišča.
Odločba v posestnem sporu, čeprav postane pravnomočna in izvršljiva, je zgolj začasen ukrep in velja le, dokler se v rednem postopku (petitorni pravdi) ne odloči o sporni pravici. Če ob vzporednem teku petitorne in posesorne pravde pride prej do pravnomočne odločitve v petitorni pravdi, ima prednost pravica in ne zadnje stanje posesti (pravilo petitorium absorbet possessorium). Pravnomočna odločitev v petitorni pravdi je namreč tista točka v postopku, do katere je posestno varstvo smiselno, odtlej pa je njegov (začasen) namen izčrpan.
pravno poslovna pridobitev lastninske pravice - lastninska pravica v pričakovanju - uporaba solastne nepremičnine - zaščita pred vznemirjanjem - negatorna tožba prodajalca proti kupcu
Za odločitev, ali kupec, ki po zemljiškoknjižnih podatkih še ni lastnik, pa predmet pogodbe že uporablja, protipravno posega v lastninsko pravico prodajalcev, je pravno pomembno, ali so na kupca že prešla stvarno pravna upravičenja. V notranjem razmerju med odsvojiteljem in pridobiteljem je bistven razpolagalni posel, tudi že sama sklenitev zavezovalnega pravnega posla ustvarja pravne posledice, zato lastninsko pravna upravičenja na pridobitelja lahko preidejo kljub odsotnosti zemljiškoknjižnega vpisa.
sodba s skrajšano obrazložitvijo – načelo uspeha – stroški postopka – razlaga pogodbe – načelo enake vrednosti dajatev
Kršitev načela enake vrednosti dajatev bi sicer vplivala na veljavnost Pogodbe samo, če bi bili izpolnjeni pogoji za uporabo katerega od institutov, v katerih je načelo konkretizirano. Navedeno načelo namreč ni neposredno uporabno, saj OZ izrecno določa kdaj ima kršitev tega načela pravne posledice (npr. čezmerno prikrajšanje, oderuška pogodba,...), pri čemer tožena stranka navedb v tej smeri ni podala, zato s pritožbenimi navedbami o kršitvi načela enake vrednosti dajatev ne more uspeti.
Namen izdaje sodbe s skrajšano obrazložitvijo je, da se strankam sporoči odločitev, zato da se nezadovoljna stranka lahko pritoži. Izrek oziroma odločitev je enaka tako pri sodbi s skrajšano obrazložitvijo kot pri sodbi s polno obrazložitvijo.
Pri določanju preživnine ne gre zgolj za računsko operacijo, ki naj bi se na koncu izšla z matematično popolnim izidom, pač pa za vrednotenje vrste in višine potreb otroka ter zmožnosti staršev in je zato končna višina vseh ugotovljenih potreb lahko le njihova ocena, tako da v pritožbi izpostavljena razlika v višini 6,00 EUR ne more v ničemer vplivati na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, ki je rezultat vrednostne in ne numerične operacije, ter ustreza trenutnim zmožnostim obeh toženčevih staršev.
ZASP člen 159, 159/1, 168, 168/3. ZASP-B člen 26, 26/4.
avtorskopravno varstvo – kolektivno varstvo avtorske pravice – male avtorske pravice – uporaba tarife – skupni sporazum – civilna kazen – avtorski honorar – DDV
Prvostopenjsko sodišče pravilno ni uporabilo Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del (Pravilnik-06).
Civilna kazen ni transakcija, ki bi bila predmet DDV.
Civilna kazen predstavlja kombinacijo kaznovalnih in odškodninskih elementov. Njen namen pa je dvojen, preprečuje kršitve pravic iz ZASP, hkrati pa preventivno vpliva na disciplino oziroma na spoštovanje avtorskih pravic. Iz navedenega ne izhaja, da gre zgolj za povečan avtorski honorar. Honorar oziroma nadomestilo za uporabo avtorskih del je zgolj parameter za določitev kazni. Civilna kazen zato ni predmet obdavčitve.