varstvo lastninske pravice – skupna lastnina – varstvo solastninske pravice na delu stvari – najemna pogodba z enim skupnim lastnikom – upravičenost do posesti
Ob neosporavani ugotovitvi, da gre pri delu predmetne nepremičnine, ki ga zaseda toženka, za skupno lastnino, tožnik kot skupni lastnik nima zahtevka za varstvo skupne lastnine na delu stvari. Poleg tega je bilo na tožniku dokazno breme (glede na toženkin ugovor upravičenosti do posesti dela stvari na podlagi pogodbe s solastnico (natančneje skupno lastnico)), da dokaže, da toženka ni upravičena do posesti, česar mu ni uspelo.
pravdni stroški – pridržanje odločitve o pravdnih stroških – odločanje o pravdnih stroških – odmera stroškov – izguba pravice do povračila stroškov – dopolnilni sklep
Sodišče prve stopnje bi o pravdnih stroških moralo odločiti že s sodbo in za pridržanje izdaje posebnega sklepa o stroških v ZPP ni imelo podlage. S sodbo se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal. Postopanje sodišča predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka, na katero pa pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti.
Če sodišče o priglašenih stroških ne odloči, in stranka ne predlaga izdaje dopolnilnega sklepa, izgubi pravico do povračila stroškov postopka.
ZZZDR člen 51, 51/1, 56, 56/2, 59, 59/2. ZPP člen 214, 214/1, 337, 337/1.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - delež na skupnem premoženju - posebno premoženje - obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem - vlaganja posebnega premoženja v skupno premoženje - posojilo za nakup nepremičnine - priznana dejstva - pritožbene novote
Okoliščine, kateremu izmed zakoncev (izvenzakonskih partnerjev) je bil dodeljen kredit v zvezi s skupnim premoženjem, kateri od njiju ga je odplačeval in koliko ga je odplačal, ne vplivajo na višino deležev.
postopek v individualnih delovnih sporih – nerazumljive ali nepopolne vloge
Skladno s 36. čl. ZDSS-1 mora sodišče v primeru, če zahteva od delavca, da mora vlogo popraviti ali dopolniti, delavca hkrati poučiti, kako naj odpravi pomanjkljivosti vloge, in ga opozoriti na pravne posledice, če ne bo ravnal v skladu z zahtevo sodišča. Če delavec nima pooblaščenca, ga sodišče pouči tudi o pravici, pogojih in postopku za pridobitev brezplačne pravne pomoči. Tožnik je v sporu nastopal sem, brez pooblaščenca, sodišče pa tožnika v sklepu ni poučilo, kako naj tožbo popravi, niti o pravici, pogojih in postopku za pridobitev brezplačne pravne pomoči, kar je terjalo razveljavitev sodbe. Če bi sodišče prve stopnje tožnika skladno z določbo 36. čl. ZDSS-1 pravilno poučilo, bi tožnik kot delodajalca (toženo stranko) prav gotovo navedel pravilno pravno osebo (tožnik je namreč tožbo vložil zoper pravno osebo, ki v tem sporu ni pasivno legitimirana, saj ni tožnikov delodajalec).
Na odločitev o krajevni pristojnosti ne morejo vplivati pritožbene navedbe o vloženem predlogu za izločitev sodnic na Okrajnem sodišču v Domžalah oziroma o predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča v smislu 66. člena ZPP. Gre namreč za predloge, ki se nanašajo na zadeve, ki jih Okrajno sodišče v Domžalah že rešuje. Ta pravdna zadeva pa bo temu sodišču šele odstopljena. Ko bo do tega prišlo, pa bo pritožnik, če bo menil, da so za to podani razlogi, lahko vložil bodisi predlog za izločitev sodnika, ki mu bo spis dodeljen ali izkoristil druge zakonske možnosti, ki jih glede predodelitve zadeve oziroma prenosa pristojnosti daje zakon.
