V izjavi, da oporoka ni veljavna, ni vsebovan tudi zahtevek za zakonito in s tem tudi nujno dedovanje in zahtevek za zmanjšanje oporočnih razpolaganj zaradi prikrajšanja nujnega deleža, saj takšne izjave dedič niti ne more podati, dokler ni ugotovljeno, ali je oporoka, po kateri je tudi on dedič dela premoženja (ki se mu v njegov nujni dedni delež všteje) veljavna ali ne.
Vložitev tožbe na razveljavitev oporoke pomeni le pretrganje roka za uveljavitev zahtevka zaradi prikrajšanja oziroma dopolnitve nujnega deleža in ki začne (znova) teči od pravnomočnosti sodbe o veljavnosti oporoke.
Dejstvo, da se škoda odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe, ne pomeni valorizacije odškodnine, pač pa da je potrebno v primeru, kot je obravnavani, upoštevati, da je bil zaradi delnega plačila povrnjen del škode (kolikšen je bil povrnjen del, pa je potrebno ugotoviti bodisi v času plačila bodisi v času odločanja).
ZASP člen 168. ZDDV-1 člen 3, 3/1, 3/1-1. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del člen 11. Pravilnik o izvajanju DDV člen 13.
nadomestilo za uporabo avtorskih del – podlaga za zaračunavanje nadomestila – veljavnost 11. člena Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del – sprememba tarifnih zneskov – civilna kazen – davek na dodano vrednost – DDV od civilne kazni
Naravo skupnega sporazuma ima le tarifna priloga Pravilnika iz leta 1998, ne pa tudi njegov normativni del, vključno z 11. členom, ki je urejal valorizacijo. Tožeča stranka bi zato spremembo tarifnih zneskov lahko dosegla le po zakonsko predvidenem postopku. Ker Pravilnik iz leta 2006 ni bil sprejet po takšnem postopku, ne more biti podlaga za zaračunavanje nadomestila.
Tožeča stranka ni upravičena do DDV od civilne kazni, saj v zvezi z njo ni bila opravljena nobena posebna storitev oziroma dobava blaga.
Glede na določbo drugega odstavka 136. člena ZDR, ki določa, da delodajalec ne sme svoje terjatve do delavca brez njegovega pisnega soglasja pobotati s svojo obveznostjo plačila, tožena stranka svoje terjatve do tožnika ni smela pobotati brez njegovega pisnega soglasja s svojo obveznostjo plačila. Zato je tožena stranka tožniku dolžna povrniti odtegljaje plač.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranka se v odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ne more sklicevati na kršitve delovnih obveznosti ali potrebnih opustitev delovnih zadolžitev po pogodbi o zaposlitvi, ki predstavljajo krivdni razlog. Takšno podvajanje in obravnavanje tožnice za isto dejanje v dveh različnih postopkih ni dopustno.
odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi začetka postopka za prenehanje delodajalca ali prisilne poravnave – insolventnost - pravice delavcev v primeru insolventnosti delodajalca
Po določbi 16. člena ZJSRS ima pravice po tem zakonu delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca. Po določbi 18. člena navedenega zakona upravičenec pridobi pravice po tem zakonu z dnem prenehanja delovnega razmerja. Ker tožniku delovno razmerje ni prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca, ni mogel pridobiti pravic po navedenem zakonu. Delovnopravni status tožnika je bil namreč rešen tako, da ga je prevzela druga družba za varovanje, kjer je nadaljeval z delom.
dedna izjava – odpoved dedovanju – nepreklicnost izjave – izjava podana v zmoti – izpodbijanje izjave – pravdni postopek
Če je dedič, ki se je dediščini odpovedal, takšno izjavo podal v zmoti (ali je bila povzročena s silo, grožnjo ali zvijačo), lahko zahteva razveljavitev izjave o odpovedi zgolj s posebno tožbo v pravdnem postopku. Skratka izpodbijanje dedne izjave v zapuščinskem postopku ni mogoče, ampak le v pravdi.
