Ker je bila cena dogovorjena glede na kvadraturo objekta, ni utemeljeno sklicevanje pritožnika na 643. člen OZ, ki določa, da mora podjemnik v primeru, ko je cena določena na podlagi izračuna brez podjemnikovega jamstva za njegovo pravilnost, naročnika takoj obvestiti o morebitni prekoračitvi, sicer izgubi pravico zahtevati plačilo višjih stroškov. Tožeča stranka namreč ne zahteva plačila višjih stroškov, temveč dogovorjeno plačilo za dejansko kvadraturo objekta in s tem za dejansko opravljeno delo.
ZSPJS člen 42. ZDR člen 131, 131/4, 161. OZ člen 9. ZUJF člen 176. URS člen 155, 155/2. ZDIU12 člen 5, 5a. ZDIU12-A člen 1. ZIPRS1112 člen 30a. ZDIU člen 8. ZKolP člen 3.
kolektivni delovni spor – kršitev kolektivne pogodbe – regres – javni uslužbenci – interventni ukrepi – znižanje regresa – dogovor – sindikati – dolžnost izpolnitve obveznosti - prepoved povratne veljave pravnih aktov - dogovor o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011 in 2012
Deveta točka Dogovora o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011 in 2012 (Dogovor 2010), določa, da se regres za letni dopust v letih 2011 in 2012 izplača v višini 692,00 EUR, in sicer pri plači za mesec april 2011 in april 2012 in ima po vsebini naravo kolektivne pogodbe, saj ureja pravice delavcev iz delovnega razmerja oz. prejemke delavcev v zvezi z delovnim razmerjem. Predstavlja aneks h KPJS, ki je pravno zavezujoč za nasprotnega udeleženca.
Določba 176. člena ZUJF, ki določa, da se zaposlenim ne glede na določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, drugega odstavka 5. člena ZDIU12, KPJS in kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev, za leto 2012 izplača regres za letni dopust upoštevaje uvrstitev v plačni razred v mesecu pred izplačilom regresa, ne velja za terjatve iz delovnega razmerja javnih uslužbencev, ki so pred njegovo uveljavitvijo že zapadle v plačilo. Regres za letni dopust za leto 2012 za javne uslužbence spada med takšne že zapadle terjatve, saj ga je bilo potrebno v skladu z Dogovorom 2010 izplačati ob izplačilu plače za mesec april 2012.
izvršilni naslov - izvršljiv notarski zapis - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - procesne obresti - vezanost na izvršilni naslov
Od neplačanih obresti je mogoče zahtevati zamudne obresti samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo. Zahtevek za njihovo plačilo pa je lahko le tožbeni zahtevek v pravdnem postopku ali dajatveni zahtevek, vsebovan v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine.
DEDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL0076036
ZD člen 2, 132. SZ člen 117, 117/1,117/5, 147, 147/3.
prehod zapuščine na dediče – univerzalno pravno nasledstvo – pravica do ugodnega nakupa stanovanja po pogojih SZ – dedovanje pravice – denacionalizacija – zahtevek za sklenitev prodajne pogodbe
Pokojni O.S. je bil ob uveljavitvi SZ imetnik stanovanjske pravice na stanovanju, ki je predmet tega postopka. O.S. je skladno z zakonom pri toženi stranki (občini) pravočasno podal zahtevo za odkup stanovanja, vendar o njej do njegove smrti ni bilo odločeno. Prva tožnica (kot tudi ostali tožniki) je dedinja po pokojnem O. S. in je pravico do odkupa po bivšem imetniku stanovanjske pravice podedovala. Zato je tudi njen zahtevek na sklenitev prodajne pogodbe utemeljen.
Po 117. členu SZ so lastniki stanovanj dolžni na zahtevo imetnika stanovanjske pravice, ki je to pravico na dan uveljavitve zakona imel, prodati stanovanje pod ugodnimi pogoji. Na slednje ne vpliva okoliščina, da je bila stavba, v kateri se nahaja predmetno stanovanje, predmet denacionalizacijskega postopka. Denacionalizacijski postopek je imel za posledico le nov rok, v katerem je bila tožena stranka dolžna skleniti prodajno pogodbo (šestmesečni rok od pravnomočne zavrnitve zahtevka za denacionalizacijo).
