varstvo lastninske pravice – skupna lastnina – varstvo solastninske pravice na delu stvari – najemna pogodba z enim skupnim lastnikom – upravičenost do posesti
Ob neosporavani ugotovitvi, da gre pri delu predmetne nepremičnine, ki ga zaseda toženka, za skupno lastnino, tožnik kot skupni lastnik nima zahtevka za varstvo skupne lastnine na delu stvari. Poleg tega je bilo na tožniku dokazno breme (glede na toženkin ugovor upravičenosti do posesti dela stvari na podlagi pogodbe s solastnico (natančneje skupno lastnico)), da dokaže, da toženka ni upravičena do posesti, česar mu ni uspelo.
ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove – poslovni razlog – ukinitev delovnega mesta
Tožena stranka je dokazala obstoj poslovnega razloga po prvem odstavku 88. člena ZDR, ker je izvedla reorganizacijo sektorja trženja, ukinila delovno mesto vodje trženja, s tem pa je odpadla potreba po tožnikovem delu pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Pri podaji redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je upoštevala vse relevantne zakonske določbe. Tožena stranka je tožniku ponudila novo pogodbo o zaposlitvi, ki je ustrezna, v skladu z določbo tretjega odstavka 90. člena ZDR. Zato je tožnikov tožbeni zahtevek na razveljavitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi neutemeljen.
Predlog za zavarovanje je nedopusten zaradi preobsežnosti. Upnik je predlagal zavarovanje – prepoved razpolaganja in obremenitve – za vse nepremičnine, ki so predmet postopka, čeprav se trditve nanašajo le na dve oziroma sedaj štiri nepremičnine parc. št.: 118/8, 118/9 in 111/9, 111/10. Dopustna pa tudi ni iz vsebinskih razlogov. Upnik ima na nepremičninah, ki so predmet prodaje v tem izvršilnem postopku, vključno z novo nastalimi nepremičninami, ki so nastale s parcelacijo, vknjiženo hipoteko, katere namen je zavarovanje terjatve. Zaznamba sklepa o izvršbi v vrstnem redu vknjižene hipoteke varuje poplačilo upnikove terjatve tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini. Četudi postane M. izključni lastnik nepremičnin parc. št. 118/9 in 111/10, katerih solastnik je sedaj skupaj z dolžnikoma, da torej pride do konsolidacije nepremične, to ne spremeni dejstva, da je hipoteka vpisana v obsegu, kot je sedaj, torej na solastniškem deležu (sedaj obeh dolžnikov).
ZASP člen 168. ZDDV-1 člen 3, 3/1, 3/1-1. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del člen 11. Pravilnik o izvajanju DDV člen 13.
nadomestilo za uporabo avtorskih del – podlaga za zaračunavanje nadomestila – veljavnost 11. člena Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del – sprememba tarifnih zneskov – civilna kazen – davek na dodano vrednost – DDV od civilne kazni
Naravo skupnega sporazuma ima le tarifna priloga Pravilnika iz leta 1998, ne pa tudi njegov normativni del, vključno z 11. členom, ki je urejal valorizacijo. Tožeča stranka bi zato spremembo tarifnih zneskov lahko dosegla le po zakonsko predvidenem postopku. Ker Pravilnik iz leta 2006 ni bil sprejet po takšnem postopku, ne more biti podlaga za zaračunavanje nadomestila.
Tožeča stranka ni upravičena do DDV od civilne kazni, saj v zvezi z njo ni bila opravljena nobena posebna storitev oziroma dobava blaga.
ZOR člen 186, 324, 324/2, 371, 371/3, 376, 376/3, 616, 616/1, 616/2, 617, 620, 620/3.
gradbena pogodba – odgovornost za napake – pravočasno grajanje napak – pravočasnost tožbe – prenehanje pravice – odprava napake na račun prevzemnika posla – škoda zaradi manjvrednosti stvari – kumulacija zahtevkov – zapadlost škode – zamuda – zastaralni rok – refleksna škoda
Toženec se ne more sklicevati na potek roka iz 1. odstavka 616. člena ZOR, če je začel odpravljati ugotovljene napake.
Glede na to, da se je tožnikoma zavezal, da bo do določenega dne napake odpravil, gre za dogovor, ki predstavlja samostojno podlago za presojo o pravočasnosti tožbe, za katero velja splošni 5 letni zastaralni rok.
Odpravo škode v obliki manjvrednosti stvari, ki je bila predmet pogodbe, je mogoče odpraviti (le) z ustreznim jamčevalnim zahtevkom (na znižanje kupnine ali odpravo napak). Glede na to, je škodo na ta način mogoče v celoti odpraviti, ni dopustno hkratno uveljavljanje obeh zahtevkov, kot to vtožujeta tožnika. Zahtevka je mogoče kumulirati le tedaj, ko gre za t.i. refleksno škodo na drugih stvareh.
stroškovna odločitev – pravdni stroški – umik tožbe - določitev vrednosti spornega predmeta – vrednost spora – razlike v plači – neocenljiva vrednost
Tožnica je v tožbi postavila opisni tožbeni zahtevek za obračun in izplačilo razlike v plači med plačo, obračunano ob upoštevanju 100% osnove določene v ZZDODP in plačo, ki ji je bila dejansko v spornem obdobju obračunavana in izplačevana. Če gre za opisni tožbeni zahtevek in je v tožbi določena vrednost (npr. 2.010,00 EUR, kot v obravnavani zadevi), je treba upoštevati, da gre za neocenljivo vrednost. Stranka tako ne more s previsoko določitvijo vrednosti spornega predmeta doseči, da bi bil dosežen prag za vložitev revizije. V primeru, ko je zahtevek postavljen opisno in gre za neocenljive zahtevke, sodišče nima pravne podlage za ocenitev vrednosti spora v denarju, zato je potrebno uporabiti drugi odstavek 22. člena ZOdvT in določiti vrednost predmeta v višini 4.000,00 EUR. Ta znesek pa se lahko v skladu s citirano določbo 2. odstavka 22. člena ZOdvT zviša ali zniža.
nesreča pri delu – objektivna odgovornost delodajalca – odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti – pojem nevarne dejavnosti – trditvena podlaga – padec z višine – delo s kemikalijami
Na podlagi dejstev, da je tožnik delal na višini treh metrov, da so bili v delovnem okolju prisotni hlapi številnih kemikalij ter da je obstajala možnost povišanih koncentracij hlapov kemikalij v delovnem okolju, je zaključiti, da je v konkretnem primeru, upoštevajoč preplet (izpostavljenih) okoliščin, tožnik opravljal nevarno dejavnost, oziroma delo s povečano nevarnostjo. Prežeče nevarnosti bi delodajalec eventuelno sicer lahko zmanjšal, a vendarle ne do take mere, da bi se konkretna nevarnost lahko spustila pod pravni standard povečane nevarnosti.
pravdni stroški – pridržanje odločitve o pravdnih stroških – odločanje o pravdnih stroških – odmera stroškov – izguba pravice do povračila stroškov – dopolnilni sklep
Sodišče prve stopnje bi o pravdnih stroških moralo odločiti že s sodbo in za pridržanje izdaje posebnega sklepa o stroških v ZPP ni imelo podlage. S sodbo se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal. Postopanje sodišča predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka, na katero pa pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti.
Če sodišče o priglašenih stroških ne odloči, in stranka ne predlaga izdaje dopolnilnega sklepa, izgubi pravico do povračila stroškov postopka.
ZZZDR člen 51, 51/1, 56, 56/2, 59, 59/2. ZPP člen 214, 214/1, 337, 337/1.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - delež na skupnem premoženju - posebno premoženje - obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem - vlaganja posebnega premoženja v skupno premoženje - posojilo za nakup nepremičnine - priznana dejstva - pritožbene novote
Okoliščine, kateremu izmed zakoncev (izvenzakonskih partnerjev) je bil dodeljen kredit v zvezi s skupnim premoženjem, kateri od njiju ga je odplačeval in koliko ga je odplačal, ne vplivajo na višino deležev.
