redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – poslovodna oseba – rok za odpoved – subjektivni rok – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Odpoklic s statusnopravne funkcije poslovodne osebe ne pomeni nujno tudi sočasnega prenehanja delovnega razmerja. Tudi v primeru razrešitve s statusnopravne funkcije ali ugotovljene kršitve delovnih obveznosti veljavna pogodba o zaposlitvi lahko preneha le na enega od načinov, ki so predvideni v zakonu (75. člen ZDR) ali če je tako dogovorjeno v pogodbi o zaposlitvi sami.
Tožena stranka se je že ob odpoklicu tožnika s funkcije člana poslovodstva, najkasneje pa s podanim zagovorom seznanila z razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Vendar pa je tožena stranka v odpovedi navedla, da je delodajalec pred odpoklicem ugotovil hujše kršitve obveznosti, ki med drugim izvirajo iz pogodbe o zaposlitvi, internih aktov delodajalca in ZDR. Ugotovitev sodišča prve stopnje o seznanitvi tožene stranke s kršitvijo delovnih obveznosti z dnem odpoklica tožnika s funkcije člana poslovodstva je tako v nasprotju z vsebino redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje preuranjeno zaključilo, da je bila izpodbijana odpoved podana pravočasno oziroma v subjektivnem roku 60 dni od seznanitve z razlogi za odpoved (88/6. čl. ZDR).
postopek v individualnih delovnih sporih – nerazumljive ali nepopolne vloge
Skladno s 36. čl. ZDSS-1 mora sodišče v primeru, če zahteva od delavca, da mora vlogo popraviti ali dopolniti, delavca hkrati poučiti, kako naj odpravi pomanjkljivosti vloge, in ga opozoriti na pravne posledice, če ne bo ravnal v skladu z zahtevo sodišča. Če delavec nima pooblaščenca, ga sodišče pouči tudi o pravici, pogojih in postopku za pridobitev brezplačne pravne pomoči. Tožnik je v sporu nastopal sem, brez pooblaščenca, sodišče pa tožnika v sklepu ni poučilo, kako naj tožbo popravi, niti o pravici, pogojih in postopku za pridobitev brezplačne pravne pomoči, kar je terjalo razveljavitev sodbe. Če bi sodišče prve stopnje tožnika skladno z določbo 36. čl. ZDSS-1 pravilno poučilo, bi tožnik kot delodajalca (toženo stranko) prav gotovo navedel pravilno pravno osebo (tožnik je namreč tožbo vložil zoper pravno osebo, ki v tem sporu ni pasivno legitimirana, saj ni tožnikov delodajalec).
krivdna odgovornost – višina odškodnine za nepremoženjsko škodo – slabo vzdrževana tla - slabo vzdrževana javna površina – padec invalida iz invalidskega vozička
Tožnik se je poškodoval tako, da se je s kolesom invalidskega vozička, na katerem je sedel in ki ga je potiskal njegov prijatelj, zataknil v jašek za odvajanje padavinske vode in padel z vozička. Dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje (slabo vzdrževana javna površina, vidne razpoke med granitnimi kockami, večja razpoka med jaškom in kockami ter nalomljene betonske plošče ob jašku) utemeljujejo krivdno odgovornost zavarovanca tožene stranke, saj bi morala biti takšna struktura tal, če že ne preprečena s skrbnim zalitjem kock, vsaj ustrezno sanirana oziroma zavarovana.
osebna vročitev – družinski član – član gospodinjstva – zavrnitev dokaznega predloga – kršitev pravice do izjave – zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Odraslih članov gospodinjstva, katerim se vroča pisanje, če naslovnika ni doma, ni mogoče enačiti z družinskimi člani. Tem se pisanje lahko vroči le, če z naslovnikom živijo v skupnem gospodinjstvu.
pravno poslovna pridobitev lastninske pravice - lastninska pravica v pričakovanju - uporaba solastne nepremičnine - zaščita pred vznemirjanjem - negatorna tožba prodajalca proti kupcu
Za odločitev, ali kupec, ki po zemljiškoknjižnih podatkih še ni lastnik, pa predmet pogodbe že uporablja, protipravno posega v lastninsko pravico prodajalcev, je pravno pomembno, ali so na kupca že prešla stvarno pravna upravičenja. V notranjem razmerju med odsvojiteljem in pridobiteljem je bistven razpolagalni posel, tudi že sama sklenitev zavezovalnega pravnega posla ustvarja pravne posledice, zato lastninsko pravna upravičenja na pridobitelja lahko preidejo kljub odsotnosti zemljiškoknjižnega vpisa.
ZJU člen 147, 147/1, 147/2, 149, 149/1, 149/1-3, 150.
razporeditev na drugo delovno mesto – javni uslužbenci – premestitev – pogoji za premestitev – premestitev zaradi delovnih potreb – postopek premestitve zaradi delovnih potreb - obrazložitev
V primeru, če je obrazložitev sklepa o razporeditvi skopa, le-ta zaradi navedenega ni nezakonit in sodišče v sodnem postopku ugotavlja razloge za premestitev.