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0077420
ZIZ člen 17, 17/2, 20, 20/2, 20/3, 20/4, 20a, 20a/3, 55, 55/1, 55/1-2. OZ člen 381. ZPP člen 149, 224.
izvršilni naslov – notarski zapis – dokazovanje zapadlosti terjatve – upoštevanje zapadlosti po dodatku k pogodbi – vročilnica – javna listina – procesne obresti
Dejstvo, da je upnik predlagal izvršbo na podlagi notarskega zapisa upoštevaje zapadlost po dodatku k pogodbi, na pravilnost dovolitve izvršbe ne vpliva. Takšen upnikov predlog, ki upošteva dogovor strank o podaljšanju roka vračila kredita, je v dolžnikovo korist in je pritožbeno uveljavljanje, da dodatki k pogodbi niso bili sklenjeni v obliki notarskega zapisa oziroma overjeni, neupoštevno.
ZD člen 162, 212, 213, 213/1, 221, 221/1. ZPVAS člen 1, 1/1, 1/3, 2, 2/1, 4, 8, 8/2, 12.
obstoj zapuščine – ustavitev zapuščinskega postopka – spor o obsegu zapuščine – prekinitev postopka in napotitev na pravdo – oseba, katere pravica je manj verjetna – negativno dejstvo – agrarne skupnosti
Če je med dediči spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino, se na pravdo napoti tistega, ki trdi, da premoženje spada v zapuščino, saj negativnega dejstva ni mogoče dokazovati.
ZPP člen 155, 155/1, 155/2, 158. ZDPra člen 16, 16/1.
stroškovna odločitev – pravdni stroški – razlike v plači – umik tožbe – individualni delovni spor
ZOdvT in ZPP ne predvidevata drugačne odmere nagrade odvetniku v primeru tako imenovanih množičnih tožb.
Za postopke pred delovnimi sodišči je v ZOdvT določena posebna tar. št., v kateri so upoštevani kriteriji za določitev nagrade pooblaščencu, zato ni mogoče pri odločanju o nagradi za pooblaščenca v individualnem delovnem sporu upoštevati odločitev ESČP, ki temeljijo na povsem drugačnih okoliščinah posameznih primerov, ki jih to sodišče obravnava.
odstop terjatve – dokazna ocena – zavrnitev dokazov kot nepotrebnih
Ker je sodišče že na podlagi zaslišanja navedenih oseb lahko z gotovostjo ugotovilo, da toženec kupnine za odstopljeno terjatev tožnici ni izročil, je bila izvedba ostalih dokazov nepotrebna. Očitana kršitev postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP tako ni podana, saj je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da izvedeni dokazi dajejo zadostno podlago za odločitev o sporu in zato izvajanje nadaljnjih dokazov ni potrebno.
Z neodplačno odsvojitvijo ene polovice parcele dolžnik nima dovolj sredstev za izpolnitev upnikove terjatve po sodbi IX Pg 4753/2009. V razmerju do tožeče stranke je toženka (tretja) zakonec, za katerega se domneva, da ji je bilo znano, da dolžnik s takim razpolaganjem škoduje upniku. Ker pa gre za neodplačno razpolaganje se šteje, da je tudi dolžnik (toženkin mož) vedel, da s takim razpolaganjem škoduje upniku - tožeči stranki, zato ni potrebno, da bi bilo to toženki znano.
Sklicevanje toženke, da zakonska zveza sedaj obstaja zgolj na papirju, na samo odločitev v tej zadevi nima nobenega vpliva.
ZJU člen 147, 147/1, 147/2, 149, 149/1, 149/1-3, 150.
razporeditev na drugo delovno mesto – javni uslužbenci – premestitev – pogoji za premestitev – premestitev zaradi delovnih potreb – postopek premestitve zaradi delovnih potreb - obrazložitev
V primeru, če je obrazložitev sklepa o razporeditvi skopa, le-ta zaradi navedenega ni nezakonit in sodišče v sodnem postopku ugotavlja razloge za premestitev.
Za premestitev tožnika ni bilo potrebe, prav tako do nje ni prišlo zaradi učinkovitejšega oziroma smotrnejšega opravljanja dela ter boljše organiziranosti, kar je pogoj po 3. točki prvega odstavka 149. člena ZJU, zato je bila premestitev tožnika nezakonita.
ZPP člen 249, 339, 339/2, 339/2-14. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 48, 49, 50, 51, 52, 53.
izvedenina - nagrada za izvedensko delo - odmera nagrade za izvedensko delo - zahtevnost izvedenskega opravila - obrazložitev sklepa o odmeri nagrade izvedencu
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih določa v 48. do 53. členu za posamezna opravila nagrado glede na zahtevnost oz. obseg izvedenskega opravila. Nagrada za določeno izvedensko opravilo je tako določena v razponu.
