nesreča pri delu – objektivna odgovornost delodajalca – odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti – pojem nevarne dejavnosti – trditvena podlaga – padec z višine – delo s kemikalijami
Na podlagi dejstev, da je tožnik delal na višini treh metrov, da so bili v delovnem okolju prisotni hlapi številnih kemikalij ter da je obstajala možnost povišanih koncentracij hlapov kemikalij v delovnem okolju, je zaključiti, da je v konkretnem primeru, upoštevajoč preplet (izpostavljenih) okoliščin, tožnik opravljal nevarno dejavnost, oziroma delo s povečano nevarnostjo. Prežeče nevarnosti bi delodajalec eventuelno sicer lahko zmanjšal, a vendarle ne do take mere, da bi se konkretna nevarnost lahko spustila pod pravni standard povečane nevarnosti.
stvarna služnost – služnost hoje in vožnje – varstvo služnosti - konfesorna tožba – izvrševanje služnosti – sneg – postavitev vrat na služnostno pot
Dejstvo, da morajo tožniki, če tega ne stori že tožena stranka sama, v območju polkroga, ki ga pri odpiranju zarišejo vrata, pred tem sneg ročno odstraniti, ne pomeni takšne otežitve izvrševanja služnosti, da bi bilo zaradi tega utemeljeno sodno varstvo.
Predlog za zavarovanje je nedopusten zaradi preobsežnosti. Upnik je predlagal zavarovanje – prepoved razpolaganja in obremenitve – za vse nepremičnine, ki so predmet postopka, čeprav se trditve nanašajo le na dve oziroma sedaj štiri nepremičnine parc. št.: 118/8, 118/9 in 111/9, 111/10. Dopustna pa tudi ni iz vsebinskih razlogov. Upnik ima na nepremičninah, ki so predmet prodaje v tem izvršilnem postopku, vključno z novo nastalimi nepremičninami, ki so nastale s parcelacijo, vknjiženo hipoteko, katere namen je zavarovanje terjatve. Zaznamba sklepa o izvršbi v vrstnem redu vknjižene hipoteke varuje poplačilo upnikove terjatve tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini. Četudi postane M. izključni lastnik nepremičnin parc. št. 118/9 in 111/10, katerih solastnik je sedaj skupaj z dolžnikoma, da torej pride do konsolidacije nepremične, to ne spremeni dejstva, da je hipoteka vpisana v obsegu, kot je sedaj, torej na solastniškem deležu (sedaj obeh dolžnikov).
ZASP člen 168. ZDDV-1 člen 3, 3/1, 3/1-1. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del člen 11. Pravilnik o izvajanju DDV člen 13.
nadomestilo za uporabo avtorskih del – podlaga za zaračunavanje nadomestila – veljavnost 11. člena Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del – sprememba tarifnih zneskov – civilna kazen – davek na dodano vrednost – DDV od civilne kazni
Naravo skupnega sporazuma ima le tarifna priloga Pravilnika iz leta 1998, ne pa tudi njegov normativni del, vključno z 11. členom, ki je urejal valorizacijo. Tožeča stranka bi zato spremembo tarifnih zneskov lahko dosegla le po zakonsko predvidenem postopku. Ker Pravilnik iz leta 2006 ni bil sprejet po takšnem postopku, ne more biti podlaga za zaračunavanje nadomestila.
Tožeča stranka ni upravičena do DDV od civilne kazni, saj v zvezi z njo ni bila opravljena nobena posebna storitev oziroma dobava blaga.
Glede na določbo drugega odstavka 136. člena ZDR, ki določa, da delodajalec ne sme svoje terjatve do delavca brez njegovega pisnega soglasja pobotati s svojo obveznostjo plačila, tožena stranka svoje terjatve do tožnika ni smela pobotati brez njegovega pisnega soglasja s svojo obveznostjo plačila. Zato je tožena stranka tožniku dolžna povrniti odtegljaje plač.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – sodna razveza - odškodnina
Predhodno opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi tožnici ni bilo utemeljeno, saj so obstajali opravičljivi razlogi, zaradi katerih tožnica (ki je delala kot novinarka) o dogodkih, navedenih v opozorilu, ni pravočasno poročala, zato redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ki jo je tožena stranka podala tožnici, ni zakonita.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina – strah – zmanjšanje življenjskih aktivnosti – telesne bolečine
Poleg individualizacije odškodnine je treba pri ugotavljanju „pomena prizadete dobrine in namena odškodnine“ upoštevati tudi objektivne okvire, ki jih je začrtala sodna praksa s prisojo odškodnin v podobnih primerih.