Za premestitev tožnika ni bilo potrebe, prav tako do nje ni prišlo zaradi učinkovitejšega oziroma smotrnejšega opravljanja dela ter boljše organiziranosti, kar je pogoj po 3. točki prvega odstavka 149. člena ZJU, zato je bila premestitev tožnika nezakonita.
ZPP člen 249, 339, 339/2, 339/2-14. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 48, 49, 50, 51, 52, 53.
izvedenina - nagrada za izvedensko delo - odmera nagrade za izvedensko delo - zahtevnost izvedenskega opravila - obrazložitev sklepa o odmeri nagrade izvedencu
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih določa v 48. do 53. členu za posamezna opravila nagrado glede na zahtevnost oz. obseg izvedenskega opravila. Nagrada za določeno izvedensko opravilo je tako določena v razponu.
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sklepa zgolj navedlo, da je bila izvedencu priznana nagrada, upoštevaje Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, odmere nagrade pa ni ovrednotilo glede na kriterije, ki jih za odmero nagrade določa Tarifa, niti ni navedlo razlogov, zakaj je izvedencu priznalo nagrado v celoti (po vseh priglašenih postavkah). Ker izpodbijani sklep nima razlogov, njegove pravilnosti ni mogoče preizkusiti.
vrednost spornega predmeta – korekturna dolžnost sodišča – stvarna pristojnost – zahtevek na izpraznitev nepremičnine
Ekonomska vrednost nepremičnine ne more biti relevantno merilo za presojo pravilnosti vrednosti spornega predmeta, če ne gre za spor o lastninski pravici. Interes tožeče stranke za uspeh v pravdi za izpraznitev nepremičnine, ki jo tožena stranka po tožbenih navedbah uporablja brez pravne podlage, je mogoče ocenjevati bodisi po prostem preudarku bodisi ga objektivizirati s primerjavo vrednosti sporov iz najemnih razmerij.
delitev solastne stvari – fizične delitev – civilna delitev – nastanek etažne lastnine – soglasje solastnikov
V primeru, da bi bilo treba za fizično delitev solastnega objekta izvesti določene gradbene posege, je takšna delitev možna le tedaj, če s tem soglašajo vsi solastniki, za takšno situacijo pa v obravnavani zadevi ne gre. Varianta delitve z nastankom etažne lastnine zato ni bila mogoča.
Res je, da po rednem teku stvari tako neznaten trk ne more privesti do tako hude škodne posledice, vendar toženka pri tem spregleda, da ta ugotovitev po mnenju izvedenca prometne stroke velja le za zdrave osebe, medtem ko je tožnica že pred nezgodo imela težave z vratno hrbtenico, bolečine v vratu in izražene degenarativne spremembe, kar je potrdil izvedenec medicinske stroke. Sicer pa so bile tožničine poškodbe še istega dne po nezgodi tudi objektivno ugotovljene pri zdravniškem pregledu.
Ker je bila cena dogovorjena glede na kvadraturo objekta, ni utemeljeno sklicevanje pritožnika na 643. člen OZ, ki določa, da mora podjemnik v primeru, ko je cena določena na podlagi izračuna brez podjemnikovega jamstva za njegovo pravilnost, naročnika takoj obvestiti o morebitni prekoračitvi, sicer izgubi pravico zahtevati plačilo višjih stroškov. Tožeča stranka namreč ne zahteva plačila višjih stroškov, temveč dogovorjeno plačilo za dejansko kvadraturo objekta in s tem za dejansko opravljeno delo.
odstop terjatve – dokazna ocena – zavrnitev dokazov kot nepotrebnih
Ker je sodišče že na podlagi zaslišanja navedenih oseb lahko z gotovostjo ugotovilo, da toženec kupnine za odstopljeno terjatev tožnici ni izročil, je bila izvedba ostalih dokazov nepotrebna. Očitana kršitev postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP tako ni podana, saj je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da izvedeni dokazi dajejo zadostno podlago za odločitev o sporu in zato izvajanje nadaljnjih dokazov ni potrebno.
stroški postopka - umik tožbe zaradi priznanja terjatve v postopku prisilne poravnave
Odločilno v zadevi je, da tožeča stranka v pritožbi spregleda časovni razkorak med 23. 12. 2011 pravnomočno pridobljenim izvršilnim naslovom (ki naj bi pomenil izpolnitev zahtevka, zaradi katerega je tožeča stranka umaknila tožbo) v sklepu Okrožnega sodišča v Celju o potrditvi prisilne poravnave z dne 7. 12. 2011 in umikom tožbe 6. 2. 2012. Mesec in pol od pridobitve pravnomočnega izvršilnega naslova do umika tožbe ni “takoj”, da bi šlo za izjemo iz prvega odstavka 158. člena ZPP.
DEDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL0076036
ZD člen 2, 132. SZ člen 117, 117/1,117/5, 147, 147/3.
prehod zapuščine na dediče – univerzalno pravno nasledstvo – pravica do ugodnega nakupa stanovanja po pogojih SZ – dedovanje pravice – denacionalizacija – zahtevek za sklenitev prodajne pogodbe
Pokojni O.S. je bil ob uveljavitvi SZ imetnik stanovanjske pravice na stanovanju, ki je predmet tega postopka. O.S. je skladno z zakonom pri toženi stranki (občini) pravočasno podal zahtevo za odkup stanovanja, vendar o njej do njegove smrti ni bilo odločeno. Prva tožnica (kot tudi ostali tožniki) je dedinja po pokojnem O. S. in je pravico do odkupa po bivšem imetniku stanovanjske pravice podedovala. Zato je tudi njen zahtevek na sklenitev prodajne pogodbe utemeljen.
Po 117. členu SZ so lastniki stanovanj dolžni na zahtevo imetnika stanovanjske pravice, ki je to pravico na dan uveljavitve zakona imel, prodati stanovanje pod ugodnimi pogoji. Na slednje ne vpliva okoliščina, da je bila stavba, v kateri se nahaja predmetno stanovanje, predmet denacionalizacijskega postopka. Denacionalizacijski postopek je imel za posledico le nov rok, v katerem je bila tožena stranka dolžna skleniti prodajno pogodbo (šestmesečni rok od pravnomočne zavrnitve zahtevka za denacionalizacijo).
Na odločitev o krajevni pristojnosti ne morejo vplivati pritožbene navedbe o vloženem predlogu za izločitev sodnic na Okrajnem sodišču v Domžalah oziroma o predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča v smislu 66. člena ZPP. Gre namreč za predloge, ki se nanašajo na zadeve, ki jih Okrajno sodišče v Domžalah že rešuje. Ta pravdna zadeva pa bo temu sodišču šele odstopljena. Ko bo do tega prišlo, pa bo pritožnik, če bo menil, da so za to podani razlogi, lahko vložil bodisi predlog za izločitev sodnika, ki mu bo spis dodeljen ali izkoristil druge zakonske možnosti, ki jih glede predodelitve zadeve oziroma prenosa pristojnosti daje zakon.
uporabnina – aktivna legitimacija dedičev za plačilo uporabnine na stvari v solasti zapustnika – solastniški delež – dedovanje solastniškega deleža – skupna lastnina dedičev – plačilo uporabnine – višina koristi (prikrajšanja)
Toženka bi plačilo dolga lahko veljavno opravila le na roke vseh dedičev, zato bi jo morali tudi tožiti vsi sodediči skupaj. To pomeni, da tožnica sama do delitve dediščine zoper toženko ni bila legitimirana za uveljavljanje zahtevka za plačilo uporabnine, ki se je nanašal na solastniški delež zapustnika. Aktivno legitimirani so bili le vsi sodediči kot skupni lastniki skupaj.
vrnitev v prejšnje stanje – zamuda odvetnika na narok
Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da je tožeča stranka odvetnik, ki mora ravnati s profesionalno skrbnostjo, kar pa v konkretnem primeru pomeni, da je dolžan v primeru opravičljivega razloga neprihoda na glavno obravnavo, le-to pravočasno in pravilno sporočiti sodišču, če pa tega ne zmore iz opravičljivih razlogov, pa le-to dokazati s konkretnimi dokazi.
ZOR člen 186, 324, 324/2, 371, 371/3, 376, 376/3, 616, 616/1, 616/2, 617, 620, 620/3.
gradbena pogodba – odgovornost za napake – pravočasno grajanje napak – pravočasnost tožbe – prenehanje pravice – odprava napake na račun prevzemnika posla – škoda zaradi manjvrednosti stvari – kumulacija zahtevkov – zapadlost škode – zamuda – zastaralni rok – refleksna škoda
Toženec se ne more sklicevati na potek roka iz 1. odstavka 616. člena ZOR, če je začel odpravljati ugotovljene napake.
Glede na to, da se je tožnikoma zavezal, da bo do določenega dne napake odpravil, gre za dogovor, ki predstavlja samostojno podlago za presojo o pravočasnosti tožbe, za katero velja splošni 5 letni zastaralni rok.
Odpravo škode v obliki manjvrednosti stvari, ki je bila predmet pogodbe, je mogoče odpraviti (le) z ustreznim jamčevalnim zahtevkom (na znižanje kupnine ali odpravo napak). Glede na to, je škodo na ta način mogoče v celoti odpraviti, ni dopustno hkratno uveljavljanje obeh zahtevkov, kot to vtožujeta tožnika. Zahtevka je mogoče kumulirati le tedaj, ko gre za t.i. refleksno škodo na drugih stvareh.