postopek v individualnih delovnih sporih – nerazumljive ali nepopolne vloge
Skladno s 36. čl. ZDSS-1 mora sodišče v primeru, če zahteva od delavca, da mora vlogo popraviti ali dopolniti, delavca hkrati poučiti, kako naj odpravi pomanjkljivosti vloge, in ga opozoriti na pravne posledice, če ne bo ravnal v skladu z zahtevo sodišča. Če delavec nima pooblaščenca, ga sodišče pouči tudi o pravici, pogojih in postopku za pridobitev brezplačne pravne pomoči. Tožnik je v sporu nastopal sem, brez pooblaščenca, sodišče pa tožnika v sklepu ni poučilo, kako naj tožbo popravi, niti o pravici, pogojih in postopku za pridobitev brezplačne pravne pomoči, kar je terjalo razveljavitev sodbe. Če bi sodišče prve stopnje tožnika skladno z določbo 36. čl. ZDSS-1 pravilno poučilo, bi tožnik kot delodajalca (toženo stranko) prav gotovo navedel pravilno pravno osebo (tožnik je namreč tožbo vložil zoper pravno osebo, ki v tem sporu ni pasivno legitimirana, saj ni tožnikov delodajalec).
Na odločitev o krajevni pristojnosti ne morejo vplivati pritožbene navedbe o vloženem predlogu za izločitev sodnic na Okrajnem sodišču v Domžalah oziroma o predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča v smislu 66. člena ZPP. Gre namreč za predloge, ki se nanašajo na zadeve, ki jih Okrajno sodišče v Domžalah že rešuje. Ta pravdna zadeva pa bo temu sodišču šele odstopljena. Ko bo do tega prišlo, pa bo pritožnik, če bo menil, da so za to podani razlogi, lahko vložil bodisi predlog za izločitev sodnika, ki mu bo spis dodeljen ali izkoristil druge zakonske možnosti, ki jih glede predodelitve zadeve oziroma prenosa pristojnosti daje zakon.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranka se v odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ne more sklicevati na kršitve delovnih obveznosti ali potrebnih opustitev delovnih zadolžitev po pogodbi o zaposlitvi, ki predstavljajo krivdni razlog. Takšno podvajanje in obravnavanje tožnice za isto dejanje v dveh različnih postopkih ni dopustno.
odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi začetka postopka za prenehanje delodajalca ali prisilne poravnave – insolventnost - pravice delavcev v primeru insolventnosti delodajalca
Po določbi 16. člena ZJSRS ima pravice po tem zakonu delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca. Po določbi 18. člena navedenega zakona upravičenec pridobi pravice po tem zakonu z dnem prenehanja delovnega razmerja. Ker tožniku delovno razmerje ni prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca, ni mogel pridobiti pravic po navedenem zakonu. Delovnopravni status tožnika je bil namreč rešen tako, da ga je prevzela druga družba za varovanje, kjer je nadaljeval z delom.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - MEDIJSKO PRAVO
VSL0059958
OZ člen 178, 183. ZOR člen 199, 200.
poseg v čast in dobro ime pravne osebe - javno opravičilo - odškodnina za okrnitev ugleda pravne osebe - ugled politične stranke - svoboda novinarskega izražanja - dopustnost poročanja - interes javnosti
Ker je naslov članka pomensko odprt in ne vsebuje jasnega in enoznačnega sporočila, je presoja o tem, ali predstavlja poseg v tožničin ugled, možna šele ob ugotovitvi njegovega pomena v kontekstu celotnega članka.
Za presojo o nedopustnosti toženčevega ravnanja je odločilno, ali finskemu preiskovalcu pripisana izjava v članku predstavlja neizkrivljeno sporočilo tega, kar je v razgovoru povedal novinarju.
Meja dopustnega poročanja je prekoračena, če pripisana izjava bistveno spreminja pomen, težo tistega, kar je tretji v resnici povedal.
Odpravo posledic nedopustne okrnitve ugleda je mogoče doseči tudi z objavo opravičila. Ker bi opravičilo, nanašajoče se na pomensko odprt naslov članka, vključevalo tako nedopusten pomen naslov kot tiste pomene, katerih nedopustnost ni bila ugotovljena, za izrek te odškodninske sankcije ni podlage.
Predpostavka za prisojo denarne odškodnine za okrnitev ugleda politične stranke je obstoj posebej intenzivnih posledic posega.
Objava izsledkov policijske preiskave glede izvedbe visoko vrednega proračunskega posla, četudi o tem še ne bi bila izdana sodba in kljub temu, da lahko okrni ugled politične stranke, sama za sebe ne predstavlja nedovoljenega posega v njen ugled.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - prodajalec
Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi na delovnem mestu prodajalca po določbi 2. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR, ker naj bi huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. Tožniku je očitala, da je z vstavitvijo svoje kartice v prodajalni terminal omogočil strankam popust, hkrati s tem pa sebi neupravičeno pridobil določeno število bonitetnih točk, in da je vplačeval športne stave za svoj račun, kar je po navodilih delodajalca izrecno prepovedano. Tožnik v očitanih dveh primerih, ko je strankam ob nakupu stvari v prodajalni napravil uslugo oziroma vsakokratni stranki določeno korist, tega ni storil naklepoma ali iz hude malomarnosti, saj ni bil seznanjen z okrožnicami, ki so se nanašale na poslovanje bencinskega servisa, ampak je sledil praksi sodelavcev, ki so občasno opravili usluge strankam s svojo lojalnostno kartico. Z očitanim ravnanjem, da je vplačal športno stavo za svoj račun, ni v ničemer oškodoval tožene stranke, ta kršitev je lažja kršitev iz delovnega razmerja, ki nima narave odpovednega razloga iz določbe 2. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku, nezakonita.
nasilje v družini - prepustitev stanovanja v skupni uporabi – ponavljajoče se fizično in psihično nasilje – načelo sorazmernosti
Ker je žrtev nasilja tudi hči A., katere koristi in pravice imajo prednost pred koristmi in pravicami nasprotnega udeleženca, se nasprotni udeleženec ne more uspešno sklicevati na načelo sorazmernosti.
predkupna pravica - solastnina - vsebina obvestila o nameravani prodaji - razveljavitev kupoprodajne pogodbe - neenaki pogoji prodaje
Ker je ponudba za odkup vsebuje tako navedbo predmeta prodaje, ceno ter rok, v katerem se predkupna pravica lahko uveljavlja, hkrati pa tožnica ni trdila, da ji delež nepremičnine ter ime zainteresiranega kupca niso znani, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je ponudba ustrezna in skladna z namenom zakonskih določb o predkupni pravici.
Ob ugotovljenem dejstvu, da je bila tožnici pomembna le cena na kvadratni meter ter dejstvu, da je bila tožnici nepremičnina ponujena po enaki ceni, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da določba drugega odstavka 512. člena OZ ni bila kršena.
nesreča pri delu – objektivna odgovornost delodajalca – odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti – pojem nevarne dejavnosti – trditvena podlaga – padec z višine – delo s kemikalijami
Na podlagi dejstev, da je tožnik delal na višini treh metrov, da so bili v delovnem okolju prisotni hlapi številnih kemikalij ter da je obstajala možnost povišanih koncentracij hlapov kemikalij v delovnem okolju, je zaključiti, da je v konkretnem primeru, upoštevajoč preplet (izpostavljenih) okoliščin, tožnik opravljal nevarno dejavnost, oziroma delo s povečano nevarnostjo. Prežeče nevarnosti bi delodajalec eventuelno sicer lahko zmanjšal, a vendarle ne do take mere, da bi se konkretna nevarnost lahko spustila pod pravni standard povečane nevarnosti.