Toženec je z dopisom z dne 27.3.2012 sicer opravičil svojo odsotnost na naroku 30.3.2012 zaradi del na remontu – vzdrževanju naprav, ki poteka po pogodbi, vendar teh svojih navedb ni podprl z dokazi, ki bi sodišču prve stopnje omogočali zaključek, da je zatrjevani razlog za odsotnost toženca z naroka dejansko podan.
Iz spisovnih podatkov izhaja, da je sodba, ki je predmet pritožbenega preizkusa, podpisana s strani sodnice, ki je sodbo izdala. Sodba, ki se izda v fizični obliki, pa se lahko strankam vroči v overjenem prepisu. Zaradi okoliščine, da sodba, ki jo je prejel toženec, ni bila podpisana s strani sodnice, zato ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, niti ne gre za neobstoječo sodbo.
stroškovna odločitev – pravdni stroški – umik tožbe - določitev vrednosti spornega predmeta – vrednost spora – razlike v plači – neocenljiva vrednost
Tožnica je v tožbi postavila opisni tožbeni zahtevek za obračun in izplačilo razlike v plači med plačo, obračunano ob upoštevanju 100% osnove določene v ZZDODP in plačo, ki ji je bila dejansko v spornem obdobju obračunavana in izplačevana. Če gre za opisni tožbeni zahtevek in je v tožbi določena vrednost (npr. 2.010,00 EUR, kot v obravnavani zadevi), je treba upoštevati, da gre za neocenljivo vrednost. Stranka tako ne more s previsoko določitvijo vrednosti spornega predmeta doseči, da bi bil dosežen prag za vložitev revizije. V primeru, ko je zahtevek postavljen opisno in gre za neocenljive zahtevke, sodišče nima pravne podlage za ocenitev vrednosti spora v denarju, zato je potrebno uporabiti drugi odstavek 22. člena ZOdvT in določiti vrednost predmeta v višini 4.000,00 EUR. Ta znesek pa se lahko v skladu s citirano določbo 2. odstavka 22. člena ZOdvT zviša ali zniža.
ZOR člen 186, 324, 324/2, 371, 371/3, 376, 376/3, 616, 616/1, 616/2, 617, 620, 620/3.
gradbena pogodba – odgovornost za napake – pravočasno grajanje napak – pravočasnost tožbe – prenehanje pravice – odprava napake na račun prevzemnika posla – škoda zaradi manjvrednosti stvari – kumulacija zahtevkov – zapadlost škode – zamuda – zastaralni rok – refleksna škoda
Toženec se ne more sklicevati na potek roka iz 1. odstavka 616. člena ZOR, če je začel odpravljati ugotovljene napake.
Glede na to, da se je tožnikoma zavezal, da bo do določenega dne napake odpravil, gre za dogovor, ki predstavlja samostojno podlago za presojo o pravočasnosti tožbe, za katero velja splošni 5 letni zastaralni rok.
Odpravo škode v obliki manjvrednosti stvari, ki je bila predmet pogodbe, je mogoče odpraviti (le) z ustreznim jamčevalnim zahtevkom (na znižanje kupnine ali odpravo napak). Glede na to, je škodo na ta način mogoče v celoti odpraviti, ni dopustno hkratno uveljavljanje obeh zahtevkov, kot to vtožujeta tožnika. Zahtevka je mogoče kumulirati le tedaj, ko gre za t.i. refleksno škodo na drugih stvareh.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranka se v odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ne more sklicevati na kršitve delovnih obveznosti ali potrebnih opustitev delovnih zadolžitev po pogodbi o zaposlitvi, ki predstavljajo krivdni razlog. Takšno podvajanje in obravnavanje tožnice za isto dejanje v dveh različnih postopkih ni dopustno.
odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi začetka postopka za prenehanje delodajalca ali prisilne poravnave – insolventnost - pravice delavcev v primeru insolventnosti delodajalca
Po določbi 16. člena ZJSRS ima pravice po tem zakonu delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca. Po določbi 18. člena navedenega zakona upravičenec pridobi pravice po tem zakonu z dnem prenehanja delovnega razmerja. Ker tožniku delovno razmerje ni prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca, ni mogel pridobiti pravic po navedenem zakonu. Delovnopravni status tožnika je bil namreč rešen tako, da ga je prevzela druga družba za varovanje, kjer je nadaljeval z delom.