nesreča pri delu – krivdna odgovornost – razveljavitev sodbe
Sodišče prve stopnje je pri zaključku o krivdni odgovornosti nepravilno izhajalo iz ocenjevanja ravnanja oškodovanca, ni pa v luči določbe 131. člena OZ ob upoštevanju meril 6. člena OZ, presojalo ravnanja delodajalca. Ravnanje oškodovanca je presojalo po strožjih merilih kot ravnanje oziroma opustitve delodajalca, ki mora ravnati z večjo skrbnostjo (skrbnost dobrega strokovnjaka). Pritožnik zato pravilno opozarja na to, da lahko sodišče okoliščine, ki jih je štelo kot odločilne pri presoji odgovornosti, šteje le kot okoliščine njegovega soprispevka.
ZSPJS člen 42. ZDR člen 131, 131/4, 161. OZ člen 9. ZUJF člen 176. URS člen 155, 155/2. ZDIU12 člen 5, 5a. ZDIU12-A člen 1. ZIPRS1112 člen 30a. ZDIU člen 8. ZKolP člen 3.
kolektivni delovni spor – kršitev kolektivne pogodbe – regres – javni uslužbenci – interventni ukrepi – znižanje regresa – dogovor – sindikati – dolžnost izpolnitve obveznosti - prepoved povratne veljave pravnih aktov - dogovor o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011 in 2012
Deveta točka Dogovora o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011 in 2012 (Dogovor 2010), določa, da se regres za letni dopust v letih 2011 in 2012 izplača v višini 692,00 EUR, in sicer pri plači za mesec april 2011 in april 2012 in ima po vsebini naravo kolektivne pogodbe, saj ureja pravice delavcev iz delovnega razmerja oz. prejemke delavcev v zvezi z delovnim razmerjem. Predstavlja aneks h KPJS, ki je pravno zavezujoč za nasprotnega udeleženca.
Določba 176. člena ZUJF, ki določa, da se zaposlenim ne glede na določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, drugega odstavka 5. člena ZDIU12, KPJS in kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev, za leto 2012 izplača regres za letni dopust upoštevaje uvrstitev v plačni razred v mesecu pred izplačilom regresa, ne velja za terjatve iz delovnega razmerja javnih uslužbencev, ki so pred njegovo uveljavitvijo že zapadle v plačilo. Regres za letni dopust za leto 2012 za javne uslužbence spada med takšne že zapadle terjatve, saj ga je bilo potrebno v skladu z Dogovorom 2010 izplačati ob izplačilu plače za mesec april 2012.
stroškovna odločitev – pravdni stroški – umik tožbe – pooblaščenec – odvetnik – prenehanje mandata – predčasen zaključek spora – znižanje nagrade za postopek
Določbe tar. št. 3101 da se nagrada zniža na 0.8, kadar mandat pooblaščencu preneha: a) pred vložitvijo tožbe ali druge vloge, s katero se uvede postopek, b) pred vložitvijo odgovora na tožbo, c) pred vložitvijo pripravljalne vloge d) preden se odvetnik udeleži naroka za svojo stranko ni mogoče tolmačiti tako, da se nanaša tudi na primere, ko mandat pooblaščencu ne preneha, pride pa do predčasnega zaključka zadeve. Samo v primeru, ko mandat odvetniku preneha (v konkretni zadevi zakonitemu zastopniku tožene stranke, ki ima glede pravice do nagrade enak položaj kot odvetnik), še preden se je odvetnik udeležil naroka za svojo stranko, pride do znižanja nagrade za postopek s količnika 1,3 na količnik 0,8. To znižanje količnika pa ni predvideno za primere, ko odvetniku mandat ne preneha, postopek pa se kljub temu zaključi (umik tožbe, zamudna sodba ipd.), še preden se odvetnik udeleži naroka za svojo stranko. V takšnih primerih (zamudna sodba, sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe) se odvetniku prizna nagrada za postopek po tar. št. 3100 v višini količnika 1,3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ukinitev delovnega mesta – organizacijski razlog
Tožena stranka je na tožničino delovno mesto zaposlila drugega delavca, nato pa je tožnici podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (tožena stranka je kot razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici navedla ukinitev tožničinega delovnega mesta in prenos njenih nalog na zastopnika in matično podjetje). Ker potreba po tožničinem delu ni prenehala, temveč je tožena stranka tožničino delo nadomestila z drugim delavcem, je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
sodba s skrajšano obrazložitvijo – načelo uspeha – stroški postopka – razlaga pogodbe – načelo enake vrednosti dajatev
Kršitev načela enake vrednosti dajatev bi sicer vplivala na veljavnost Pogodbe samo, če bi bili izpolnjeni pogoji za uporabo katerega od institutov, v katerih je načelo konkretizirano. Navedeno načelo namreč ni neposredno uporabno, saj OZ izrecno določa kdaj ima kršitev tega načela pravne posledice (npr. čezmerno prikrajšanje, oderuška pogodba,...), pri čemer tožena stranka navedb v tej smeri ni podala, zato s pritožbenimi navedbami o kršitvi načela enake vrednosti dajatev ne more uspeti.