ZD člen 162, 212, 213, 213/1, 221, 221/1. ZPVAS člen 1, 1/1, 1/3, 2, 2/1, 4, 8, 8/2, 12.
obstoj zapuščine – ustavitev zapuščinskega postopka – spor o obsegu zapuščine – prekinitev postopka in napotitev na pravdo – oseba, katere pravica je manj verjetna – negativno dejstvo – agrarne skupnosti
Če je med dediči spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino, se na pravdo napoti tistega, ki trdi, da premoženje spada v zapuščino, saj negativnega dejstva ni mogoče dokazovati.
začetek stečajnega postopka - odložitev odločanja o začetku - pravni interes za pritožbo - neizpodbojna domneva
Če dolžnik do poteka dvomesečnega obdobja odložitve iz 1. odstavka 237. člena ZFPPIPP ne ravna po 1. odstavku 238. člena ZFPPIPP, velja, in nasprotni dokaz ni dovoljen, da je dolžnik insolventen.
Dolžnik nima več pravnega interesa za pritožbo, saj si svojega položaja, četudi bi z njo uspel, glede na to, da obstaja neizpodbojna domneva o njegovi insolventnosti, ne bi mogel izboljšati.
delitev solastne stvari – fizične delitev – civilna delitev – nastanek etažne lastnine – soglasje solastnikov
V primeru, da bi bilo treba za fizično delitev solastnega objekta izvesti določene gradbene posege, je takšna delitev možna le tedaj, če s tem soglašajo vsi solastniki, za takšno situacijo pa v obravnavani zadevi ne gre. Varianta delitve z nastankom etažne lastnine zato ni bila mogoča.
Res je, da po rednem teku stvari tako neznaten trk ne more privesti do tako hude škodne posledice, vendar toženka pri tem spregleda, da ta ugotovitev po mnenju izvedenca prometne stroke velja le za zdrave osebe, medtem ko je tožnica že pred nezgodo imela težave z vratno hrbtenico, bolečine v vratu in izražene degenarativne spremembe, kar je potrdil izvedenec medicinske stroke. Sicer pa so bile tožničine poškodbe še istega dne po nezgodi tudi objektivno ugotovljene pri zdravniškem pregledu.
Ker je bila cena dogovorjena glede na kvadraturo objekta, ni utemeljeno sklicevanje pritožnika na 643. člen OZ, ki določa, da mora podjemnik v primeru, ko je cena določena na podlagi izračuna brez podjemnikovega jamstva za njegovo pravilnost, naročnika takoj obvestiti o morebitni prekoračitvi, sicer izgubi pravico zahtevati plačilo višjih stroškov. Tožeča stranka namreč ne zahteva plačila višjih stroškov, temveč dogovorjeno plačilo za dejansko kvadraturo objekta in s tem za dejansko opravljeno delo.
ZPP člen 155, 155/1, 155/2, 158. ZDPra člen 16, 16/1.
stroškovna odločitev – pravdni stroški – razlike v plači – umik tožbe – individualni delovni spor
ZOdvT in ZPP ne predvidevata drugačne odmere nagrade odvetniku v primeru tako imenovanih množičnih tožb.
Za postopke pred delovnimi sodišči je v ZOdvT določena posebna tar. št., v kateri so upoštevani kriteriji za določitev nagrade pooblaščencu, zato ni mogoče pri odločanju o nagradi za pooblaščenca v individualnem delovnem sporu upoštevati odločitev ESČP, ki temeljijo na povsem drugačnih okoliščinah posameznih primerov, ki jih to sodišče obravnava.
Z neodplačno odsvojitvijo ene polovice parcele dolžnik nima dovolj sredstev za izpolnitev upnikove terjatve po sodbi IX Pg 4753/2009. V razmerju do tožeče stranke je toženka (tretja) zakonec, za katerega se domneva, da ji je bilo znano, da dolžnik s takim razpolaganjem škoduje upniku. Ker pa gre za neodplačno razpolaganje se šteje, da je tudi dolžnik (toženkin mož) vedel, da s takim razpolaganjem škoduje upniku - tožeči stranki, zato ni potrebno, da bi bilo to toženki znano.
