ZOR člen 186, 324, 324/2, 371, 371/3, 376, 376/3, 616, 616/1, 616/2, 617, 620, 620/3.
gradbena pogodba – odgovornost za napake – pravočasno grajanje napak – pravočasnost tožbe – prenehanje pravice – odprava napake na račun prevzemnika posla – škoda zaradi manjvrednosti stvari – kumulacija zahtevkov – zapadlost škode – zamuda – zastaralni rok – refleksna škoda
Toženec se ne more sklicevati na potek roka iz 1. odstavka 616. člena ZOR, če je začel odpravljati ugotovljene napake.
Glede na to, da se je tožnikoma zavezal, da bo do določenega dne napake odpravil, gre za dogovor, ki predstavlja samostojno podlago za presojo o pravočasnosti tožbe, za katero velja splošni 5 letni zastaralni rok.
Odpravo škode v obliki manjvrednosti stvari, ki je bila predmet pogodbe, je mogoče odpraviti (le) z ustreznim jamčevalnim zahtevkom (na znižanje kupnine ali odpravo napak). Glede na to, je škodo na ta način mogoče v celoti odpraviti, ni dopustno hkratno uveljavljanje obeh zahtevkov, kot to vtožujeta tožnika. Zahtevka je mogoče kumulirati le tedaj, ko gre za t.i. refleksno škodo na drugih stvareh.
pravno poslovna pridobitev lastninske pravice - lastninska pravica v pričakovanju - uporaba solastne nepremičnine - zaščita pred vznemirjanjem - negatorna tožba prodajalca proti kupcu
Za odločitev, ali kupec, ki po zemljiškoknjižnih podatkih še ni lastnik, pa predmet pogodbe že uporablja, protipravno posega v lastninsko pravico prodajalcev, je pravno pomembno, ali so na kupca že prešla stvarno pravna upravičenja. V notranjem razmerju med odsvojiteljem in pridobiteljem je bistven razpolagalni posel, tudi že sama sklenitev zavezovalnega pravnega posla ustvarja pravne posledice, zato lastninsko pravna upravičenja na pridobitelja lahko preidejo kljub odsotnosti zemljiškoknjižnega vpisa.
krivdna odgovornost – višina odškodnine za nepremoženjsko škodo – slabo vzdrževana tla - slabo vzdrževana javna površina – padec invalida iz invalidskega vozička
Tožnik se je poškodoval tako, da se je s kolesom invalidskega vozička, na katerem je sedel in ki ga je potiskal njegov prijatelj, zataknil v jašek za odvajanje padavinske vode in padel z vozička. Dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje (slabo vzdrževana javna površina, vidne razpoke med granitnimi kockami, večja razpoka med jaškom in kockami ter nalomljene betonske plošče ob jašku) utemeljujejo krivdno odgovornost zavarovanca tožene stranke, saj bi morala biti takšna struktura tal, če že ne preprečena s skrbnim zalitjem kock, vsaj ustrezno sanirana oziroma zavarovana.
Z neodplačno odsvojitvijo ene polovice parcele dolžnik nima dovolj sredstev za izpolnitev upnikove terjatve po sodbi IX Pg 4753/2009. V razmerju do tožeče stranke je toženka (tretja) zakonec, za katerega se domneva, da ji je bilo znano, da dolžnik s takim razpolaganjem škoduje upniku. Ker pa gre za neodplačno razpolaganje se šteje, da je tudi dolžnik (toženkin mož) vedel, da s takim razpolaganjem škoduje upniku - tožeči stranki, zato ni potrebno, da bi bilo to toženki znano.
Sklicevanje toženke, da zakonska zveza sedaj obstaja zgolj na papirju, na samo odločitev v tej zadevi nima nobenega vpliva.