ZOdvT člen 21, 21/1. ZST-1 člen 19, 19/1, 19/2. ZPP člen 158, 158/1.
stroškovna odločitev – pravdni stroški – umik tožbe - določitev vrednosti spornega predmeta – vrednost spora – razlike v plači
Temeljno pravilo je, da se kot vrednost spornega predmeta vzame samo vrednost glavnega zahtevka. Glavni zahtevek je odločilen za ugotovitev vrednosti predmeta spora. V kolikor tožnik v individualnem delovnem sporu zahtevek oblikuje tako, da vtožuje plače v neto znesku, se kot vrednost spora upošteva seštevek vtoževanih neto zneskov. V kolikor pa zahtevek oblikuje tako, da vtožuje bruto zneske, se kot vrednost spora upošteva seštevek vtoževanih bruto zneskov.
Po zastaranju terjatve nastopijo (enaki) učinki pretrganja zastaranja le pod pogoji iz 341. člena OZ, ki določa, da se pisna pripoznava zastarane obveznosti šteje za odpoved zastaranju. Ker pa vsebina zapisnika z dne 8. 3. 2007 ni nejasna in ne vsebuje spornih določil, ni razloga za uporabo 82. člena OZ, posledično pa tudi ni pomembne razlike med 341. in 364. členom OZ glede razlage izjave o volji.
Tudi če bi bil poškodovani delavec tožene stranke res sokriv za nastalo nezgodo, to dejstvo za obravnavano zadevo ni niti odločilno niti pomembno. Morebitna sokrivda oziroma soodgovornost poškodovanega delavca tožene stranke je namreč lahko le predmet regresnega zahtevka tožene stranke zoper njega in nima nobenega vpliva na vsebino in obseg odgovornosti tožene stranke v razmerju do tožeče stranke.
krivdna odgovornost – višina odškodnine za nepremoženjsko škodo – slabo vzdrževana tla - slabo vzdrževana javna površina – padec invalida iz invalidskega vozička
Tožnik se je poškodoval tako, da se je s kolesom invalidskega vozička, na katerem je sedel in ki ga je potiskal njegov prijatelj, zataknil v jašek za odvajanje padavinske vode in padel z vozička. Dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje (slabo vzdrževana javna površina, vidne razpoke med granitnimi kockami, večja razpoka med jaškom in kockami ter nalomljene betonske plošče ob jašku) utemeljujejo krivdno odgovornost zavarovanca tožene stranke, saj bi morala biti takšna struktura tal, če že ne preprečena s skrbnim zalitjem kock, vsaj ustrezno sanirana oziroma zavarovana.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076029
OZ člen 153, 153/2. ZPP člen 199, 199/1.
nevarna stvar – vrtalni stroj – vzrok za škodo – ravnanje oškodovanca – stranska intervencija - pravni interes stranskega intervenienta – intervencijski interes
Stroj, s katerim je v času škodnega dogodka upravljal tožnik, predstavlja nevarno stvar. Vendar je tožniku zadevna poškodba nastala izključno zaradi njegovega ravnanja, ki ga glede na njegovo naravo delodajalec ni mogel pričakovati in preprečiti. Tožniku namreč za namen opravljanja dela ni bilo treba z roko posegati v območje delujočega vrtalnega stroja, še manj pa z roko spustiti vzvoda za sveder ter nato hkrati z isto roko seči pod vrteč sveder.
Toženka in stranski intervenient sta v pogodbenem razmerju, in sicer iz naslova zavarovanja civilne odgovornosti. Izid zadevne pravde torej lahko neposredno kot tudi posredno vpliva na pogodbeno razmerje med toženko in stranskim intervenientom. Tako se izkaže, da izid konkretne pravde vpliva na pogodbeno razmerje stranskega intervenienta do toženke, kar substancira intervenientov pravni interes.
vrnitev v prejšnje stanje – zamuda odvetnika na narok
Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da je tožeča stranka odvetnik, ki mora ravnati s profesionalno skrbnostjo, kar pa v konkretnem primeru pomeni, da je dolžan v primeru opravičljivega razloga neprihoda na glavno obravnavo, le-to pravočasno in pravilno sporočiti sodišču, če pa tega ne zmore iz opravičljivih razlogov, pa le-to dokazati s konkretnimi dokazi.
DEDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL0076036
ZD člen 2, 132. SZ člen 117, 117/1,117/5, 147, 147/3.
prehod zapuščine na dediče – univerzalno pravno nasledstvo – pravica do ugodnega nakupa stanovanja po pogojih SZ – dedovanje pravice – denacionalizacija – zahtevek za sklenitev prodajne pogodbe
Pokojni O.S. je bil ob uveljavitvi SZ imetnik stanovanjske pravice na stanovanju, ki je predmet tega postopka. O.S. je skladno z zakonom pri toženi stranki (občini) pravočasno podal zahtevo za odkup stanovanja, vendar o njej do njegove smrti ni bilo odločeno. Prva tožnica (kot tudi ostali tožniki) je dedinja po pokojnem O. S. in je pravico do odkupa po bivšem imetniku stanovanjske pravice podedovala. Zato je tudi njen zahtevek na sklenitev prodajne pogodbe utemeljen.
Po 117. členu SZ so lastniki stanovanj dolžni na zahtevo imetnika stanovanjske pravice, ki je to pravico na dan uveljavitve zakona imel, prodati stanovanje pod ugodnimi pogoji. Na slednje ne vpliva okoliščina, da je bila stavba, v kateri se nahaja predmetno stanovanje, predmet denacionalizacijskega postopka. Denacionalizacijski postopek je imel za posledico le nov rok, v katerem je bila tožena stranka dolžna skleniti prodajno pogodbo (šestmesečni rok od pravnomočne zavrnitve zahtevka za denacionalizacijo).
Toženec je z dopisom z dne 27.3.2012 sicer opravičil svojo odsotnost na naroku 30.3.2012 zaradi del na remontu – vzdrževanju naprav, ki poteka po pogodbi, vendar teh svojih navedb ni podprl z dokazi, ki bi sodišču prve stopnje omogočali zaključek, da je zatrjevani razlog za odsotnost toženca z naroka dejansko podan.
Iz spisovnih podatkov izhaja, da je sodba, ki je predmet pritožbenega preizkusa, podpisana s strani sodnice, ki je sodbo izdala. Sodba, ki se izda v fizični obliki, pa se lahko strankam vroči v overjenem prepisu. Zaradi okoliščine, da sodba, ki jo je prejel toženec, ni bila podpisana s strani sodnice, zato ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, niti ne gre za neobstoječo sodbo.
Javni uslužbenec – plača – prevedba plače – dejansko delo – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Pri odločanju o pravilnosti prevedbe se je sodišče prve stopnje ukvarjalo predvsem s tožnikovim dejanskim delom. Vendar pa to pri prevedbi delovnega mesta zaradi uvedbe novega plačnega sistema skladno z ZSPJS ni pomembno, saj je potrebno izhajati iz zadnje veljavne pogodbe o zaposlitvi. Stališče, da je podlaga za prevedbo vsebina veljavne pogodbe o zaposlitvi, je zavzela tudi že sodna praksa.
izročitev denarja – kapitalska udeležba – posojilna pogodba – trditvena podlaga – vezanost na trditveno podlago – zamudne obresti – določenost tožbenega zahtevka – poziv na dopolnitev tožbe
Tožnik je tožencu izročil denar z namenom kapitalske udeležbe v tihi družbi in ne kot posojilo.
Na trditve pravdnih strank je sodišče pri materialnopravni presoji utemeljenosti zahtevka vezano. Podlaga vtoževanemu znesku je bila glede na tožnikove trditve posojilna pogodba ne neupravičena obogatitev, zato sodišče zahtevka ni moglo presojati po drugi pravni podlagi.
Sodišče prve stopnje bi tako moralo, če je menilo, da zahtevek za plačilo zamudnih obresti ndoločen, tožnika pozivati na dopolnitev tožbe. Le v primeru, da tožnik tožbe kljub pozivu ne bi ustrezno dopolnil, bi bila odločitev o zavrženju pravilna.