Javni uslužbenec – plača – prevedba plače – dejansko delo – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Pri odločanju o pravilnosti prevedbe se je sodišče prve stopnje ukvarjalo predvsem s tožnikovim dejanskim delom. Vendar pa to pri prevedbi delovnega mesta zaradi uvedbe novega plačnega sistema skladno z ZSPJS ni pomembno, saj je potrebno izhajati iz zadnje veljavne pogodbe o zaposlitvi. Stališče, da je podlaga za prevedbo vsebina veljavne pogodbe o zaposlitvi, je zavzela tudi že sodna praksa.
odmera sodne takse – ugovor zoper plačilni nalog – vrednost spornega predmeta – izpodbijanje vrednosti spornega predmeta – sklep o določitvi vrednosti spornega predmeta
Zoper sklep o določitvi vrednosti spora ni posebne pritožbe. To pomeni, da zoper to odločitev ni samostojne pritožbe, ampak se njena pravilnost lahko izpodbija s pritožbo zoper končno odločbo. V postopku odločanja o ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse oziroma v pritožbenem postopku zoper sklep izdan v zvezi z ugovorom, zato ni mogoče presojati pravilnosti ugotovitve vrednosti spornega predmeta.
ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove – poslovni razlog – ukinitev delovnega mesta
Tožena stranka je dokazala obstoj poslovnega razloga po prvem odstavku 88. člena ZDR, ker je izvedla reorganizacijo sektorja trženja, ukinila delovno mesto vodje trženja, s tem pa je odpadla potreba po tožnikovem delu pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Pri podaji redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je upoštevala vse relevantne zakonske določbe. Tožena stranka je tožniku ponudila novo pogodbo o zaposlitvi, ki je ustrezna, v skladu z določbo tretjega odstavka 90. člena ZDR. Zato je tožnikov tožbeni zahtevek na razveljavitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi neutemeljen.
Dejstvo, da se škoda odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe, ne pomeni valorizacije odškodnine, pač pa da je potrebno v primeru, kot je obravnavani, upoštevati, da je bil zaradi delnega plačila povrnjen del škode (kolikšen je bil povrnjen del, pa je potrebno ugotoviti bodisi v času plačila bodisi v času odločanja).
stroškovna odločitev – pravdni stroški – umik tožbe – pooblaščenec – odvetnik – prenehanje mandata – predčasen zaključek spora – znižanje nagrade za postopek
Določbe tar. št. 3101 da se nagrada zniža na 0.8, kadar mandat pooblaščencu preneha: a) pred vložitvijo tožbe ali druge vloge, s katero se uvede postopek, b) pred vložitvijo odgovora na tožbo, c) pred vložitvijo pripravljalne vloge d) preden se odvetnik udeleži naroka za svojo stranko ni mogoče tolmačiti tako, da se nanaša tudi na primere, ko mandat pooblaščencu ne preneha, pride pa do predčasnega zaključka zadeve. Samo v primeru, ko mandat odvetniku preneha (v konkretni zadevi zakonitemu zastopniku tožene stranke, ki ima glede pravice do nagrade enak položaj kot odvetnik), še preden se je odvetnik udeležil naroka za svojo stranko, pride do znižanja nagrade za postopek s količnika 1,3 na količnik 0,8. To znižanje količnika pa ni predvideno za primere, ko odvetniku mandat ne preneha, postopek pa se kljub temu zaključi (umik tožbe, zamudna sodba ipd.), še preden se odvetnik udeleži naroka za svojo stranko. V takšnih primerih (zamudna sodba, sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe) se odvetniku prizna nagrada za postopek po tar. št. 3100 v višini količnika 1,3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ukinitev delovnega mesta – organizacijski razlog
Tožena stranka je na tožničino delovno mesto zaposlila drugega delavca, nato pa je tožnici podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (tožena stranka je kot razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici navedla ukinitev tožničinega delovnega mesta in prenos njenih nalog na zastopnika in matično podjetje). Ker potreba po tožničinem delu ni prenehala, temveč je tožena stranka tožničino delo nadomestila z drugim delavcem, je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
plačilo sodnih taks – način plačila sodnih taks – plačilo pri blagajni sodišča – dolžnost predložitve potrdila o plačilu sodnih taks – obvestilo o teku zapuščinskega postopka – možnost sodelovanja v postopku
V drugem odstavku 6.a člena ZST-1 ni posebej navedeno, da mora v primeru plačila sodne takse pri blagajni stranka sodišču predložiti potrdilo.
Ker je v smrtovnici podatek, da je pritožnica hči pokojnega, bi sodišče moralo opraviti poizvedbe o njenem prebivališču in jo o dejstvu, da teče zapuščinski postopek, obvestiti.
varstvo lastninske pravice – skupna lastnina – varstvo solastninske pravice na delu stvari – najemna pogodba z enim skupnim lastnikom – upravičenost do posesti
Ob neosporavani ugotovitvi, da gre pri delu predmetne nepremičnine, ki ga zaseda toženka, za skupno lastnino, tožnik kot skupni lastnik nima zahtevka za varstvo skupne lastnine na delu stvari. Poleg tega je bilo na tožniku dokazno breme (glede na toženkin ugovor upravičenosti do posesti dela stvari na podlagi pogodbe s solastnico (natančneje skupno lastnico)), da dokaže, da toženka ni upravičena do posesti, česar mu ni uspelo.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076029
OZ člen 153, 153/2. ZPP člen 199, 199/1.
nevarna stvar – vrtalni stroj – vzrok za škodo – ravnanje oškodovanca – stranska intervencija - pravni interes stranskega intervenienta – intervencijski interes
Stroj, s katerim je v času škodnega dogodka upravljal tožnik, predstavlja nevarno stvar. Vendar je tožniku zadevna poškodba nastala izključno zaradi njegovega ravnanja, ki ga glede na njegovo naravo delodajalec ni mogel pričakovati in preprečiti. Tožniku namreč za namen opravljanja dela ni bilo treba z roko posegati v območje delujočega vrtalnega stroja, še manj pa z roko spustiti vzvoda za sveder ter nato hkrati z isto roko seči pod vrteč sveder.
Toženka in stranski intervenient sta v pogodbenem razmerju, in sicer iz naslova zavarovanja civilne odgovornosti. Izid zadevne pravde torej lahko neposredno kot tudi posredno vpliva na pogodbeno razmerje med toženko in stranskim intervenientom. Tako se izkaže, da izid konkretne pravde vpliva na pogodbeno razmerje stranskega intervenienta do toženke, kar substancira intervenientov pravni interes.
vrnitev v prejšnje stanje – zamuda odvetnika na narok
Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da je tožeča stranka odvetnik, ki mora ravnati s profesionalno skrbnostjo, kar pa v konkretnem primeru pomeni, da je dolžan v primeru opravičljivega razloga neprihoda na glavno obravnavo, le-to pravočasno in pravilno sporočiti sodišču, če pa tega ne zmore iz opravičljivih razlogov, pa le-to dokazati s konkretnimi dokazi.
ZIZ člen 267. EZ člen 27, 27/4, 88. Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije člen 4, 10-15, 20- 26, 27-35, 45-47. Uredba o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije in gospodarske javne službe dobava električne energije tarifnim odjemalcem člen 9, 9/1-4, 10, 12-16.
začasna odredba – dostop do distribucijskega omrežja – priključitev na distribucijsko omrežje – sodna pristojnost
Odločanje o sporu v zvezi z dostopom do distribucijskega omrežja ne spada v sodno pristojnost, saj mora uporabnik izpolnitev obveznosti po pogodbi o priključitvi na distribucijsko omrežje najprej zahtevati s pisno zahtevo pri sistemskem operaterju distribucijskega omrežja, po zavrnitvi pisne zahteve pa lahko uporabnik sproži postopek pred Agencijo za energijo.
zamudna sodba – pravočasnost odgovora na tožbo – napaka sodišča – dokazovanje pravočasnosti – dokazni standard – priporočena pošiljka
Toženki je bilo zaradi protipredpisnega poslovanja sodnega osebja z odgovorom na tožbo onemogočeno dokazovanje pravočasnosti le-tega s stopnjo gotovosti; napaka sodne osebe pa stranke ne more prikrajšati za zakonsko zajamčeno pravico do odgovora na tožbo.
Za odločanje o vprašanju pravočasnosti odgovora na tožbo zadošča, da stranka svoje trditve dokaže s stopnjo verjetnosti.
Ni kakšnega posebnega pravila, ki bi v primeru ponovnega odločanja prvostopenjskega sodišča o isti zadevi prvostopenjskem sodišču prepovedoval ponovitev dokaza, če samo meni, da je takšen dokaz potreben. Isto velja za ponovno zaslišanje strank.
Sodna praksa je varstvo posesti omejila, že ko je veljal ZTLR. Varstva posesti ni mogoče zahtevati, če stranka nima ekonomskega interesa. Tega nima, če je poseg v posest nebistven in nima praktičnega pomena. Takšna omejitev varstva posesti se uporablja v sodni praksi še sedaj, ko sicer velja SPZ. Na ta način se omejuje tudi varstvo služnosti, vendar tudi posesti same kot takšne. Končni cilj takšne omejitve varstva posesti tudi preprečevanje, da bi se posestno varstvo zlorabljalo.
osebna vročitev – družinski član – član gospodinjstva – zavrnitev dokaznega predloga – kršitev pravice do izjave – zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Odraslih članov gospodinjstva, katerim se vroča pisanje, če naslovnika ni doma, ni mogoče enačiti z družinskimi člani. Tem se pisanje lahko vroči le, če z naslovnikom živijo v skupnem gospodinjstvu.
pravno poslovna pridobitev lastninske pravice - lastninska pravica v pričakovanju - uporaba solastne nepremičnine - zaščita pred vznemirjanjem - negatorna tožba prodajalca proti kupcu
Za odločitev, ali kupec, ki po zemljiškoknjižnih podatkih še ni lastnik, pa predmet pogodbe že uporablja, protipravno posega v lastninsko pravico prodajalcev, je pravno pomembno, ali so na kupca že prešla stvarno pravna upravičenja. V notranjem razmerju med odsvojiteljem in pridobiteljem je bistven razpolagalni posel, tudi že sama sklenitev zavezovalnega pravnega posla ustvarja pravne posledice, zato lastninsko pravna upravičenja na pridobitelja lahko preidejo kljub odsotnosti zemljiškoknjižnega vpisa.
uporabnina – aktivna legitimacija dedičev za plačilo uporabnine na stvari v solasti zapustnika – solastniški delež – dedovanje solastniškega deleža – skupna lastnina dedičev – plačilo uporabnine – višina koristi (prikrajšanja)
Toženka bi plačilo dolga lahko veljavno opravila le na roke vseh dedičev, zato bi jo morali tudi tožiti vsi sodediči skupaj. To pomeni, da tožnica sama do delitve dediščine zoper toženko ni bila legitimirana za uveljavljanje zahtevka za plačilo uporabnine, ki se je nanašal na solastniški delež zapustnika. Aktivno legitimirani so bili le vsi sodediči kot skupni lastniki skupaj.
ZOdvT člen 21, 21/1. ZST-1 člen 31, 31/1. ZPP člen 39, 39/1, 44, 44/2, 158, 158/1.
stroškovna odločitev – pravdni stroški – umik tožbe - določitev vrednosti spornega predmeta – vrednost spora – razlike v plači - predlog za določitev vrednosti predmeta spora
Tožnica kot (glavni) zahtevek uveljavlja obračun in odvod davkov in prispevkov od vtoževne razlike v plači ter plačilo neto zneskov z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tožnica je tožbeni zahtevek opredelila po višini tako glede neto kot bruto zneska, vendar je mogoče kot glavni tožbeni zahtevek v smislu 39. člena ZPP šteti vtoževno bruto razliko v plači in ne neto zneska. Ker je bila vrednost spornega predmeta razvidna iz tožbe, predlog za določitev vrednosti predmeta spora v smislu 1. odstavka 31. člena ZST-1 v zvezi s 1. odstavkom 21. člena ZOdvT ni bil utemeljen.
izročitev denarja – kapitalska udeležba – posojilna pogodba – trditvena podlaga – vezanost na trditveno podlago – zamudne obresti – določenost tožbenega zahtevka – poziv na dopolnitev tožbe
Tožnik je tožencu izročil denar z namenom kapitalske udeležbe v tihi družbi in ne kot posojilo.
Na trditve pravdnih strank je sodišče pri materialnopravni presoji utemeljenosti zahtevka vezano. Podlaga vtoževanemu znesku je bila glede na tožnikove trditve posojilna pogodba ne neupravičena obogatitev, zato sodišče zahtevka ni moglo presojati po drugi pravni podlagi.
Sodišče prve stopnje bi tako moralo, če je menilo, da zahtevek za plačilo zamudnih obresti ndoločen, tožnika pozivati na dopolnitev tožbe. Le v primeru, da tožnik tožbe kljub pozivu ne bi ustrezno dopolnil, bi bila odločitev o zavrženju pravilna.