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sklepa zgolj navedlo, da je bila izvedencu priznana nagrada, upoštevaje Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, odmere nagrade pa ni ovrednotilo glede na kriterije, ki jih za odmero nagrade določa Tarifa, niti ni navedlo razlogov, zakaj je izvedencu priznalo nagrado v celoti (po vseh priglašenih postavkah). Ker izpodbijani sklep nima razlogov, njegove pravilnosti ni mogoče preizkusiti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – poslovodna oseba – rok za odpoved – subjektivni rok – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Odpoklic s statusnopravne funkcije poslovodne osebe ne pomeni nujno tudi sočasnega prenehanja delovnega razmerja. Tudi v primeru razrešitve s statusnopravne funkcije ali ugotovljene kršitve delovnih obveznosti veljavna pogodba o zaposlitvi lahko preneha le na enega od načinov, ki so predvideni v zakonu (75. člen ZDR) ali če je tako dogovorjeno v pogodbi o zaposlitvi sami.
Tožena stranka se je že ob odpoklicu tožnika s funkcije člana poslovodstva, najkasneje pa s podanim zagovorom seznanila z razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Vendar pa je tožena stranka v odpovedi navedla, da je delodajalec pred odpoklicem ugotovil hujše kršitve obveznosti, ki med drugim izvirajo iz pogodbe o zaposlitvi, internih aktov delodajalca in ZDR. Ugotovitev sodišča prve stopnje o seznanitvi tožene stranke s kršitvijo delovnih obveznosti z dnem odpoklica tožnika s funkcije člana poslovodstva je tako v nasprotju z vsebino redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje preuranjeno zaključilo, da je bila izpodbijana odpoved podana pravočasno oziroma v subjektivnem roku 60 dni od seznanitve z razlogi za odpoved (88/6. čl. ZDR).
postopek v individualnih delovnih sporih – nerazumljive ali nepopolne vloge
Skladno s 36. čl. ZDSS-1 mora sodišče v primeru, če zahteva od delavca, da mora vlogo popraviti ali dopolniti, delavca hkrati poučiti, kako naj odpravi pomanjkljivosti vloge, in ga opozoriti na pravne posledice, če ne bo ravnal v skladu z zahtevo sodišča. Če delavec nima pooblaščenca, ga sodišče pouči tudi o pravici, pogojih in postopku za pridobitev brezplačne pravne pomoči. Tožnik je v sporu nastopal sem, brez pooblaščenca, sodišče pa tožnika v sklepu ni poučilo, kako naj tožbo popravi, niti o pravici, pogojih in postopku za pridobitev brezplačne pravne pomoči, kar je terjalo razveljavitev sodbe. Če bi sodišče prve stopnje tožnika skladno z določbo 36. čl. ZDSS-1 pravilno poučilo, bi tožnik kot delodajalca (toženo stranko) prav gotovo navedel pravilno pravno osebo (tožnik je namreč tožbo vložil zoper pravno osebo, ki v tem sporu ni pasivno legitimirana, saj ni tožnikov delodajalec).
Na odločitev o krajevni pristojnosti ne morejo vplivati pritožbene navedbe o vloženem predlogu za izločitev sodnic na Okrajnem sodišču v Domžalah oziroma o predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča v smislu 66. člena ZPP. Gre namreč za predloge, ki se nanašajo na zadeve, ki jih Okrajno sodišče v Domžalah že rešuje. Ta pravdna zadeva pa bo temu sodišču šele odstopljena. Ko bo do tega prišlo, pa bo pritožnik, če bo menil, da so za to podani razlogi, lahko vložil bodisi predlog za izločitev sodnika, ki mu bo spis dodeljen ali izkoristil druge zakonske možnosti, ki jih glede predodelitve zadeve oziroma prenosa pristojnosti daje zakon.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - prodajalec
Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi na delovnem mestu prodajalca po določbi 2. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR, ker naj bi huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. Tožniku je očitala, da je z vstavitvijo svoje kartice v prodajalni terminal omogočil strankam popust, hkrati s tem pa sebi neupravičeno pridobil določeno število bonitetnih točk, in da je vplačeval športne stave za svoj račun, kar je po navodilih delodajalca izrecno prepovedano. Tožnik v očitanih dveh primerih, ko je strankam ob nakupu stvari v prodajalni napravil uslugo oziroma vsakokratni stranki določeno korist, tega ni storil naklepoma ali iz hude malomarnosti, saj ni bil seznanjen z okrožnicami, ki so se nanašale na poslovanje bencinskega servisa, ampak je sledil praksi sodelavcev, ki so občasno opravili usluge strankam s svojo lojalnostno kartico. Z očitanim ravnanjem, da je vplačal športno stavo za svoj račun, ni v ničemer oškodoval tožene stranke, ta kršitev je lažja kršitev iz delovnega razmerja, ki nima narave odpovednega razloga iz določbe 2. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku, nezakonita.
