DEDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL0076036
ZD člen 2, 132. SZ člen 117, 117/1,117/5, 147, 147/3.
prehod zapuščine na dediče – univerzalno pravno nasledstvo – pravica do ugodnega nakupa stanovanja po pogojih SZ – dedovanje pravice – denacionalizacija – zahtevek za sklenitev prodajne pogodbe
Pokojni O.S. je bil ob uveljavitvi SZ imetnik stanovanjske pravice na stanovanju, ki je predmet tega postopka. O.S. je skladno z zakonom pri toženi stranki (občini) pravočasno podal zahtevo za odkup stanovanja, vendar o njej do njegove smrti ni bilo odločeno. Prva tožnica (kot tudi ostali tožniki) je dedinja po pokojnem O. S. in je pravico do odkupa po bivšem imetniku stanovanjske pravice podedovala. Zato je tudi njen zahtevek na sklenitev prodajne pogodbe utemeljen.
Po 117. členu SZ so lastniki stanovanj dolžni na zahtevo imetnika stanovanjske pravice, ki je to pravico na dan uveljavitve zakona imel, prodati stanovanje pod ugodnimi pogoji. Na slednje ne vpliva okoliščina, da je bila stavba, v kateri se nahaja predmetno stanovanje, predmet denacionalizacijskega postopka. Denacionalizacijski postopek je imel za posledico le nov rok, v katerem je bila tožena stranka dolžna skleniti prodajno pogodbo (šestmesečni rok od pravnomočne zavrnitve zahtevka za denacionalizacijo).
Po določbah ZKP zaseg predmetov lahko traja do konca kazenskega postopka. Pravdno sodišče ne sme presojati, ali je takšna ureditev v neskladju z ustavo ali ne, saj je za to pristojno Ustavno sodišče. Za odločitev o zadevi je bistveno le, da zaseg denarja ni bil protipraven (ker ima podlago v določbah ZKP), predkazenski postopek zoper tožnika pa sploh še ni končan, zato o protipravnosti ni mogoče govoriti.
dedna izjava – odpoved dedovanju – nepreklicnost izjave – izjava podana v zmoti – izpodbijanje izjave – pravdni postopek
Če je dedič, ki se je dediščini odpovedal, takšno izjavo podal v zmoti (ali je bila povzročena s silo, grožnjo ali zvijačo), lahko zahteva razveljavitev izjave o odpovedi zgolj s posebno tožbo v pravdnem postopku. Skratka izpodbijanje dedne izjave v zapuščinskem postopku ni mogoče, ampak le v pravdi.
ZFPPIPP člen 442, 442/6. ZGD-1 člen 425. ZPUOOD člen 18.
odgovornost družbenika za dolgove družbe – izbris družbe iz sodnega registra
V primerih, ko je bila družba izbrisana iz sodnega registra po 17. 11. 2011, ni mogoče več uveljavljati odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb po določilih šestega do desetega odstavka 442. člena ZFPPIPP, ker ta več ne obstaja.
Ena izmed predpostavk jamčevalnih zahtevkov je ugotovitev, da ima stvar, ki jo je prodajalec izročil kupcu napako, zaradi česar štejemo, da je bila prodajalčeva izpolnitev nepravilna.
V konkretnem primeru gre za vprašanje, ali je motor zadostoval merilom merilom v sestavi izpušnih plinov, ki jih je določala Evropska direktiva za EURO 3.
Sodišče je sicer dolžno utemeljenost zahtevka preizkusiti na vseh pravnih podlagah, ki so na voljo, vendar pa je pri tem vezano na trditveno podlago, ki je okvir, v katerem sme sodišče opravljati materialno pravno presojo. V konkretnem primeru pa tožnik ni navedel vseh odločilnih dejstev, ki bi lahko utemeljevala uporabo oziroma presojo zahtevka na podlagi neupravičene obogatitve.
Ker je sodišče prve stopnje ob ugotovitvi, da mu je s prvim plačilnim nalogom za plačilo sodne takse, odmerilo prenizko sodno takso, dolžniku poslalo nov plačilni nalog za plačilo sodne takse z dne 10. 1. 2013, s katerim ga je pozvalo k doplačilu premalo plačane sodne takse, je dolžniku mogoče povsem utemeljeno očitati, da bi moral ravnati v skladu s plačilnim nalogom za plačilo sodne takse z dne 10. 1. 2013 in doplačati še 28,00 EUR sodne takse, saj je tudi bil opozorjen na posledice.
