poroštvena izjava – oblika poroštvene izjave – podpis neizpolnjenega formularja
Toženka je podpisala prazne liste papirja, na katere je banka kasneje natisnila besedilo poroštvene izjave in kreditne pogodbe (z zapisom, da toženka pogodbo podpisuje kot porokinja). Ob podpisu teh praznih listov papirja toženkina obveznost torej ni bila v ničemer opredeljena, zato v tem primeru ni mogoče govoriti o poroštveni izjavi toženke, ki bi lahko kakorkoli učinkovala.
Bistveni pogoj za uveljavljanje izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj je neplačevitost dolžnika. Dokazno breme tega je na upniku, izpolni pa ga največkrat z dokazovanjem njenih vidnih znakov. V prvi vrsti bo to neuspešna izvršba na dolžnikovo premoženje. Dejstvo, da je dolžnica prejemnica socialne pomoči, na katerega se sklicuje in zanaša tožnik, pa za sklep o njeni neplačevitosti samo po sebi ni dovolj.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073998
ZPP člen 212. SZASP člen 9, 9/1, 9/1-3, 59, 81, 147, 151, 151/1, 151/3. OZ člen 198.
odpoved materialni avtorski pravici – uveljavljanje malih avtorskih pravic – odpoved pravici uveljavljati materialne pravice - repertoar tožeče stranke – dokazno breme – dokazna ocena
Pravica do uveljavljanja materialnih avtorskih pravic ae materialna pravico do izkoriščanja avtorske stvaritve, v naravi te pravice pa je, da se ji je mogoče odpovedati. Avtorju torej mora biti puščena svoboda pri odločitvi, ali bo svojo avtorsko pravico do honorarjev zaradi javnega predvajanja ali radiodifuznega oddajanja avtorskega dela uveljavljal ali ne. V primeru, če se avtor odloči, da bo svojo pravico uveljavljal, pa to lahko stori le preko kolektivne organizacije, kot je tožeča stranka, v primeru malih avtorskih pravic torej po določbi 147. člena ZASP.
Avtorju mora biti puščena svoboda pri odločitvi, ali bo avtorsko pravico do honorarja zaradi javnega predvaja radiodifuznega oddajanja avtorskega dela uveljavljal ali ne. Pravici do izkoriščanja avtorske stvaritve se zato lahko tudi odpove.
Dokazno breme, da se je avtor odpovedal uveljavljanju materialne avtorske pravice, ter da predvajana glasba ne sodi v repertoar tožeče stranke, je na toženi stranki, ki to zatrjuje.
ZFPPIPP člen 104, 104/2, 120, 120/1, 357, 375, 375/2. Odredba o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem, upraviteljem prisilne poravnave in likvidacijskim upraviteljem člen 2, 2-2-5, 2-6, 3, 3/3, 5. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 4, 7.
merila za določanje nagrad stečajnim upraviteljem – povišanje nagrade – relevantne okoliščine – konkretizacija predloga za izplačilo nagrade stečajnega upravitelja – končno poročilo stečajnega upravitelja – izplačilo zadnjega dela nagrade – razrešitev upravitelja
Zgolj sklicevanje v predlogu za odmero nagrade na podatke spisa ne zadostuje za konkretizacijo predloga za povišanje nagrade. Ni dolžnost sodišča, da samo v spisu išče podatke, ki bi utemeljevali upraviteljev predlog in s tem opravljalo upraviteljevo delo z namenom ugoditve njegovemu predlogu.
Iz spisovnega gradiva izhaja, da razrešeni upravitelj do razrešitve ni podal končnega poročila, torej bo to delo moral opraviti novoimenovani upravitelj. Zato razrešenemu upravitelju preostalih 10% po že doslej odmerjenih nagradah po Pravilniku v izplačilo ne bo šlo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074592
OZ člen 190, 633, 636, 639, 639/3, 640. ZPP člen 8, 212, 214, 214/2.
pogodba o delu – odgovornost za stvarne napake – notifikacija – jamčevalni zahtevki – priznana dejstva
Tožena stranka se je v postopku branila z ugovorom, da spornih (nekvalitetno izvedenih) del ni opravila ona, temveč je bil zanje odgovoren drug podizvajalec. Ker tožeča stranka njenega ugovora ni prerekala, je sodišče pravilno štelo, da odgovornost tožene stranke za očitano nepravilno izvedbo del ni izkazana. Dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, se namreč štejejo za priznana.
pristojnost slovenskega sodišča – pristojnost za izvršbo – razveljavitev sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine – izvršilni naslov – razveljavitev opravljenih pravdnih dejanj – zavrženje predloga za izvršbo
Določba tretjega odstavka 18. člena ZPP se glede razveljavitve opravljenih pravdnih dejanj in zavrženja tožbe ne more smiselno uporabljati tako, da bi sodišče pooblaščala za razveljavitev sklepa o izvršbi, ki poleg dovolitvenega vsebuje tudi dajatveni del z naravo plačilnega naloga. Sklepa o izvršbi ne gre primerjati z opravljenimi pravdnimi dejanji, saj gre za sodno odločbo, ki v kondemnatornem delu, glede na njeno pravnomočnost in izvršljivost, pomeni izvršilni naslov.
Tožena stranka je pogojevala odpravo nagnjenosti jadrnice z namestitvijo uteži s predhodnim plačilom stroškov, ki bi bili za to potrebni, kar pomeni, da ni priznala stvarne napake in je tudi ni bila pripravljena odpraviti na svoje stroške.
Če stranka to zahteva, potem mora izvedenec pojasniti, kako je prišel do zaključka, da plovne sposobnosti jadrnice zaradi nagnjenosti niso okrnjene. Zato bi sodišče prve stopnje zaradi zagotovitve kontradiktornosti postopka in s tem povezane pravice strank do izjave in opredelitve v postopku moralo od izvedenca zahtevati, da svoje mnenje obrazloži tudi glede postopkov, na podlagi katerih je prišel do ugotovitev, ki so pripeljale do odločilnih spoznanj o plovnih sposobnostih jadrnice.
spor majhne vrednosti – graja dejanskega stanja – bistvena kršitev določb postopka
Doseganje dokaznega standarda ni vprašanje materialnega prava. Ugotavljanje dejstev in ocena dokazov spadata na področje ugotavljanja dejanskega stanja, ki ne more postati vprašanje materialnega prava. Vprašanje dejanskih ugotovitev in dokazne ocene lahko ob pomanjkljivi, nasprotujoči si, nerazumljivi ali nelogični argumentaciji preide le v bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
prenos pogodbe – pogoji za prenos pogodbe - privolitev
Zgolj interes tožene stranke za prenos pogodbe, četudi morda jasno izražen tožeči stranki kot drugi pogodbeni stranki, ne zadostuje za pravno veljaven prenos pogodbe po določbi 122. člena OZ. Ta določa, da lahko vsaka stranka v dvostranski pogodbi prenese pogodbo nekomu tretjemu, ki postane s tem imetnik vseh njenih pravic in obveznosti iz te pogodbe, če v to privoli druga stranka. Prav slednjega pogoja pa tožena stranka ni dokazala, zato se obveznosti iz pogodbe, sklenjene s tožečo stranko, na tej podlagi ne more razbremeniti.