ZD člen 162, 212, 213, 213/1, 221, 221/1. ZPVAS člen 1, 1/1, 1/3, 2, 2/1, 4, 8, 8/2, 12.
obstoj zapuščine – ustavitev zapuščinskega postopka – spor o obsegu zapuščine – prekinitev postopka in napotitev na pravdo – oseba, katere pravica je manj verjetna – negativno dejstvo – agrarne skupnosti
Če je med dediči spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino, se na pravdo napoti tistega, ki trdi, da premoženje spada v zapuščino, saj negativnega dejstva ni mogoče dokazovati.
DEDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL0076036
ZD člen 2, 132. SZ člen 117, 117/1,117/5, 147, 147/3.
prehod zapuščine na dediče – univerzalno pravno nasledstvo – pravica do ugodnega nakupa stanovanja po pogojih SZ – dedovanje pravice – denacionalizacija – zahtevek za sklenitev prodajne pogodbe
Pokojni O.S. je bil ob uveljavitvi SZ imetnik stanovanjske pravice na stanovanju, ki je predmet tega postopka. O.S. je skladno z zakonom pri toženi stranki (občini) pravočasno podal zahtevo za odkup stanovanja, vendar o njej do njegove smrti ni bilo odločeno. Prva tožnica (kot tudi ostali tožniki) je dedinja po pokojnem O. S. in je pravico do odkupa po bivšem imetniku stanovanjske pravice podedovala. Zato je tudi njen zahtevek na sklenitev prodajne pogodbe utemeljen.
Po 117. členu SZ so lastniki stanovanj dolžni na zahtevo imetnika stanovanjske pravice, ki je to pravico na dan uveljavitve zakona imel, prodati stanovanje pod ugodnimi pogoji. Na slednje ne vpliva okoliščina, da je bila stavba, v kateri se nahaja predmetno stanovanje, predmet denacionalizacijskega postopka. Denacionalizacijski postopek je imel za posledico le nov rok, v katerem je bila tožena stranka dolžna skleniti prodajno pogodbo (šestmesečni rok od pravnomočne zavrnitve zahtevka za denacionalizacijo).
ZASP člen 168. ZDDV-1 člen 3, 3/1, 3/1-1. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del člen 11. Pravilnik o izvajanju DDV člen 13.
nadomestilo za uporabo avtorskih del – podlaga za zaračunavanje nadomestila – veljavnost 11. člena Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del – sprememba tarifnih zneskov – civilna kazen – davek na dodano vrednost – DDV od civilne kazni
Naravo skupnega sporazuma ima le tarifna priloga Pravilnika iz leta 1998, ne pa tudi njegov normativni del, vključno z 11. členom, ki je urejal valorizacijo. Tožeča stranka bi zato spremembo tarifnih zneskov lahko dosegla le po zakonsko predvidenem postopku. Ker Pravilnik iz leta 2006 ni bil sprejet po takšnem postopku, ne more biti podlaga za zaračunavanje nadomestila.
Tožeča stranka ni upravičena do DDV od civilne kazni, saj v zvezi z njo ni bila opravljena nobena posebna storitev oziroma dobava blaga.
Glede na določbo drugega odstavka 136. člena ZDR, ki določa, da delodajalec ne sme svoje terjatve do delavca brez njegovega pisnega soglasja pobotati s svojo obveznostjo plačila, tožena stranka svoje terjatve do tožnika ni smela pobotati brez njegovega pisnega soglasja s svojo obveznostjo plačila. Zato je tožena stranka tožniku dolžna povrniti odtegljaje plač.
postopek v individualnih delovnih sporih – nerazumljive ali nepopolne vloge
Skladno s 36. čl. ZDSS-1 mora sodišče v primeru, če zahteva od delavca, da mora vlogo popraviti ali dopolniti, delavca hkrati poučiti, kako naj odpravi pomanjkljivosti vloge, in ga opozoriti na pravne posledice, če ne bo ravnal v skladu z zahtevo sodišča. Če delavec nima pooblaščenca, ga sodišče pouči tudi o pravici, pogojih in postopku za pridobitev brezplačne pravne pomoči. Tožnik je v sporu nastopal sem, brez pooblaščenca, sodišče pa tožnika v sklepu ni poučilo, kako naj tožbo popravi, niti o pravici, pogojih in postopku za pridobitev brezplačne pravne pomoči, kar je terjalo razveljavitev sodbe. Če bi sodišče prve stopnje tožnika skladno z določbo 36. čl. ZDSS-1 pravilno poučilo, bi tožnik kot delodajalca (toženo stranko) prav gotovo navedel pravilno pravno osebo (tožnik je namreč tožbo vložil zoper pravno osebo, ki v tem sporu ni pasivno legitimirana, saj ni tožnikov delodajalec).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - prodajalec
Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi na delovnem mestu prodajalca po določbi 2. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR, ker naj bi huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. Tožniku je očitala, da je z vstavitvijo svoje kartice v prodajalni terminal omogočil strankam popust, hkrati s tem pa sebi neupravičeno pridobil določeno število bonitetnih točk, in da je vplačeval športne stave za svoj račun, kar je po navodilih delodajalca izrecno prepovedano. Tožnik v očitanih dveh primerih, ko je strankam ob nakupu stvari v prodajalni napravil uslugo oziroma vsakokratni stranki določeno korist, tega ni storil naklepoma ali iz hude malomarnosti, saj ni bil seznanjen z okrožnicami, ki so se nanašale na poslovanje bencinskega servisa, ampak je sledil praksi sodelavcev, ki so občasno opravili usluge strankam s svojo lojalnostno kartico. Z očitanim ravnanjem, da je vplačal športno stavo za svoj račun, ni v ničemer oškodoval tožene stranke, ta kršitev je lažja kršitev iz delovnega razmerja, ki nima narave odpovednega razloga iz določbe 2. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku, nezakonita.