odpravnina – odpoklic s funkcije – direktor – utemeljen razlog – individualna pogodba o zaposlitvi – hujše kršitve obveznosti - odškodnina
Tožnik je bil s funkcije direktorja prvotožene stranke (tožnikov delodajalec) predčasno odpoklican iz utemeljenih razlogov, ki so določeni v individualni pogodbi o zaposlitvi, ki predvideva takšen odpoklic v primerih hujših kršitev obveznosti. Predčasen odpoklic je bil predviden v primerih hujših kršitev obveznosti, če manager ni sposoben voditi poslov, ali če obstajajo drugi utemeljeni razlogi za odpoklic. Tožnik je bil odpoklican s položaja direktorja zaradi nedoseganja rezultatov in sprejetega poslovnega načrta, neupoštevanja in nenamenskega neizvrševanja navodil, predlogov in sklepov edinega družbenika ter kršitev določil individualne pogodbe, ki jo ima sklenjeno z družbo. Zato je bil tožnikov odpoklic utemeljen, tožbeni zahtevek za plačilo odpravnine v skladu z individualno pogodbo o zaposlitvi, po kateri tožniku v primeru odpoklica brez utemeljenega razloga pripada 4-kratni znesek povprečne plače, ki jo je tožnik dosegel v zadnjem letu, ko je opravljal funkcijo managerja, pa ni utemeljen.
obseg skupnega premoženja – deleži na skupnem premoženju – dokazna ocena – posebno premoženje – vlaganja po prenehanju skupnosti
Ob ugotovljenem dejanskem stanju, da je tožnica kljub hudi bolezni že takoj po koncu zdravljenja sodelovala pri skrbi za otroka in sodelovala pri gospodinjstvu, prav tako si je tudi z rehabilitacijo leta 1996 še izboljšala svoje delovne zmožnosti ter upoštevaje, da pomoč sorodnikov pri skrbi za otroka pravdnih strank v času tožničine bolezni predstavlja pomoč obema zakoncema in ne le tožencu (toženec ni zatrjeval in izkazal nasprotno) ter dejstvo, da sta oba zakonca ves čas trajanja življenjske skupnosti prejemala dohodke, je utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da nobeni izmed pravdnih strank ni uspelo dokazati večjega prispevka k nastanku skupnega premoženja.
Da bi poznejši posegi v premoženje (vse do delitve skupnega premoženja) vplivali na drugačen delež posameznega skupnega lastnika, bi moralo obstajati soglasje pravdnih strank.
ZIZ člen 267. EZ člen 27, 27/4, 88. Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije člen 4, 10-15, 20- 26, 27-35, 45-47. Uredba o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije in gospodarske javne službe dobava električne energije tarifnim odjemalcem člen 9, 9/1-4, 10, 12-16.
začasna odredba – dostop do distribucijskega omrežja – priključitev na distribucijsko omrežje – sodna pristojnost
Odločanje o sporu v zvezi z dostopom do distribucijskega omrežja ne spada v sodno pristojnost, saj mora uporabnik izpolnitev obveznosti po pogodbi o priključitvi na distribucijsko omrežje najprej zahtevati s pisno zahtevo pri sistemskem operaterju distribucijskega omrežja, po zavrnitvi pisne zahteve pa lahko uporabnik sproži postopek pred Agencijo za energijo.
plačilo sodnih taks – način plačila sodnih taks – plačilo pri blagajni sodišča – dolžnost predložitve potrdila o plačilu sodnih taks – obvestilo o teku zapuščinskega postopka – možnost sodelovanja v postopku
V drugem odstavku 6.a člena ZST-1 ni posebej navedeno, da mora v primeru plačila sodne takse pri blagajni stranka sodišču predložiti potrdilo.
Ker je v smrtovnici podatek, da je pritožnica hči pokojnega, bi sodišče moralo opraviti poizvedbe o njenem prebivališču in jo o dejstvu, da teče zapuščinski postopek, obvestiti.
varstvo lastninske pravice – skupna lastnina – varstvo solastninske pravice na delu stvari – najemna pogodba z enim skupnim lastnikom – upravičenost do posesti
Ob neosporavani ugotovitvi, da gre pri delu predmetne nepremičnine, ki ga zaseda toženka, za skupno lastnino, tožnik kot skupni lastnik nima zahtevka za varstvo skupne lastnine na delu stvari. Poleg tega je bilo na tožniku dokazno breme (glede na toženkin ugovor upravičenosti do posesti dela stvari na podlagi pogodbe s solastnico (natančneje skupno lastnico)), da dokaže, da toženka ni upravičena do posesti, česar mu ni uspelo.
začetek stečajnega postopka - odložitev odločanja o začetku - pravni interes za pritožbo - neizpodbojna domneva
Če dolžnik do poteka dvomesečnega obdobja odložitve iz 1. odstavka 237. člena ZFPPIPP ne ravna po 1. odstavku 238. člena ZFPPIPP, velja, in nasprotni dokaz ni dovoljen, da je dolžnik insolventen.
Dolžnik nima več pravnega interesa za pritožbo, saj si svojega položaja, četudi bi z njo uspel, glede na to, da obstaja neizpodbojna domneva o njegovi insolventnosti, ne bi mogel izboljšati.
ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove – poslovni razlog – ukinitev delovnega mesta
Tožena stranka je dokazala obstoj poslovnega razloga po prvem odstavku 88. člena ZDR, ker je izvedla reorganizacijo sektorja trženja, ukinila delovno mesto vodje trženja, s tem pa je odpadla potreba po tožnikovem delu pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Pri podaji redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je upoštevala vse relevantne zakonske določbe. Tožena stranka je tožniku ponudila novo pogodbo o zaposlitvi, ki je ustrezna, v skladu z določbo tretjega odstavka 90. člena ZDR. Zato je tožnikov tožbeni zahtevek na razveljavitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi neutemeljen.