ZFPPIPP člen 442, 442/6. ZGD-1 člen 425. ZPUOOD člen 18.
odgovornost družbenika za dolgove družbe – izbris družbe iz sodnega registra
V primerih, ko je bila družba izbrisana iz sodnega registra po 17. 11. 2011, ni mogoče več uveljavljati odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb po določilih šestega do desetega odstavka 442. člena ZFPPIPP, ker ta več ne obstaja.
začetek stečajnega postopka - odložitev odločanja o začetku - pravni interes za pritožbo - neizpodbojna domneva
Če dolžnik do poteka dvomesečnega obdobja odložitve iz 1. odstavka 237. člena ZFPPIPP ne ravna po 1. odstavku 238. člena ZFPPIPP, velja, in nasprotni dokaz ni dovoljen, da je dolžnik insolventen.
Dolžnik nima več pravnega interesa za pritožbo, saj si svojega položaja, četudi bi z njo uspel, glede na to, da obstaja neizpodbojna domneva o njegovi insolventnosti, ne bi mogel izboljšati.
krivdna odgovornost – višina odškodnine za nepremoženjsko škodo – slabo vzdrževana tla - slabo vzdrževana javna površina – padec invalida iz invalidskega vozička
Tožnik se je poškodoval tako, da se je s kolesom invalidskega vozička, na katerem je sedel in ki ga je potiskal njegov prijatelj, zataknil v jašek za odvajanje padavinske vode in padel z vozička. Dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje (slabo vzdrževana javna površina, vidne razpoke med granitnimi kockami, večja razpoka med jaškom in kockami ter nalomljene betonske plošče ob jašku) utemeljujejo krivdno odgovornost zavarovanca tožene stranke, saj bi morala biti takšna struktura tal, če že ne preprečena s skrbnim zalitjem kock, vsaj ustrezno sanirana oziroma zavarovana.
ZIZ člen 267. EZ člen 27, 27/4, 88. Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije člen 4, 10-15, 20- 26, 27-35, 45-47. Uredba o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije in gospodarske javne službe dobava električne energije tarifnim odjemalcem člen 9, 9/1-4, 10, 12-16.
začasna odredba – dostop do distribucijskega omrežja – priključitev na distribucijsko omrežje – sodna pristojnost
Odločanje o sporu v zvezi z dostopom do distribucijskega omrežja ne spada v sodno pristojnost, saj mora uporabnik izpolnitev obveznosti po pogodbi o priključitvi na distribucijsko omrežje najprej zahtevati s pisno zahtevo pri sistemskem operaterju distribucijskega omrežja, po zavrnitvi pisne zahteve pa lahko uporabnik sproži postopek pred Agencijo za energijo.
predkupna pravica - solastnina - vsebina obvestila o nameravani prodaji - razveljavitev kupoprodajne pogodbe - neenaki pogoji prodaje
Ker je ponudba za odkup vsebuje tako navedbo predmeta prodaje, ceno ter rok, v katerem se predkupna pravica lahko uveljavlja, hkrati pa tožnica ni trdila, da ji delež nepremičnine ter ime zainteresiranega kupca niso znani, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je ponudba ustrezna in skladna z namenom zakonskih določb o predkupni pravici.
Ob ugotovljenem dejstvu, da je bila tožnici pomembna le cena na kvadratni meter ter dejstvu, da je bila tožnici nepremičnina ponujena po enaki ceni, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da določba drugega odstavka 512. člena OZ ni bila kršena.