ZPP člen 249, 339, 339/2, 339/2-14. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 48, 49, 50, 51, 52, 53.
izvedenina - nagrada za izvedensko delo - odmera nagrade za izvedensko delo - zahtevnost izvedenskega opravila - obrazložitev sklepa o odmeri nagrade izvedencu
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih določa v 48. do 53. členu za posamezna opravila nagrado glede na zahtevnost oz. obseg izvedenskega opravila. Nagrada za določeno izvedensko opravilo je tako določena v razponu.
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sklepa zgolj navedlo, da je bila izvedencu priznana nagrada, upoštevaje Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, odmere nagrade pa ni ovrednotilo glede na kriterije, ki jih za odmero nagrade določa Tarifa, niti ni navedlo razlogov, zakaj je izvedencu priznalo nagrado v celoti (po vseh priglašenih postavkah). Ker izpodbijani sklep nima razlogov, njegove pravilnosti ni mogoče preizkusiti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – poslovodna oseba – rok za odpoved – subjektivni rok – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Odpoklic s statusnopravne funkcije poslovodne osebe ne pomeni nujno tudi sočasnega prenehanja delovnega razmerja. Tudi v primeru razrešitve s statusnopravne funkcije ali ugotovljene kršitve delovnih obveznosti veljavna pogodba o zaposlitvi lahko preneha le na enega od načinov, ki so predvideni v zakonu (75. člen ZDR) ali če je tako dogovorjeno v pogodbi o zaposlitvi sami.
Tožena stranka se je že ob odpoklicu tožnika s funkcije člana poslovodstva, najkasneje pa s podanim zagovorom seznanila z razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Vendar pa je tožena stranka v odpovedi navedla, da je delodajalec pred odpoklicem ugotovil hujše kršitve obveznosti, ki med drugim izvirajo iz pogodbe o zaposlitvi, internih aktov delodajalca in ZDR. Ugotovitev sodišča prve stopnje o seznanitvi tožene stranke s kršitvijo delovnih obveznosti z dnem odpoklica tožnika s funkcije člana poslovodstva je tako v nasprotju z vsebino redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje preuranjeno zaključilo, da je bila izpodbijana odpoved podana pravočasno oziroma v subjektivnem roku 60 dni od seznanitve z razlogi za odpoved (88/6. čl. ZDR).
varstvo lastninske pravice – skupna lastnina – varstvo solastninske pravice na delu stvari – najemna pogodba z enim skupnim lastnikom – upravičenost do posesti
Ob neosporavani ugotovitvi, da gre pri delu predmetne nepremičnine, ki ga zaseda toženka, za skupno lastnino, tožnik kot skupni lastnik nima zahtevka za varstvo skupne lastnine na delu stvari. Poleg tega je bilo na tožniku dokazno breme (glede na toženkin ugovor upravičenosti do posesti dela stvari na podlagi pogodbe s solastnico (natančneje skupno lastnico)), da dokaže, da toženka ni upravičena do posesti, česar mu ni uspelo.
predkupna pravica - solastnina - vsebina obvestila o nameravani prodaji - razveljavitev kupoprodajne pogodbe - neenaki pogoji prodaje
Ker je ponudba za odkup vsebuje tako navedbo predmeta prodaje, ceno ter rok, v katerem se predkupna pravica lahko uveljavlja, hkrati pa tožnica ni trdila, da ji delež nepremičnine ter ime zainteresiranega kupca niso znani, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je ponudba ustrezna in skladna z namenom zakonskih določb o predkupni pravici.
Ob ugotovljenem dejstvu, da je bila tožnici pomembna le cena na kvadratni meter ter dejstvu, da je bila tožnici nepremičnina ponujena po enaki ceni, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da določba drugega odstavka 512. člena OZ ni bila kršena.
Toženec je z dopisom z dne 27.3.2012 sicer opravičil svojo odsotnost na naroku 30.3.2012 zaradi del na remontu – vzdrževanju naprav, ki poteka po pogodbi, vendar teh svojih navedb ni podprl z dokazi, ki bi sodišču prve stopnje omogočali zaključek, da je zatrjevani razlog za odsotnost toženca z naroka dejansko podan.