Namen izdaje sodbe s skrajšano obrazložitvijo je, da se strankam sporoči odločitev, zato da se nezadovoljna stranka lahko pritoži. Izrek oziroma odločitev je enaka tako pri sodbi s skrajšano obrazložitvijo kot pri sodbi s polno obrazložitvijo.
Pri določanju preživnine ne gre zgolj za računsko operacijo, ki naj bi se na koncu izšla z matematično popolnim izidom, pač pa za vrednotenje vrste in višine potreb otroka ter zmožnosti staršev in je zato končna višina vseh ugotovljenih potreb lahko le njihova ocena, tako da v pritožbi izpostavljena razlika v višini 6,00 EUR ne more v ničemer vplivati na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, ki je rezultat vrednostne in ne numerične operacije, ter ustreza trenutnim zmožnostim obeh toženčevih staršev.
izročitev denarja – kapitalska udeležba – posojilna pogodba – trditvena podlaga – vezanost na trditveno podlago – zamudne obresti – določenost tožbenega zahtevka – poziv na dopolnitev tožbe
Tožnik je tožencu izročil denar z namenom kapitalske udeležbe v tihi družbi in ne kot posojilo.
Na trditve pravdnih strank je sodišče pri materialnopravni presoji utemeljenosti zahtevka vezano. Podlaga vtoževanemu znesku je bila glede na tožnikove trditve posojilna pogodba ne neupravičena obogatitev, zato sodišče zahtevka ni moglo presojati po drugi pravni podlagi.
Sodišče prve stopnje bi tako moralo, če je menilo, da zahtevek za plačilo zamudnih obresti ndoločen, tožnika pozivati na dopolnitev tožbe. Le v primeru, da tožnik tožbe kljub pozivu ne bi ustrezno dopolnil, bi bila odločitev o zavrženju pravilna.
Iz predloženih listin tožene stranke je razvidno njeno dejansko “premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje”: konec poslovnega leta 2011 je imela izgubo 2,357.789,00 EUR in blokiranih vseh 11 transakcijskih računov. To pomeni, da nima sredstev za plačilo sodne takse, in jih tudi ne more zagotoviti, oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - MEDIJSKO PRAVO
VSL0059958
OZ člen 178, 183. ZOR člen 199, 200.
poseg v čast in dobro ime pravne osebe - javno opravičilo - odškodnina za okrnitev ugleda pravne osebe - ugled politične stranke - svoboda novinarskega izražanja - dopustnost poročanja - interes javnosti
Ker je naslov članka pomensko odprt in ne vsebuje jasnega in enoznačnega sporočila, je presoja o tem, ali predstavlja poseg v tožničin ugled, možna šele ob ugotovitvi njegovega pomena v kontekstu celotnega članka.
Za presojo o nedopustnosti toženčevega ravnanja je odločilno, ali finskemu preiskovalcu pripisana izjava v članku predstavlja neizkrivljeno sporočilo tega, kar je v razgovoru povedal novinarju.