stroškovna odločitev – pravdni stroški – umik tožbe – pooblaščenec – odvetnik – prenehanje mandata – predčasen zaključek spora – znižanje nagrade za postopek
Določbe tar. št. 3101 da se nagrada zniža na 0.8, kadar mandat pooblaščencu preneha: a) pred vložitvijo tožbe ali druge vloge, s katero se uvede postopek, b) pred vložitvijo odgovora na tožbo, c) pred vložitvijo pripravljalne vloge d) preden se odvetnik udeleži naroka za svojo stranko ni mogoče tolmačiti tako, da se nanaša tudi na primere, ko mandat pooblaščencu ne preneha, pride pa do predčasnega zaključka zadeve. Samo v primeru, ko mandat odvetniku preneha (v konkretni zadevi zakonitemu zastopniku tožene stranke, ki ima glede pravice do nagrade enak položaj kot odvetnik), še preden se je odvetnik udeležil naroka za svojo stranko, pride do znižanja nagrade za postopek s količnika 1,3 na količnik 0,8. To znižanje količnika pa ni predvideno za primere, ko odvetniku mandat ne preneha, postopek pa se kljub temu zaključi (umik tožbe, zamudna sodba ipd.), še preden se odvetnik udeleži naroka za svojo stranko. V takšnih primerih (zamudna sodba, sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe) se odvetniku prizna nagrada za postopek po tar. št. 3100 v višini količnika 1,3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ukinitev delovnega mesta – organizacijski razlog
Tožena stranka je na tožničino delovno mesto zaposlila drugega delavca, nato pa je tožnici podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (tožena stranka je kot razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici navedla ukinitev tožničinega delovnega mesta in prenos njenih nalog na zastopnika in matično podjetje). Ker potreba po tožničinem delu ni prenehala, temveč je tožena stranka tožničino delo nadomestila z drugim delavcem, je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
ZJU člen 147, 147/1, 147/2, 149, 149/1, 149/1-3, 150.
razporeditev na drugo delovno mesto – javni uslužbenci – premestitev – pogoji za premestitev – premestitev zaradi delovnih potreb – postopek premestitve zaradi delovnih potreb - obrazložitev
V primeru, če je obrazložitev sklepa o razporeditvi skopa, le-ta zaradi navedenega ni nezakonit in sodišče v sodnem postopku ugotavlja razloge za premestitev.
Za premestitev tožnika ni bilo potrebe, prav tako do nje ni prišlo zaradi učinkovitejšega oziroma smotrnejšega opravljanja dela ter boljše organiziranosti, kar je pogoj po 3. točki prvega odstavka 149. člena ZJU, zato je bila premestitev tožnika nezakonita.
Na odločitev o krajevni pristojnosti ne morejo vplivati pritožbene navedbe o vloženem predlogu za izločitev sodnic na Okrajnem sodišču v Domžalah oziroma o predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča v smislu 66. člena ZPP. Gre namreč za predloge, ki se nanašajo na zadeve, ki jih Okrajno sodišče v Domžalah že rešuje. Ta pravdna zadeva pa bo temu sodišču šele odstopljena. Ko bo do tega prišlo, pa bo pritožnik, če bo menil, da so za to podani razlogi, lahko vložil bodisi predlog za izločitev sodnika, ki mu bo spis dodeljen ali izkoristil druge zakonske možnosti, ki jih glede predodelitve zadeve oziroma prenosa pristojnosti daje zakon.
ZPP člen 155, 155/1, 155/2, 158. ZDPra člen 16, 16/1.
stroškovna odločitev – pravdni stroški – razlike v plači – umik tožbe – individualni delovni spor
ZOdvT in ZPP ne predvidevata drugačne odmere nagrade odvetniku v primeru tako imenovanih množičnih tožb.
Za postopke pred delovnimi sodišči je v ZOdvT določena posebna tar. št., v kateri so upoštevani kriteriji za določitev nagrade pooblaščencu, zato ni mogoče pri odločanju o nagradi za pooblaščenca v individualnem delovnem sporu upoštevati odločitev ESČP, ki temeljijo na povsem drugačnih okoliščinah posameznih primerov, ki jih to sodišče obravnava.
izbrisna tožba – aktivna legitimacija – društvo – prenehanje društva – prenehanje društva po samem zakonu – pravno nasledstvo društva
Kadar društvo preneha po samem zakonu, nima pravnega naslednika. Tožeča stranka tako ne more biti pravna naslednica društva x, ki je bilo izbrisano dne 30. 9. 1998, četudi je tako sama določila v 41. členu Pravil o delu in organiziranosti društva x.
izvršilni naslov - izvršljiv notarski zapis - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - procesne obresti - vezanost na izvršilni naslov
Od neplačanih obresti je mogoče zahtevati zamudne obresti samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo. Zahtevek za njihovo plačilo pa je lahko le tožbeni zahtevek v pravdnem postopku ali dajatveni zahtevek, vsebovan v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine.
odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi začetka postopka za prenehanje delodajalca ali prisilne poravnave – insolventnost - pravice delavcev v primeru insolventnosti delodajalca
Po določbi 16. člena ZJSRS ima pravice po tem zakonu delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca. Po določbi 18. člena navedenega zakona upravičenec pridobi pravice po tem zakonu z dnem prenehanja delovnega razmerja. Ker tožniku delovno razmerje ni prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca, ni mogel pridobiti pravic po navedenem zakonu. Delovnopravni status tožnika je bil namreč rešen tako, da ga je prevzela druga družba za varovanje, kjer je nadaljeval z delom.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranka se v odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ne more sklicevati na kršitve delovnih obveznosti ali potrebnih opustitev delovnih zadolžitev po pogodbi o zaposlitvi, ki predstavljajo krivdni razlog. Takšno podvajanje in obravnavanje tožnice za isto dejanje v dveh različnih postopkih ni dopustno.