ZASP člen 168. ZDDV-1 člen 3, 3/1, 3/1-1. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del člen 11. Pravilnik o izvajanju DDV člen 13.
nadomestilo za uporabo avtorskih del – podlaga za zaračunavanje nadomestila – veljavnost 11. člena Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del – sprememba tarifnih zneskov – civilna kazen – davek na dodano vrednost – DDV od civilne kazni
Naravo skupnega sporazuma ima le tarifna priloga Pravilnika iz leta 1998, ne pa tudi njegov normativni del, vključno z 11. členom, ki je urejal valorizacijo. Tožeča stranka bi zato spremembo tarifnih zneskov lahko dosegla le po zakonsko predvidenem postopku. Ker Pravilnik iz leta 2006 ni bil sprejet po takšnem postopku, ne more biti podlaga za zaračunavanje nadomestila.
Tožeča stranka ni upravičena do DDV od civilne kazni, saj v zvezi z njo ni bila opravljena nobena posebna storitev oziroma dobava blaga.
Glede na določbo drugega odstavka 136. člena ZDR, ki določa, da delodajalec ne sme svoje terjatve do delavca brez njegovega pisnega soglasja pobotati s svojo obveznostjo plačila, tožena stranka svoje terjatve do tožnika ni smela pobotati brez njegovega pisnega soglasja s svojo obveznostjo plačila. Zato je tožena stranka tožniku dolžna povrniti odtegljaje plač.
stvarna služnost – služnost hoje in vožnje – varstvo služnosti - konfesorna tožba – izvrševanje služnosti – sneg – postavitev vrat na služnostno pot
Dejstvo, da morajo tožniki, če tega ne stori že tožena stranka sama, v območju polkroga, ki ga pri odpiranju zarišejo vrata, pred tem sneg ročno odstraniti, ne pomeni takšne otežitve izvrševanja služnosti, da bi bilo zaradi tega utemeljeno sodno varstvo.
Predlog za zavarovanje je nedopusten zaradi preobsežnosti. Upnik je predlagal zavarovanje – prepoved razpolaganja in obremenitve – za vse nepremičnine, ki so predmet postopka, čeprav se trditve nanašajo le na dve oziroma sedaj štiri nepremičnine parc. št.: 118/8, 118/9 in 111/9, 111/10. Dopustna pa tudi ni iz vsebinskih razlogov. Upnik ima na nepremičninah, ki so predmet prodaje v tem izvršilnem postopku, vključno z novo nastalimi nepremičninami, ki so nastale s parcelacijo, vknjiženo hipoteko, katere namen je zavarovanje terjatve. Zaznamba sklepa o izvršbi v vrstnem redu vknjižene hipoteke varuje poplačilo upnikove terjatve tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini. Četudi postane M. izključni lastnik nepremičnin parc. št. 118/9 in 111/10, katerih solastnik je sedaj skupaj z dolžnikoma, da torej pride do konsolidacije nepremične, to ne spremeni dejstva, da je hipoteka vpisana v obsegu, kot je sedaj, torej na solastniškem deležu (sedaj obeh dolžnikov).
Iz predloženih listin tožene stranke je razvidno njeno dejansko “premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje”: konec poslovnega leta 2011 je imela izgubo 2,357.789,00 EUR in blokiranih vseh 11 transakcijskih računov. To pomeni, da nima sredstev za plačilo sodne takse, in jih tudi ne more zagotoviti, oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076029
OZ člen 153, 153/2. ZPP člen 199, 199/1.
nevarna stvar – vrtalni stroj – vzrok za škodo – ravnanje oškodovanca – stranska intervencija - pravni interes stranskega intervenienta – intervencijski interes
Stroj, s katerim je v času škodnega dogodka upravljal tožnik, predstavlja nevarno stvar. Vendar je tožniku zadevna poškodba nastala izključno zaradi njegovega ravnanja, ki ga glede na njegovo naravo delodajalec ni mogel pričakovati in preprečiti. Tožniku namreč za namen opravljanja dela ni bilo treba z roko posegati v območje delujočega vrtalnega stroja, še manj pa z roko spustiti vzvoda za sveder ter nato hkrati z isto roko seči pod vrteč sveder.
Toženka in stranski intervenient sta v pogodbenem razmerju, in sicer iz naslova zavarovanja civilne odgovornosti. Izid zadevne pravde torej lahko neposredno kot tudi posredno vpliva na pogodbeno razmerje med toženko in stranskim intervenientom. Tako se izkaže, da izid konkretne pravde vpliva na pogodbeno razmerje stranskega intervenienta do toženke, kar substancira intervenientov pravni interes.
Z razveljavitvijo čl. 1-17 ZPUOOD je odpadla pravna podlaga za odločanje o predlogu pritožnika za odpust obveznosti, saj ZUstS v 44. členu določa, da se zakon ali del zakona, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno.