Memljiškoknjižnega dovolila ni mogoče izdati na ime pokojne osebe.
Stališče, po katerem okoliščina, da etažna lastnina v času sklenitve kupoprodajne pogodbe še ni bila vzpostavljena, ne preprečuje izdaje zemljiškoknjižnega dovolila, je materialnopravno zmotno.
Zastaralni rok za zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine ne more začeti teči, preden je nepremičnina vpisana v zemljiško knjigo (in pridobi zemljiškoknjižno oznako).
Bistveni pogoj za uveljavljanje izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj je neplačevitost dolžnika. Dokazno breme tega je na upniku, izpolni pa ga največkrat z dokazovanjem njenih vidnih znakov. V prvi vrsti bo to neuspešna izvršba na dolžnikovo premoženje. Dejstvo, da je dolžnica prejemnica socialne pomoči, na katerega se sklicuje in zanaša tožnik, pa za sklep o njeni neplačevitosti samo po sebi ni dovolj.
načelo zaupanja v zemljiško knjigo – lastništvo nepremičnine – razlogi, ki preprečujejo izvršbo
V skladu z načelom zaupanja v zemljiško knjigo se lahko izvršilno sodišče zanese na podatke o pravicah, ki so vpisane v zemljiški knjigi. Povsem pravilno je prvostopno stališče, da ni v domeni izvršilnega sodišča presoja listine, na podlagi katere je bil opravljen vpis lastninske pravice na dolžnika. V kolikor je dolžnik dosegel vpis lastninske pravice na tej nepremičnini na podlagi pogodbe, ki naj bi bila obremenjena z napakami volje oz. celo s tako hudimi napakami, ki povzročijo ničnost pogodbe, bi moral (on oz. tisti, ki ima zato pravni interes) ustrezno sankcijo za tako pogodbo doseči v za to ustreznem (pravdnem) postopku.
pravni interes - ločitvena pravica - položaj stranke - predhodna odredba - sklep o rubežu - rubež denarne terjatve - pritožba dolžnikovega dolžnika - posledice začetka stečajnega postopka zoper dolžnika
Z rubežem terjatve, in na tej podlagi nastalo zastavno pravico na njej, v pravni položaj dolžnikovega dolžnika ni poseženo, tako da nima niti položaja stranke niti udeleženca v tem postopku. Posledično tudi nima pravnega interesa za uveljavljanje prenehanja zastavne pravice, česar ne spremeni dejstvo, da je zoper dolžnika začet stečajni postopek.
Pomoč otrok razvezanih zakoncev je subsidiarna v primerjavi z obvezo drugega zakonca in v bodoče negotova.
Kmetijske subvencije predstavljajo spremenjene okoliščine, saj iz sodbe, s katero je bila določena preživnina, ne izhaja, da bi tožnica subvencije prejemala že takrat. Vendar pa kmetijskih subvencij ni moč v celoti upoštevati kot tožničin dohodek. Kmetijske subvencije se dodeljujejo iz več različnih naslovov ter za več različnih namenov. Od njene vrste ali namena pa je odvisno, ali se upravičencu lahko šteje kot vir dohodka.
objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – poškodba na delujočem stroju - neupoštevanje varnostnih predpisov – krivdna odgovornost
Ob ugotovitvi, da se je tožnik poškodoval, ker je posegel v stroj, ko je ta deloval, pri čemer pa je izstopil na nepravilen način (ni ga ustavil v celoti) in je po njem celo plezal, do poškodbe ni prišlo, ker bi bila uporaba oziroma delo na ožemalnem stroju samo po sebi nevarno. Če bi, preden je na stoj splezal, v celoti stroj izklopil, do poškodbe ne bi prišlo.
Delo na predmetnem stroju bi predstavljalo nevarno dejavnost, če stroja, kljub zelo veliki skrbnosti, ne bi bilo mogoče vedno imeti pod nadzorom, za kar pa v predmetni zadevi ne gre.
spor majhne vrednosti – graja dejanskega stanja – bistvena kršitev določb postopka
Doseganje dokaznega standarda ni vprašanje materialnega prava. Ugotavljanje dejstev in ocena dokazov spadata na področje ugotavljanja dejanskega stanja, ki ne more postati vprašanje materialnega prava. Vprašanje dejanskih ugotovitev in dokazne ocene lahko ob pomanjkljivi, nasprotujoči si, nerazumljivi ali nelogični argumentaciji preide le v bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
prenos pogodbe – pogoji za prenos pogodbe - privolitev
Zgolj interes tožene stranke za prenos pogodbe, četudi morda jasno izražen tožeči stranki kot drugi pogodbeni stranki, ne zadostuje za pravno veljaven prenos pogodbe po določbi 122. člena OZ. Ta določa, da lahko vsaka stranka v dvostranski pogodbi prenese pogodbo nekomu tretjemu, ki postane s tem imetnik vseh njenih pravic in obveznosti iz te pogodbe, če v to privoli druga stranka. Prav slednjega pogoja pa tožena stranka ni dokazala, zato se obveznosti iz pogodbe, sklenjene s tožečo stranko, na tej podlagi ne more razbremeniti.