stroški postopka - umik tožbe zaradi priznanja terjatve v postopku prisilne poravnave
Odločilno v zadevi je, da tožeča stranka v pritožbi spregleda časovni razkorak med 23. 12. 2011 pravnomočno pridobljenim izvršilnim naslovom (ki naj bi pomenil izpolnitev zahtevka, zaradi katerega je tožeča stranka umaknila tožbo) v sklepu Okrožnega sodišča v Celju o potrditvi prisilne poravnave z dne 7. 12. 2011 in umikom tožbe 6. 2. 2012. Mesec in pol od pridobitve pravnomočnega izvršilnega naslova do umika tožbe ni “takoj”, da bi šlo za izjemo iz prvega odstavka 158. člena ZPP.
ZD člen 162, 212, 213, 213/1, 221, 221/1. ZPVAS člen 1, 1/1, 1/3, 2, 2/1, 4, 8, 8/2, 12.
obstoj zapuščine – ustavitev zapuščinskega postopka – spor o obsegu zapuščine – prekinitev postopka in napotitev na pravdo – oseba, katere pravica je manj verjetna – negativno dejstvo – agrarne skupnosti
Če je med dediči spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino, se na pravdo napoti tistega, ki trdi, da premoženje spada v zapuščino, saj negativnega dejstva ni mogoče dokazovati.
Po določbah ZKP zaseg predmetov lahko traja do konca kazenskega postopka. Pravdno sodišče ne sme presojati, ali je takšna ureditev v neskladju z ustavo ali ne, saj je za to pristojno Ustavno sodišče. Za odločitev o zadevi je bistveno le, da zaseg denarja ni bil protipraven (ker ima podlago v določbah ZKP), predkazenski postopek zoper tožnika pa sploh še ni končan, zato o protipravnosti ni mogoče govoriti.
vrnitev v prejšnje stanje – zamuda odvetnika na narok
Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da je tožeča stranka odvetnik, ki mora ravnati s profesionalno skrbnostjo, kar pa v konkretnem primeru pomeni, da je dolžan v primeru opravičljivega razloga neprihoda na glavno obravnavo, le-to pravočasno in pravilno sporočiti sodišču, če pa tega ne zmore iz opravičljivih razlogov, pa le-to dokazati s konkretnimi dokazi.
ZIZ člen 267. EZ člen 27, 27/4, 88. Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije člen 4, 10-15, 20- 26, 27-35, 45-47. Uredba o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije in gospodarske javne službe dobava električne energije tarifnim odjemalcem člen 9, 9/1-4, 10, 12-16.
začasna odredba – dostop do distribucijskega omrežja – priključitev na distribucijsko omrežje – sodna pristojnost
Odločanje o sporu v zvezi z dostopom do distribucijskega omrežja ne spada v sodno pristojnost, saj mora uporabnik izpolnitev obveznosti po pogodbi o priključitvi na distribucijsko omrežje najprej zahtevati s pisno zahtevo pri sistemskem operaterju distribucijskega omrežja, po zavrnitvi pisne zahteve pa lahko uporabnik sproži postopek pred Agencijo za energijo.
izročitev denarja – kapitalska udeležba – posojilna pogodba – trditvena podlaga – vezanost na trditveno podlago – zamudne obresti – določenost tožbenega zahtevka – poziv na dopolnitev tožbe
Tožnik je tožencu izročil denar z namenom kapitalske udeležbe v tihi družbi in ne kot posojilo.
Na trditve pravdnih strank je sodišče pri materialnopravni presoji utemeljenosti zahtevka vezano. Podlaga vtoževanemu znesku je bila glede na tožnikove trditve posojilna pogodba ne neupravičena obogatitev, zato sodišče zahtevka ni moglo presojati po drugi pravni podlagi.
Sodišče prve stopnje bi tako moralo, če je menilo, da zahtevek za plačilo zamudnih obresti ndoločen, tožnika pozivati na dopolnitev tožbe. Le v primeru, da tožnik tožbe kljub pozivu ne bi ustrezno dopolnil, bi bila odločitev o zavrženju pravilna.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – sodna razveza - odškodnina
Predhodno opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi tožnici ni bilo utemeljeno, saj so obstajali opravičljivi razlogi, zaradi katerih tožnica (ki je delala kot novinarka) o dogodkih, navedenih v opozorilu, ni pravočasno poročala, zato redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ki jo je tožena stranka podala tožnici, ni zakonita.