Meja dopustnega poročanja je prekoračena, če pripisana izjava bistveno spreminja pomen, težo tistega, kar je tretji v resnici povedal.
Odpravo posledic nedopustne okrnitve ugleda je mogoče doseči tudi z objavo opravičila. Ker bi opravičilo, nanašajoče se na pomensko odprt naslov članka, vključevalo tako nedopusten pomen naslov kot tiste pomene, katerih nedopustnost ni bila ugotovljena, za izrek te odškodninske sankcije ni podlage.
Predpostavka za prisojo denarne odškodnine za okrnitev ugleda politične stranke je obstoj posebej intenzivnih posledic posega.
Objava izsledkov policijske preiskave glede izvedbe visoko vrednega proračunskega posla, četudi o tem še ne bi bila izdana sodba in kljub temu, da lahko okrni ugled politične stranke, sama za sebe ne predstavlja nedovoljenega posega v njen ugled.
ZFPPIPP člen 442, 442/6. ZGD-1 člen 425. ZPUOOD člen 18.
odgovornost družbenika za dolgove družbe – izbris družbe iz sodnega registra
V primerih, ko je bila družba izbrisana iz sodnega registra po 17. 11. 2011, ni mogoče več uveljavljati odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb po določilih šestega do desetega odstavka 442. člena ZFPPIPP, ker ta več ne obstaja.
Toženec je z dopisom z dne 27.3.2012 sicer opravičil svojo odsotnost na naroku 30.3.2012 zaradi del na remontu – vzdrževanju naprav, ki poteka po pogodbi, vendar teh svojih navedb ni podprl z dokazi, ki bi sodišču prve stopnje omogočali zaključek, da je zatrjevani razlog za odsotnost toženca z naroka dejansko podan.
Iz spisovnih podatkov izhaja, da je sodba, ki je predmet pritožbenega preizkusa, podpisana s strani sodnice, ki je sodbo izdala. Sodba, ki se izda v fizični obliki, pa se lahko strankam vroči v overjenem prepisu. Zaradi okoliščine, da sodba, ki jo je prejel toženec, ni bila podpisana s strani sodnice, zato ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, niti ne gre za neobstoječo sodbo.
ZPP člen 155, 155/1, 155/2, 158. ZDPra člen 16, 16/1.
stroškovna odločitev – pravdni stroški – razlike v plači – umik tožbe – individualni delovni spor
ZOdvT in ZPP ne predvidevata drugačne odmere nagrade odvetniku v primeru tako imenovanih množičnih tožb.
Za postopke pred delovnimi sodišči je v ZOdvT določena posebna tar. št., v kateri so upoštevani kriteriji za določitev nagrade pooblaščencu, zato ni mogoče pri odločanju o nagradi za pooblaščenca v individualnem delovnem sporu upoštevati odločitev ESČP, ki temeljijo na povsem drugačnih okoliščinah posameznih primerov, ki jih to sodišče obravnava.
izvršilni naslov - izvršljiv notarski zapis - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - procesne obresti - vezanost na izvršilni naslov
Od neplačanih obresti je mogoče zahtevati zamudne obresti samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo. Zahtevek za njihovo plačilo pa je lahko le tožbeni zahtevek v pravdnem postopku ali dajatveni zahtevek, vsebovan v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine.
odmera sodne takse – ugovor zoper plačilni nalog – vrednost spornega predmeta – izpodbijanje vrednosti spornega predmeta – sklep o določitvi vrednosti spornega predmeta
Zoper sklep o določitvi vrednosti spora ni posebne pritožbe. To pomeni, da zoper to odločitev ni samostojne pritožbe, ampak se njena pravilnost lahko izpodbija s pritožbo zoper končno odločbo. V postopku odločanja o ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse oziroma v pritožbenem postopku zoper sklep izdan v zvezi z ugovorom, zato ni mogoče presojati pravilnosti ugotovitve vrednosti spornega predmeta.