ZOdvT člen 21, 21/1. ZST-1 člen 19, 19/1, 19/2. ZPP člen 158, 158/1.
stroškovna odločitev – pravdni stroški – umik tožbe - določitev vrednosti spornega predmeta – vrednost spora – razlike v plači
Temeljno pravilo je, da se kot vrednost spornega predmeta vzame samo vrednost glavnega zahtevka. Glavni zahtevek je odločilen za ugotovitev vrednosti predmeta spora. V kolikor tožnik v individualnem delovnem sporu zahtevek oblikuje tako, da vtožuje plače v neto znesku, se kot vrednost spora upošteva seštevek vtoževanih neto zneskov. V kolikor pa zahtevek oblikuje tako, da vtožuje bruto zneske, se kot vrednost spora upošteva seštevek vtoževanih bruto zneskov.
Po zastaranju terjatve nastopijo (enaki) učinki pretrganja zastaranja le pod pogoji iz 341. člena OZ, ki določa, da se pisna pripoznava zastarane obveznosti šteje za odpoved zastaranju. Ker pa vsebina zapisnika z dne 8. 3. 2007 ni nejasna in ne vsebuje spornih določil, ni razloga za uporabo 82. člena OZ, posledično pa tudi ni pomembne razlike med 341. in 364. členom OZ glede razlage izjave o volji.
Tudi če bi bil poškodovani delavec tožene stranke res sokriv za nastalo nezgodo, to dejstvo za obravnavano zadevo ni niti odločilno niti pomembno. Morebitna sokrivda oziroma soodgovornost poškodovanega delavca tožene stranke je namreč lahko le predmet regresnega zahtevka tožene stranke zoper njega in nima nobenega vpliva na vsebino in obseg odgovornosti tožene stranke v razmerju do tožeče stranke.
Z razveljavitvijo čl. 1-17 ZPUOOD je odpadla pravna podlaga za odločanje o predlogu pritožnika za odpust obveznosti, saj ZUstS v 44. členu določa, da se zakon ali del zakona, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno.
mandatna pogodba - neupravičena obogatitev – pravočasnost tožbe – zastaranje – pravda ob pogojih za obnovo zapuščinskega postopka – vezanost strank na sklep o dedovanju – pobotni ugovor
Ugotovljeno je bilo, da si je toženka za časa zapustnikovega življenja prilastila njegova sredstva na bančnem računu brez njegovega soglasja. Gre torej za premik premoženja brez pravne podlage, zato je zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve utemeljen.
Takšna tožba ni vezana na rok, ki velja za obnovo postopka, saj ne gre za pravdo ob pogojih za obnovo postopka, temveč za dedičevo uveljavljanje svojega dela zapustnikove terjatve oziroma za toženkino obveznost iz premoženjskopravnega razmerja z zapustnikom.
javni uslužbenec – plača – prevedba plače – dejansko delo
Tožnica je sodelovala le pri izvedbi oziroma vodenju enega projekta, in sicer tako, da je njeno delo na tem projektu v mesecu februarju predstavljalo polovico delovnega časa, v mesecu marcu pa celotni delovni čas, v tem času pa je bila svojega siceršnjega dela v največji možni meri razbremenjena. Tožnica razen vodenja projekta v spornem obdobju ni opravljala vseh nalog delovnega mesta samostojni strokovni sodelavec za odnose z javnostjo. Tožbeni zahtevek za plačilo dejansko opravljenega dela bi bil utemeljen le v primeru, če bi tožnica poleg vodenja projekta opravljala vse druge naloge iz delokroga delovnega mesta samostojni sodelavec za odnose z javnostjo.
Po izdani predhodni odredbi lahko sodišče o ustavitvi postopka s prehodno odredbo in razveljavitvi opravljenih dejanj, razen v primeru po 2. odstavku 264. členu ZIZ, odloča le na predlog dolžnika.
odmera sodne takse – ugovor zoper plačilni nalog – vrednost spornega predmeta – izpodbijanje vrednosti spornega predmeta – sklep o določitvi vrednosti spornega predmeta
Zoper sklep o določitvi vrednosti spora ni posebne pritožbe. To pomeni, da zoper to odločitev ni samostojne pritožbe, ampak se njena pravilnost lahko izpodbija s pritožbo zoper končno odločbo. V postopku odločanja o ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse oziroma v pritožbenem postopku zoper sklep izdan v zvezi z ugovorom, zato ni mogoče presojati pravilnosti ugotovitve vrednosti spornega predmeta.
pravica do izvedbe predlaganih dokazov – razlog za zavrnitev predlaganih dokazov – pravica do izjave – pravica do kontradiktornega postopka – prosta presoja dokazov – dokazna moč – vnaprejšnja dokazna ocena – zasebne listine
ZPP ne pozna dokaznih pravil, ki bi vnaprej dajala določenim dokazom oziroma vrsti dokazov (večjo) dokazno moč. Izjema je le pravilo o vrednotenju javnih listin oziroma drugih listin, ki so glede dokazne moči po posebnih predpisih izenačene z javnimi listinami, za kar pa v primeru obravnavanih dokumentov iz tožničinega poslovanja ne gre. Prav tako temeljijo na vnaprejšnji dokazni oceni, ki je prepovedana. Kljub temu, da gre za "uradne" dokumente iz poslovanja tožnice kot banke, gre še vedno za zasebne listine, ki jim vnaprej ni mogoče pripisati večje dokazne moči od tiste, ki jo imajo ostali listinski dokazi ali dokazi z zaslišanjem strank ali prič.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076029
OZ člen 153, 153/2. ZPP člen 199, 199/1.
nevarna stvar – vrtalni stroj – vzrok za škodo – ravnanje oškodovanca – stranska intervencija - pravni interes stranskega intervenienta – intervencijski interes
Stroj, s katerim je v času škodnega dogodka upravljal tožnik, predstavlja nevarno stvar. Vendar je tožniku zadevna poškodba nastala izključno zaradi njegovega ravnanja, ki ga glede na njegovo naravo delodajalec ni mogel pričakovati in preprečiti. Tožniku namreč za namen opravljanja dela ni bilo treba z roko posegati v območje delujočega vrtalnega stroja, še manj pa z roko spustiti vzvoda za sveder ter nato hkrati z isto roko seči pod vrteč sveder.
Toženka in stranski intervenient sta v pogodbenem razmerju, in sicer iz naslova zavarovanja civilne odgovornosti. Izid zadevne pravde torej lahko neposredno kot tudi posredno vpliva na pogodbeno razmerje med toženko in stranskim intervenientom. Tako se izkaže, da izid konkretne pravde vpliva na pogodbeno razmerje stranskega intervenienta do toženke, kar substancira intervenientov pravni interes.
vrnitev v prejšnje stanje – zamuda odvetnika na narok
Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da je tožeča stranka odvetnik, ki mora ravnati s profesionalno skrbnostjo, kar pa v konkretnem primeru pomeni, da je dolžan v primeru opravičljivega razloga neprihoda na glavno obravnavo, le-to pravočasno in pravilno sporočiti sodišču, če pa tega ne zmore iz opravičljivih razlogov, pa le-to dokazati s konkretnimi dokazi.
Iz predloženih listin tožene stranke je razvidno njeno dejansko “premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje”: konec poslovnega leta 2011 je imela izgubo 2,357.789,00 EUR in blokiranih vseh 11 transakcijskih računov. To pomeni, da nima sredstev za plačilo sodne takse, in jih tudi ne more zagotoviti, oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti.
krivdna odgovornost – višina odškodnine za nepremoženjsko škodo – slabo vzdrževana tla - slabo vzdrževana javna površina – padec invalida iz invalidskega vozička
Tožnik se je poškodoval tako, da se je s kolesom invalidskega vozička, na katerem je sedel in ki ga je potiskal njegov prijatelj, zataknil v jašek za odvajanje padavinske vode in padel z vozička. Dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje (slabo vzdrževana javna površina, vidne razpoke med granitnimi kockami, večja razpoka med jaškom in kockami ter nalomljene betonske plošče ob jašku) utemeljujejo krivdno odgovornost zavarovanca tožene stranke, saj bi morala biti takšna struktura tal, če že ne preprečena s skrbnim zalitjem kock, vsaj ustrezno sanirana oziroma zavarovana.
ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove – poslovni razlog – ukinitev delovnega mesta
Tožena stranka je dokazala obstoj poslovnega razloga po prvem odstavku 88. člena ZDR, ker je izvedla reorganizacijo sektorja trženja, ukinila delovno mesto vodje trženja, s tem pa je odpadla potreba po tožnikovem delu pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Pri podaji redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je upoštevala vse relevantne zakonske določbe. Tožena stranka je tožniku ponudila novo pogodbo o zaposlitvi, ki je ustrezna, v skladu z določbo tretjega odstavka 90. člena ZDR. Zato je tožnikov tožbeni zahtevek na razveljavitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi neutemeljen.
delitev solastne stvari – fizične delitev – civilna delitev – nastanek etažne lastnine – soglasje solastnikov
V primeru, da bi bilo treba za fizično delitev solastnega objekta izvesti določene gradbene posege, je takšna delitev možna le tedaj, če s tem soglašajo vsi solastniki, za takšno situacijo pa v obravnavani zadevi ne gre. Varianta delitve z nastankom etažne lastnine zato ni bila mogoča.
Res je, da po rednem teku stvari tako neznaten trk ne more privesti do tako hude škodne posledice, vendar toženka pri tem spregleda, da ta ugotovitev po mnenju izvedenca prometne stroke velja le za zdrave osebe, medtem ko je tožnica že pred nezgodo imela težave z vratno hrbtenico, bolečine v vratu in izražene degenarativne spremembe, kar je potrdil izvedenec medicinske stroke. Sicer pa so bile tožničine poškodbe še istega dne po nezgodi tudi objektivno ugotovljene pri zdravniškem pregledu.
Ker je bila cena dogovorjena glede na kvadraturo objekta, ni utemeljeno sklicevanje pritožnika na 643. člen OZ, ki določa, da mora podjemnik v primeru, ko je cena določena na podlagi izračuna brez podjemnikovega jamstva za njegovo pravilnost, naročnika takoj obvestiti o morebitni prekoračitvi, sicer izgubi pravico zahtevati plačilo višjih stroškov. Tožeča stranka namreč ne zahteva plačila višjih stroškov, temveč dogovorjeno plačilo za dejansko kvadraturo objekta in s tem za dejansko opravljeno delo.
Ena izmed predpostavk jamčevalnih zahtevkov je ugotovitev, da ima stvar, ki jo je prodajalec izročil kupcu napako, zaradi česar štejemo, da je bila prodajalčeva izpolnitev nepravilna.
V konkretnem primeru gre za vprašanje, ali je motor zadostoval merilom merilom v sestavi izpušnih plinov, ki jih je določala Evropska direktiva za EURO 3.
Sodišče je sicer dolžno utemeljenost zahtevka preizkusiti na vseh pravnih podlagah, ki so na voljo, vendar pa je pri tem vezano na trditveno podlago, ki je okvir, v katerem sme sodišče opravljati materialno pravno presojo. V konkretnem primeru pa tožnik ni navedel vseh odločilnih dejstev, ki bi lahko utemeljevala uporabo oziroma presojo zahtevka na podlagi neupravičene obogatitve.
Ker je sodišče prve stopnje ob ugotovitvi, da mu je s prvim plačilnim nalogom za plačilo sodne takse, odmerilo prenizko sodno takso, dolžniku poslalo nov plačilni nalog za plačilo sodne takse z dne 10. 1. 2013, s katerim ga je pozvalo k doplačilu premalo plačane sodne takse, je dolžniku mogoče povsem utemeljeno očitati, da bi moral ravnati v skladu s plačilnim nalogom za plačilo sodne takse z dne 10. 1. 2013 in doplačati še 28,00 EUR sodne takse, saj je tudi bil opozorjen na posledice.
odpravnina – odpoklic s funkcije – direktor – utemeljen razlog – individualna pogodba o zaposlitvi – hujše kršitve obveznosti - odškodnina
Tožnik je bil s funkcije direktorja prvotožene stranke (tožnikov delodajalec) predčasno odpoklican iz utemeljenih razlogov, ki so določeni v individualni pogodbi o zaposlitvi, ki predvideva takšen odpoklic v primerih hujših kršitev obveznosti. Predčasen odpoklic je bil predviden v primerih hujših kršitev obveznosti, če manager ni sposoben voditi poslov, ali če obstajajo drugi utemeljeni razlogi za odpoklic. Tožnik je bil odpoklican s položaja direktorja zaradi nedoseganja rezultatov in sprejetega poslovnega načrta, neupoštevanja in nenamenskega neizvrševanja navodil, predlogov in sklepov edinega družbenika ter kršitev določil individualne pogodbe, ki jo ima sklenjeno z družbo. Zato je bil tožnikov odpoklic utemeljen, tožbeni zahtevek za plačilo odpravnine v skladu z individualno pogodbo o zaposlitvi, po kateri tožniku v primeru odpoklica brez utemeljenega razloga pripada 4-kratni znesek povprečne plače, ki jo je tožnik dosegel v zadnjem letu, ko je opravljal funkcijo managerja, pa ni utemeljen.