Iz spisovnih podatkov izhaja, da je sodba, ki je predmet pritožbenega preizkusa, podpisana s strani sodnice, ki je sodbo izdala. Sodba, ki se izda v fizični obliki, pa se lahko strankam vroči v overjenem prepisu. Zaradi okoliščine, da sodba, ki jo je prejel toženec, ni bila podpisana s strani sodnice, zato ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, niti ne gre za neobstoječo sodbo.
izvršilni naslov - izvršljiv notarski zapis - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - procesne obresti - vezanost na izvršilni naslov
Od neplačanih obresti je mogoče zahtevati zamudne obresti samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo. Zahtevek za njihovo plačilo pa je lahko le tožbeni zahtevek v pravdnem postopku ali dajatveni zahtevek, vsebovan v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine.
delitev solastne stvari – fizične delitev – civilna delitev – nastanek etažne lastnine – soglasje solastnikov
V primeru, da bi bilo treba za fizično delitev solastnega objekta izvesti določene gradbene posege, je takšna delitev možna le tedaj, če s tem soglašajo vsi solastniki, za takšno situacijo pa v obravnavani zadevi ne gre. Varianta delitve z nastankom etažne lastnine zato ni bila mogoča.
Res je, da po rednem teku stvari tako neznaten trk ne more privesti do tako hude škodne posledice, vendar toženka pri tem spregleda, da ta ugotovitev po mnenju izvedenca prometne stroke velja le za zdrave osebe, medtem ko je tožnica že pred nezgodo imela težave z vratno hrbtenico, bolečine v vratu in izražene degenarativne spremembe, kar je potrdil izvedenec medicinske stroke. Sicer pa so bile tožničine poškodbe še istega dne po nezgodi tudi objektivno ugotovljene pri zdravniškem pregledu.
Ker je bila cena dogovorjena glede na kvadraturo objekta, ni utemeljeno sklicevanje pritožnika na 643. člen OZ, ki določa, da mora podjemnik v primeru, ko je cena določena na podlagi izračuna brez podjemnikovega jamstva za njegovo pravilnost, naročnika takoj obvestiti o morebitni prekoračitvi, sicer izgubi pravico zahtevati plačilo višjih stroškov. Tožeča stranka namreč ne zahteva plačila višjih stroškov, temveč dogovorjeno plačilo za dejansko kvadraturo objekta in s tem za dejansko opravljeno delo.
Na odločitev o krajevni pristojnosti ne morejo vplivati pritožbene navedbe o vloženem predlogu za izločitev sodnic na Okrajnem sodišču v Domžalah oziroma o predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča v smislu 66. člena ZPP. Gre namreč za predloge, ki se nanašajo na zadeve, ki jih Okrajno sodišče v Domžalah že rešuje. Ta pravdna zadeva pa bo temu sodišču šele odstopljena. Ko bo do tega prišlo, pa bo pritožnik, če bo menil, da so za to podani razlogi, lahko vložil bodisi predlog za izločitev sodnika, ki mu bo spis dodeljen ali izkoristil druge zakonske možnosti, ki jih glede predodelitve zadeve oziroma prenosa pristojnosti daje zakon.
stvarna služnost – služnost hoje in vožnje – varstvo služnosti - konfesorna tožba – izvrševanje služnosti – sneg – postavitev vrat na služnostno pot
Dejstvo, da morajo tožniki, če tega ne stori že tožena stranka sama, v območju polkroga, ki ga pri odpiranju zarišejo vrata, pred tem sneg ročno odstraniti, ne pomeni takšne otežitve izvrševanja služnosti, da bi bilo zaradi tega utemeljeno sodno varstvo.
Predlog za zavarovanje je nedopusten zaradi preobsežnosti. Upnik je predlagal zavarovanje – prepoved razpolaganja in obremenitve – za vse nepremičnine, ki so predmet postopka, čeprav se trditve nanašajo le na dve oziroma sedaj štiri nepremičnine parc. št.: 118/8, 118/9 in 111/9, 111/10. Dopustna pa tudi ni iz vsebinskih razlogov. Upnik ima na nepremičninah, ki so predmet prodaje v tem izvršilnem postopku, vključno z novo nastalimi nepremičninami, ki so nastale s parcelacijo, vknjiženo hipoteko, katere namen je zavarovanje terjatve. Zaznamba sklepa o izvršbi v vrstnem redu vknjižene hipoteke varuje poplačilo upnikove terjatve tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini. Četudi postane M. izključni lastnik nepremičnin parc. št. 118/9 in 111/10, katerih solastnik je sedaj skupaj z dolžnikoma, da torej pride do konsolidacije nepremične, to ne spremeni dejstva, da je hipoteka vpisana v obsegu, kot je sedaj, torej na solastniškem deležu (sedaj obeh dolžnikov).