Iz predloženih listin tožene stranke je razvidno njeno dejansko “premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje”: konec poslovnega leta 2011 je imela izgubo 2,357.789,00 EUR in blokiranih vseh 11 transakcijskih računov. To pomeni, da nima sredstev za plačilo sodne takse, in jih tudi ne more zagotoviti, oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076029
OZ člen 153, 153/2. ZPP člen 199, 199/1.
nevarna stvar – vrtalni stroj – vzrok za škodo – ravnanje oškodovanca – stranska intervencija - pravni interes stranskega intervenienta – intervencijski interes
Stroj, s katerim je v času škodnega dogodka upravljal tožnik, predstavlja nevarno stvar. Vendar je tožniku zadevna poškodba nastala izključno zaradi njegovega ravnanja, ki ga glede na njegovo naravo delodajalec ni mogel pričakovati in preprečiti. Tožniku namreč za namen opravljanja dela ni bilo treba z roko posegati v območje delujočega vrtalnega stroja, še manj pa z roko spustiti vzvoda za sveder ter nato hkrati z isto roko seči pod vrteč sveder.
Toženka in stranski intervenient sta v pogodbenem razmerju, in sicer iz naslova zavarovanja civilne odgovornosti. Izid zadevne pravde torej lahko neposredno kot tudi posredno vpliva na pogodbeno razmerje med toženko in stranskim intervenientom. Tako se izkaže, da izid konkretne pravde vpliva na pogodbeno razmerje stranskega intervenienta do toženke, kar substancira intervenientov pravni interes.
zamudna sodba – pravočasnost odgovora na tožbo – napaka sodišča – dokazovanje pravočasnosti – dokazni standard – priporočena pošiljka
Toženki je bilo zaradi protipredpisnega poslovanja sodnega osebja z odgovorom na tožbo onemogočeno dokazovanje pravočasnosti le-tega s stopnjo gotovosti; napaka sodne osebe pa stranke ne more prikrajšati za zakonsko zajamčeno pravico do odgovora na tožbo.
Za odločanje o vprašanju pravočasnosti odgovora na tožbo zadošča, da stranka svoje trditve dokaže s stopnjo verjetnosti.
Ni kakšnega posebnega pravila, ki bi v primeru ponovnega odločanja prvostopenjskega sodišča o isti zadevi prvostopenjskem sodišču prepovedoval ponovitev dokaza, če samo meni, da je takšen dokaz potreben. Isto velja za ponovno zaslišanje strank.
Sodna praksa je varstvo posesti omejila, že ko je veljal ZTLR. Varstva posesti ni mogoče zahtevati, če stranka nima ekonomskega interesa. Tega nima, če je poseg v posest nebistven in nima praktičnega pomena. Takšna omejitev varstva posesti se uporablja v sodni praksi še sedaj, ko sicer velja SPZ. Na ta način se omejuje tudi varstvo služnosti, vendar tudi posesti same kot takšne. Končni cilj takšne omejitve varstva posesti tudi preprečevanje, da bi se posestno varstvo zlorabljalo.
ZDR v 79. členu ureja prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom in določa, da pogodba o zaposlitvi preneha veljati s pisnim sporazumom med strankama, ki mora vsebovati določilo o posledicah, ki nastanejo delavcu zaradi prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi pri uveljavljanju pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti, pri čemer pa sporazum, ki ni sklenjen v pisni obliki ni veljaven. Iz sporazuma izhaja, da se tožnik in tožena stranka sporazumno dogovarjata o prekinitvi delovnega razmerja za tožnika v podjetju tožene stranke, pri čemer je sporazum podpisan tako s strani tožene stranke ter s strani tožnika. Za veljavnost sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi je bistveno, da sta izjavi vsebinsko skladni ter da je izpolnjena pisna oblika. Na veljavnost sporazuma ne vpliva opustitev zapisa o posledicah glede uveljavljanja pravic za primer brezposelnosti.
vrnitev v prejšnje stanje – zamuda odvetnika na narok
Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da je tožeča stranka odvetnik, ki mora ravnati s profesionalno skrbnostjo, kar pa v konkretnem primeru pomeni, da je dolžan v primeru opravičljivega razloga neprihoda na glavno obravnavo, le-to pravočasno in pravilno sporočiti sodišču, če pa tega ne zmore iz opravičljivih razlogov, pa le-to dokazati s konkretnimi dokazi.