poroštvena izjava – oblika poroštvene izjave – podpis neizpolnjenega formularja
Toženka je podpisala prazne liste papirja, na katere je banka kasneje natisnila besedilo poroštvene izjave in kreditne pogodbe (z zapisom, da toženka pogodbo podpisuje kot porokinja). Ob podpisu teh praznih listov papirja toženkina obveznost torej ni bila v ničemer opredeljena, zato v tem primeru ni mogoče govoriti o poroštveni izjavi toženke, ki bi lahko kakorkoli učinkovala.
V obravnavanem primeru tožena stranka nikoli ne bo mogla izpolniti svoje obveznosti, zato je tožnik lahko odstopil od pogodbe z navadno izjavo brez dodatnega roka. Tako izjavo lahko upnik/tožnik da izrecno, mogoče pa je od pogodbe odstopiti tudi s konkludentnimi dejanji. Če tista pogodbena stranka, ki je že izpolnila svojo obveznost, zahteva vrnitev tistega, kar je izpolnila, je treba šteti, da je z vložitvijo tožbe odstopila od pogodbe.
Pri razlagi nepravilne izpolnitve je treba dopustiti možnost, da lahko vsaka oblika odstopanja od vsebine obveznosti, razen neizpolnitev neznatnega dela, dejansko pomeni neizpolnitev. Če so ob tem izpolnjeni tudi pogoji za uveljavljanje drugih pravnih posledic iz naslova jamčevanja za napake, pa je treba pogodbi zvesti stranki dati možnost, da izbere tiste posledice, ki najbolj ustrezajo njenim interesom.
vračilo vlaganj v telekomunikacijsko omrežje – seznam upravičencev – vloga lokalne skupnosti – seznam končnih upravičencev – upravni postopek – neupravičena pridobitev
Sestava končnega seznama upravičencev je izraz vloge tožene stranke (občine), ki je v postopku vračanja vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje nastopila kot upravičenka v imenu dejanskih končnih upravičencev in da ne gre za ravnanje toženke kot oblastvenega organa oziroma organa v izvajanju javnih pooblastil.
sosporniki – oprostitev plačila sodne takse enega sospornika
Izjema od osnovnega pravila iz 14. člena ZST-1 (tj. plačilo celotne sodne takse) določena le za formalno sosporništvo, medtem ko se na preostale vrste sosporništva (materialno in zakonito) ne razteza.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074592
OZ člen 190, 633, 636, 639, 639/3, 640. ZPP člen 8, 212, 214, 214/2.
pogodba o delu – odgovornost za stvarne napake – notifikacija – jamčevalni zahtevki – priznana dejstva
Tožena stranka se je v postopku branila z ugovorom, da spornih (nekvalitetno izvedenih) del ni opravila ona, temveč je bil zanje odgovoren drug podizvajalec. Ker tožeča stranka njenega ugovora ni prerekala, je sodišče pravilno štelo, da odgovornost tožene stranke za očitano nepravilno izvedbo del ni izkazana. Dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, se namreč štejejo za priznana.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0074590
ZFPPIPP člen 271, 276, 276/2. ZPP člen 3.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – privilegiran upnik – aktivna legitimacija – nedovoljeno razpolaganje – pogodba o prevzemu dolga
Upniku, ki je bil z izpodbojnim dejanjem sam okoriščen (privilegiran), ni mogoče priznati legitimacije po 2. odstavku 276. člena ZFPPIPP. V tem primeru gre za nedovoljeno razpolaganje v smislu 3. člena ZPP.
Razmerje med prvotnim dolžnikom in upnikom je podlaga pogodbe o prevzemu dolga, je njen ključni del. Če tega razmerja ni, ni dolga in ni predmeta pogodbe o prevzemu dolga. Če pa dolg obstaja, se upnikov položaj zaradi njegovega prevzema v ničemer ne spremeni. Tudi v razmerju do novega dolžnika še vedno nastopa kot upnik, t.j. kot oseba, ki je svojo izpolnitev že opravila.
Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je storilec v času trajanja preizkusne dobe storil hujši prekršek, za katerega mu je bila izrečena globa v višini 900,00 EUR in stranska sankcija 16 kazenskih točk v cestnem prometu, je storilcu utemeljeno preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
pristojnost slovenskega sodišča – pristojnost za izvršbo – razveljavitev sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine – izvršilni naslov – razveljavitev opravljenih pravdnih dejanj – zavrženje predloga za izvršbo
Določba tretjega odstavka 18. člena ZPP se glede razveljavitve opravljenih pravdnih dejanj in zavrženja tožbe ne more smiselno uporabljati tako, da bi sodišče pooblaščala za razveljavitev sklepa o izvršbi, ki poleg dovolitvenega vsebuje tudi dajatveni del z naravo plačilnega naloga. Sklepa o izvršbi ne gre primerjati z opravljenimi pravdnimi dejanji, saj gre za sodno odločbo, ki v kondemnatornem delu, glede na njeno pravnomočnost in izvršljivost, pomeni izvršilni naslov.
spor majhne vrednosti – graja dejanskega stanja – bistvena kršitev določb postopka
Doseganje dokaznega standarda ni vprašanje materialnega prava. Ugotavljanje dejstev in ocena dokazov spadata na področje ugotavljanja dejanskega stanja, ki ne more postati vprašanje materialnega prava. Vprašanje dejanskih ugotovitev in dokazne ocene lahko ob pomanjkljivi, nasprotujoči si, nerazumljivi ali nelogični argumentaciji preide le v bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
prenos pogodbe – pogoji za prenos pogodbe - privolitev
Zgolj interes tožene stranke za prenos pogodbe, četudi morda jasno izražen tožeči stranki kot drugi pogodbeni stranki, ne zadostuje za pravno veljaven prenos pogodbe po določbi 122. člena OZ. Ta določa, da lahko vsaka stranka v dvostranski pogodbi prenese pogodbo nekomu tretjemu, ki postane s tem imetnik vseh njenih pravic in obveznosti iz te pogodbe, če v to privoli druga stranka. Prav slednjega pogoja pa tožena stranka ni dokazala, zato se obveznosti iz pogodbe, sklenjene s tožečo stranko, na tej podlagi ne more razbremeniti.