Sklicevanje toženke, da zakonska zveza sedaj obstaja zgolj na papirju, na samo odločitev v tej zadevi nima nobenega vpliva.
ZPP člen 249, 339, 339/2, 339/2-14. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 48, 49, 50, 51, 52, 53.
izvedenina - nagrada za izvedensko delo - odmera nagrade za izvedensko delo - zahtevnost izvedenskega opravila - obrazložitev sklepa o odmeri nagrade izvedencu
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih določa v 48. do 53. členu za posamezna opravila nagrado glede na zahtevnost oz. obseg izvedenskega opravila. Nagrada za določeno izvedensko opravilo je tako določena v razponu.
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sklepa zgolj navedlo, da je bila izvedencu priznana nagrada, upoštevaje Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, odmere nagrade pa ni ovrednotilo glede na kriterije, ki jih za odmero nagrade določa Tarifa, niti ni navedlo razlogov, zakaj je izvedencu priznalo nagrado v celoti (po vseh priglašenih postavkah). Ker izpodbijani sklep nima razlogov, njegove pravilnosti ni mogoče preizkusiti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – poslovodna oseba – rok za odpoved – subjektivni rok – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Odpoklic s statusnopravne funkcije poslovodne osebe ne pomeni nujno tudi sočasnega prenehanja delovnega razmerja. Tudi v primeru razrešitve s statusnopravne funkcije ali ugotovljene kršitve delovnih obveznosti veljavna pogodba o zaposlitvi lahko preneha le na enega od načinov, ki so predvideni v zakonu (75. člen ZDR) ali če je tako dogovorjeno v pogodbi o zaposlitvi sami.
Tožena stranka se je že ob odpoklicu tožnika s funkcije člana poslovodstva, najkasneje pa s podanim zagovorom seznanila z razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Vendar pa je tožena stranka v odpovedi navedla, da je delodajalec pred odpoklicem ugotovil hujše kršitve obveznosti, ki med drugim izvirajo iz pogodbe o zaposlitvi, internih aktov delodajalca in ZDR. Ugotovitev sodišča prve stopnje o seznanitvi tožene stranke s kršitvijo delovnih obveznosti z dnem odpoklica tožnika s funkcije člana poslovodstva je tako v nasprotju z vsebino redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje preuranjeno zaključilo, da je bila izpodbijana odpoved podana pravočasno oziroma v subjektivnem roku 60 dni od seznanitve z razlogi za odpoved (88/6. čl. ZDR).
Iz predloženih listin tožene stranke je razvidno njeno dejansko “premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje”: konec poslovnega leta 2011 je imela izgubo 2,357.789,00 EUR in blokiranih vseh 11 transakcijskih računov. To pomeni, da nima sredstev za plačilo sodne takse, in jih tudi ne more zagotoviti, oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti.
ZOdvT člen 21, 21/1. ZST-1 člen 19, 19/1, 19/2. ZPP člen 158, 158/1.
stroškovna odločitev – pravdni stroški – umik tožbe - določitev vrednosti spornega predmeta – vrednost spora – razlike v plači
Temeljno pravilo je, da se kot vrednost spornega predmeta vzame samo vrednost glavnega zahtevka. Glavni zahtevek je odločilen za ugotovitev vrednosti predmeta spora. V kolikor tožnik v individualnem delovnem sporu zahtevek oblikuje tako, da vtožuje plače v neto znesku, se kot vrednost spora upošteva seštevek vtoževanih neto zneskov. V kolikor pa zahtevek oblikuje tako, da vtožuje bruto zneske, se kot vrednost spora upošteva seštevek vtoževanih bruto zneskov.