izročitev denarja – kapitalska udeležba – posojilna pogodba – trditvena podlaga – vezanost na trditveno podlago – zamudne obresti – določenost tožbenega zahtevka – poziv na dopolnitev tožbe
Tožnik je tožencu izročil denar z namenom kapitalske udeležbe v tihi družbi in ne kot posojilo.
Na trditve pravdnih strank je sodišče pri materialnopravni presoji utemeljenosti zahtevka vezano. Podlaga vtoževanemu znesku je bila glede na tožnikove trditve posojilna pogodba ne neupravičena obogatitev, zato sodišče zahtevka ni moglo presojati po drugi pravni podlagi.
Sodišče prve stopnje bi tako moralo, če je menilo, da zahtevek za plačilo zamudnih obresti ndoločen, tožnika pozivati na dopolnitev tožbe. Le v primeru, da tožnik tožbe kljub pozivu ne bi ustrezno dopolnil, bi bila odločitev o zavrženju pravilna.
krivdna odgovornost – višina odškodnine za nepremoženjsko škodo – slabo vzdrževana tla - slabo vzdrževana javna površina – padec invalida iz invalidskega vozička
Tožnik se je poškodoval tako, da se je s kolesom invalidskega vozička, na katerem je sedel in ki ga je potiskal njegov prijatelj, zataknil v jašek za odvajanje padavinske vode in padel z vozička. Dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje (slabo vzdrževana javna površina, vidne razpoke med granitnimi kockami, večja razpoka med jaškom in kockami ter nalomljene betonske plošče ob jašku) utemeljujejo krivdno odgovornost zavarovanca tožene stranke, saj bi morala biti takšna struktura tal, če že ne preprečena s skrbnim zalitjem kock, vsaj ustrezno sanirana oziroma zavarovana.
Dejstvo, da se škoda odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe, ne pomeni valorizacije odškodnine, pač pa da je potrebno v primeru, kot je obravnavani, upoštevati, da je bil zaradi delnega plačila povrnjen del škode (kolikšen je bil povrnjen del, pa je potrebno ugotoviti bodisi v času plačila bodisi v času odločanja).
Z neodplačno odsvojitvijo ene polovice parcele dolžnik nima dovolj sredstev za izpolnitev upnikove terjatve po sodbi IX Pg 4753/2009. V razmerju do tožeče stranke je toženka (tretja) zakonec, za katerega se domneva, da ji je bilo znano, da dolžnik s takim razpolaganjem škoduje upniku. Ker pa gre za neodplačno razpolaganje se šteje, da je tudi dolžnik (toženkin mož) vedel, da s takim razpolaganjem škoduje upniku - tožeči stranki, zato ni potrebno, da bi bilo to toženki znano.
Sklicevanje toženke, da zakonska zveza sedaj obstaja zgolj na papirju, na samo odločitev v tej zadevi nima nobenega vpliva.
zamudna sodba – pravočasnost odgovora na tožbo – napaka sodišča – dokazovanje pravočasnosti – dokazni standard – priporočena pošiljka
Toženki je bilo zaradi protipredpisnega poslovanja sodnega osebja z odgovorom na tožbo onemogočeno dokazovanje pravočasnosti le-tega s stopnjo gotovosti; napaka sodne osebe pa stranke ne more prikrajšati za zakonsko zajamčeno pravico do odgovora na tožbo.
Za odločanje o vprašanju pravočasnosti odgovora na tožbo zadošča, da stranka svoje trditve dokaže s stopnjo verjetnosti.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0077420
ZIZ člen 17, 17/2, 20, 20/2, 20/3, 20/4, 20a, 20a/3, 55, 55/1, 55/1-2. OZ člen 381. ZPP člen 149, 224.
izvršilni naslov – notarski zapis – dokazovanje zapadlosti terjatve – upoštevanje zapadlosti po dodatku k pogodbi – vročilnica – javna listina – procesne obresti
Dejstvo, da je upnik predlagal izvršbo na podlagi notarskega zapisa upoštevaje zapadlost po dodatku k pogodbi, na pravilnost dovolitve izvršbe ne vpliva. Takšen upnikov predlog, ki upošteva dogovor strank o podaljšanju roka vračila kredita, je v dolžnikovo korist in je pritožbeno uveljavljanje, da dodatki k pogodbi niso bili sklenjeni v obliki notarskega zapisa oziroma overjeni, neupoštevno.
nasilje v družini - prepustitev stanovanja v skupni uporabi – ponavljajoče se fizično in psihično nasilje – načelo sorazmernosti
Ker je žrtev nasilja tudi hči A., katere koristi in pravice imajo prednost pred koristmi in pravicami nasprotnega udeleženca, se nasprotni udeleženec ne more uspešno sklicevati na načelo sorazmernosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077748
OZ člen 481, 487, 639, 639/3. ZPP člen 452.
garancija – zahtevek z naslova garancije – odprava napak na stroške prodajalca – odškodninski zahtevek – škoda zaradi neuporabe stvari – zastaranje odškodninskega zahtevka iz garancije – prekluzivni rok – spor majhne vrednosti
Med subsidiarnimi zahtevki (kadar prodajalec zavrne popravilo/menjavo stvari) iz naslova garancije, je mogoče uveljavljati tudi zahtevek na povračilo stroškov popravila/menjave stvari, kadar je slednjo kupec popravil ali dal popraviti/zamenjati na stroške prodajalca.
Tek garancijskega roka se presoja v času uveljavitve zahtevka oziroma obvestila prodajalca o napaki, od katerega tudi začne teči prekluzivni rok za sodno uveljavitev zahtevka. Ali se je garancijski rok iztekel ob izteku prekluzivnega roka ali ne, pa za odločitev o utemeljenosti jamčevalnega zahtevka ni pomembno.
stvarna služnost – služnost hoje in vožnje – varstvo služnosti - konfesorna tožba – izvrševanje služnosti – sneg – postavitev vrat na služnostno pot
Dejstvo, da morajo tožniki, če tega ne stori že tožena stranka sama, v območju polkroga, ki ga pri odpiranju zarišejo vrata, pred tem sneg ročno odstraniti, ne pomeni takšne otežitve izvrševanja služnosti, da bi bilo zaradi tega utemeljeno sodno varstvo.
Predlog za zavarovanje je nedopusten zaradi preobsežnosti. Upnik je predlagal zavarovanje – prepoved razpolaganja in obremenitve – za vse nepremičnine, ki so predmet postopka, čeprav se trditve nanašajo le na dve oziroma sedaj štiri nepremičnine parc. št.: 118/8, 118/9 in 111/9, 111/10. Dopustna pa tudi ni iz vsebinskih razlogov. Upnik ima na nepremičninah, ki so predmet prodaje v tem izvršilnem postopku, vključno z novo nastalimi nepremičninami, ki so nastale s parcelacijo, vknjiženo hipoteko, katere namen je zavarovanje terjatve. Zaznamba sklepa o izvršbi v vrstnem redu vknjižene hipoteke varuje poplačilo upnikove terjatve tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini. Četudi postane M. izključni lastnik nepremičnin parc. št. 118/9 in 111/10, katerih solastnik je sedaj skupaj z dolžnikoma, da torej pride do konsolidacije nepremične, to ne spremeni dejstva, da je hipoteka vpisana v obsegu, kot je sedaj, torej na solastniškem deležu (sedaj obeh dolžnikov).
ZOR člen 186, 324, 324/2, 371, 371/3, 376, 376/3, 616, 616/1, 616/2, 617, 620, 620/3.
gradbena pogodba – odgovornost za napake – pravočasno grajanje napak – pravočasnost tožbe – prenehanje pravice – odprava napake na račun prevzemnika posla – škoda zaradi manjvrednosti stvari – kumulacija zahtevkov – zapadlost škode – zamuda – zastaralni rok – refleksna škoda
Toženec se ne more sklicevati na potek roka iz 1. odstavka 616. člena ZOR, če je začel odpravljati ugotovljene napake.
Glede na to, da se je tožnikoma zavezal, da bo do določenega dne napake odpravil, gre za dogovor, ki predstavlja samostojno podlago za presojo o pravočasnosti tožbe, za katero velja splošni 5 letni zastaralni rok.
Odpravo škode v obliki manjvrednosti stvari, ki je bila predmet pogodbe, je mogoče odpraviti (le) z ustreznim jamčevalnim zahtevkom (na znižanje kupnine ali odpravo napak). Glede na to, je škodo na ta način mogoče v celoti odpraviti, ni dopustno hkratno uveljavljanje obeh zahtevkov, kot to vtožujeta tožnika. Zahtevka je mogoče kumulirati le tedaj, ko gre za t.i. refleksno škodo na drugih stvareh.
ZSPJS člen 42. ZDR člen 131, 131/4, 161. OZ člen 9. ZUJF člen 176. URS člen 155, 155/2. ZDIU12 člen 5, 5a. ZDIU12-A člen 1. ZIPRS1112 člen 30a. ZDIU člen 8. ZKolP člen 3.
kolektivni delovni spor – kršitev kolektivne pogodbe – regres – javni uslužbenci – interventni ukrepi – znižanje regresa – dogovor – sindikati – dolžnost izpolnitve obveznosti - prepoved povratne veljave pravnih aktov - dogovor o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011 in 2012
Deveta točka Dogovora o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011 in 2012 (Dogovor 2010), določa, da se regres za letni dopust v letih 2011 in 2012 izplača v višini 692,00 EUR, in sicer pri plači za mesec april 2011 in april 2012 in ima po vsebini naravo kolektivne pogodbe, saj ureja pravice delavcev iz delovnega razmerja oz. prejemke delavcev v zvezi z delovnim razmerjem. Predstavlja aneks h KPJS, ki je pravno zavezujoč za nasprotnega udeleženca.
Določba 176. člena ZUJF, ki določa, da se zaposlenim ne glede na določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, drugega odstavka 5. člena ZDIU12, KPJS in kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev, za leto 2012 izplača regres za letni dopust upoštevaje uvrstitev v plačni razred v mesecu pred izplačilom regresa, ne velja za terjatve iz delovnega razmerja javnih uslužbencev, ki so pred njegovo uveljavitvijo že zapadle v plačilo. Regres za letni dopust za leto 2012 za javne uslužbence spada med takšne že zapadle terjatve, saj ga je bilo potrebno v skladu z Dogovorom 2010 izplačati ob izplačilu plače za mesec april 2012.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranka se v odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ne more sklicevati na kršitve delovnih obveznosti ali potrebnih opustitev delovnih zadolžitev po pogodbi o zaposlitvi, ki predstavljajo krivdni razlog. Takšno podvajanje in obravnavanje tožnice za isto dejanje v dveh različnih postopkih ni dopustno.
odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi začetka postopka za prenehanje delodajalca ali prisilne poravnave – insolventnost - pravice delavcev v primeru insolventnosti delodajalca
Po določbi 16. člena ZJSRS ima pravice po tem zakonu delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca. Po določbi 18. člena navedenega zakona upravičenec pridobi pravice po tem zakonu z dnem prenehanja delovnega razmerja. Ker tožniku delovno razmerje ni prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca, ni mogel pridobiti pravic po navedenem zakonu. Delovnopravni status tožnika je bil namreč rešen tako, da ga je prevzela druga družba za varovanje, kjer je nadaljeval z delom.
pravno poslovna pridobitev lastninske pravice - lastninska pravica v pričakovanju - uporaba solastne nepremičnine - zaščita pred vznemirjanjem - negatorna tožba prodajalca proti kupcu
Za odločitev, ali kupec, ki po zemljiškoknjižnih podatkih še ni lastnik, pa predmet pogodbe že uporablja, protipravno posega v lastninsko pravico prodajalcev, je pravno pomembno, ali so na kupca že prešla stvarno pravna upravičenja. V notranjem razmerju med odsvojiteljem in pridobiteljem je bistven razpolagalni posel, tudi že sama sklenitev zavezovalnega pravnega posla ustvarja pravne posledice, zato lastninsko pravna upravičenja na pridobitelja lahko preidejo kljub odsotnosti zemljiškoknjižnega vpisa.
pravdni stroški – pridržanje odločitve o pravdnih stroških – odločanje o pravdnih stroških – odmera stroškov – izguba pravice do povračila stroškov – dopolnilni sklep
Sodišče prve stopnje bi o pravdnih stroških moralo odločiti že s sodbo in za pridržanje izdaje posebnega sklepa o stroških v ZPP ni imelo podlage. S sodbo se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal. Postopanje sodišča predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka, na katero pa pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti.
Če sodišče o priglašenih stroških ne odloči, in stranka ne predlaga izdaje dopolnilnega sklepa, izgubi pravico do povračila stroškov postopka.
ZZZDR člen 51, 51/1, 56, 56/2, 59, 59/2. ZPP člen 214, 214/1, 337, 337/1.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - delež na skupnem premoženju - posebno premoženje - obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem - vlaganja posebnega premoženja v skupno premoženje - posojilo za nakup nepremičnine - priznana dejstva - pritožbene novote
Okoliščine, kateremu izmed zakoncev (izvenzakonskih partnerjev) je bil dodeljen kredit v zvezi s skupnim premoženjem, kateri od njiju ga je odplačeval in koliko ga je odplačal, ne vplivajo na višino deležev.
delitev solastne stvari – fizične delitev – civilna delitev – nastanek etažne lastnine – soglasje solastnikov
V primeru, da bi bilo treba za fizično delitev solastnega objekta izvesti določene gradbene posege, je takšna delitev možna le tedaj, če s tem soglašajo vsi solastniki, za takšno situacijo pa v obravnavani zadevi ne gre. Varianta delitve z nastankom etažne lastnine zato ni bila mogoča.
Res je, da po rednem teku stvari tako neznaten trk ne more privesti do tako hude škodne posledice, vendar toženka pri tem spregleda, da ta ugotovitev po mnenju izvedenca prometne stroke velja le za zdrave osebe, medtem ko je tožnica že pred nezgodo imela težave z vratno hrbtenico, bolečine v vratu in izražene degenarativne spremembe, kar je potrdil izvedenec medicinske stroke. Sicer pa so bile tožničine poškodbe še istega dne po nezgodi tudi objektivno ugotovljene pri zdravniškem pregledu.