vrednost spornega predmeta – korekturna dolžnost sodišča – stvarna pristojnost – zahtevek na izpraznitev nepremičnine
Ekonomska vrednost nepremičnine ne more biti relevantno merilo za presojo pravilnosti vrednosti spornega predmeta, če ne gre za spor o lastninski pravici. Interes tožeče stranke za uspeh v pravdi za izpraznitev nepremičnine, ki jo tožena stranka po tožbenih navedbah uporablja brez pravne podlage, je mogoče ocenjevati bodisi po prostem preudarku bodisi ga objektivizirati s primerjavo vrednosti sporov iz najemnih razmerij.
predkupna pravica - solastnina - vsebina obvestila o nameravani prodaji - razveljavitev kupoprodajne pogodbe - neenaki pogoji prodaje
Ker je ponudba za odkup vsebuje tako navedbo predmeta prodaje, ceno ter rok, v katerem se predkupna pravica lahko uveljavlja, hkrati pa tožnica ni trdila, da ji delež nepremičnine ter ime zainteresiranega kupca niso znani, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je ponudba ustrezna in skladna z namenom zakonskih določb o predkupni pravici.
Ob ugotovljenem dejstvu, da je bila tožnici pomembna le cena na kvadratni meter ter dejstvu, da je bila tožnici nepremičnina ponujena po enaki ceni, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da določba drugega odstavka 512. člena OZ ni bila kršena.
nesreča pri delu – krivdna odgovornost – razveljavitev sodbe
Sodišče prve stopnje je pri zaključku o krivdni odgovornosti nepravilno izhajalo iz ocenjevanja ravnanja oškodovanca, ni pa v luči določbe 131. člena OZ ob upoštevanju meril 6. člena OZ, presojalo ravnanja delodajalca. Ravnanje oškodovanca je presojalo po strožjih merilih kot ravnanje oziroma opustitve delodajalca, ki mora ravnati z večjo skrbnostjo (skrbnost dobrega strokovnjaka). Pritožnik zato pravilno opozarja na to, da lahko sodišče okoliščine, ki jih je štelo kot odločilne pri presoji odgovornosti, šteje le kot okoliščine njegovega soprispevka.
V izjavi, da oporoka ni veljavna, ni vsebovan tudi zahtevek za zakonito in s tem tudi nujno dedovanje in zahtevek za zmanjšanje oporočnih razpolaganj zaradi prikrajšanja nujnega deleža, saj takšne izjave dedič niti ne more podati, dokler ni ugotovljeno, ali je oporoka, po kateri je tudi on dedič dela premoženja (ki se mu v njegov nujni dedni delež všteje) veljavna ali ne.
Vložitev tožbe na razveljavitev oporoke pomeni le pretrganje roka za uveljavitev zahtevka zaradi prikrajšanja oziroma dopolnitve nujnega deleža in ki začne (znova) teči od pravnomočnosti sodbe o veljavnosti oporoke.
Po določbah ZKP zaseg predmetov lahko traja do konca kazenskega postopka. Pravdno sodišče ne sme presojati, ali je takšna ureditev v neskladju z ustavo ali ne, saj je za to pristojno Ustavno sodišče. Za odločitev o zadevi je bistveno le, da zaseg denarja ni bil protipraven (ker ima podlago v določbah ZKP), predkazenski postopek zoper tožnika pa sploh še ni končan, zato o protipravnosti ni mogoče govoriti.
stroški postopka - umik tožbe zaradi priznanja terjatve v postopku prisilne poravnave
Odločilno v zadevi je, da tožeča stranka v pritožbi spregleda časovni razkorak med 23. 12. 2011 pravnomočno pridobljenim izvršilnim naslovom (ki naj bi pomenil izpolnitev zahtevka, zaradi katerega je tožeča stranka umaknila tožbo) v sklepu Okrožnega sodišča v Celju o potrditvi prisilne poravnave z dne 7. 12. 2011 in umikom tožbe 6. 2. 2012. Mesec in pol od pridobitve pravnomočnega izvršilnega naslova do umika tožbe ni “takoj”, da bi šlo za izjemo iz prvega odstavka 158. člena ZPP.