nasilje v družini - prepustitev stanovanja v skupni uporabi – ponavljajoče se fizično in psihično nasilje – načelo sorazmernosti
Ker je žrtev nasilja tudi hči A., katere koristi in pravice imajo prednost pred koristmi in pravicami nasprotnega udeleženca, se nasprotni udeleženec ne more uspešno sklicevati na načelo sorazmernosti.
začetek stečajnega postopka - odložitev odločanja o začetku - pravni interes za pritožbo - neizpodbojna domneva
Če dolžnik do poteka dvomesečnega obdobja odložitve iz 1. odstavka 237. člena ZFPPIPP ne ravna po 1. odstavku 238. člena ZFPPIPP, velja, in nasprotni dokaz ni dovoljen, da je dolžnik insolventen.
Dolžnik nima več pravnega interesa za pritožbo, saj si svojega položaja, četudi bi z njo uspel, glede na to, da obstaja neizpodbojna domneva o njegovi insolventnosti, ne bi mogel izboljšati.
Ena izmed predpostavk jamčevalnih zahtevkov je ugotovitev, da ima stvar, ki jo je prodajalec izročil kupcu napako, zaradi česar štejemo, da je bila prodajalčeva izpolnitev nepravilna.
V konkretnem primeru gre za vprašanje, ali je motor zadostoval merilom merilom v sestavi izpušnih plinov, ki jih je določala Evropska direktiva za EURO 3.
Sodišče je sicer dolžno utemeljenost zahtevka preizkusiti na vseh pravnih podlagah, ki so na voljo, vendar pa je pri tem vezano na trditveno podlago, ki je okvir, v katerem sme sodišče opravljati materialno pravno presojo. V konkretnem primeru pa tožnik ni navedel vseh odločilnih dejstev, ki bi lahko utemeljevala uporabo oziroma presojo zahtevka na podlagi neupravičene obogatitve.
Ker je sodišče prve stopnje ob ugotovitvi, da mu je s prvim plačilnim nalogom za plačilo sodne takse, odmerilo prenizko sodno takso, dolžniku poslalo nov plačilni nalog za plačilo sodne takse z dne 10. 1. 2013, s katerim ga je pozvalo k doplačilu premalo plačane sodne takse, je dolžniku mogoče povsem utemeljeno očitati, da bi moral ravnati v skladu s plačilnim nalogom za plačilo sodne takse z dne 10. 1. 2013 in doplačati še 28,00 EUR sodne takse, saj je tudi bil opozorjen na posledice.
odpravnina – odpoklic s funkcije – direktor – utemeljen razlog – individualna pogodba o zaposlitvi – hujše kršitve obveznosti - odškodnina
Tožnik je bil s funkcije direktorja prvotožene stranke (tožnikov delodajalec) predčasno odpoklican iz utemeljenih razlogov, ki so določeni v individualni pogodbi o zaposlitvi, ki predvideva takšen odpoklic v primerih hujših kršitev obveznosti. Predčasen odpoklic je bil predviden v primerih hujših kršitev obveznosti, če manager ni sposoben voditi poslov, ali če obstajajo drugi utemeljeni razlogi za odpoklic. Tožnik je bil odpoklican s položaja direktorja zaradi nedoseganja rezultatov in sprejetega poslovnega načrta, neupoštevanja in nenamenskega neizvrševanja navodil, predlogov in sklepov edinega družbenika ter kršitev določil individualne pogodbe, ki jo ima sklenjeno z družbo. Zato je bil tožnikov odpoklic utemeljen, tožbeni zahtevek za plačilo odpravnine v skladu z individualno pogodbo o zaposlitvi, po kateri tožniku v primeru odpoklica brez utemeljenega razloga pripada 4-kratni znesek povprečne plače, ki jo je tožnik dosegel v zadnjem letu, ko je opravljal funkcijo managerja, pa ni utemeljen.