skupno premoženje – upnikova zahteva za določitev deleža na skupnem premoženju – darilo – pomoč sorodnikov - posebno premoženje – stroški postopka – načelo uspeha – vsak svoje stroške – umik tožbe
Pri ustvarjanju skupnega premoženja zakoncev je treba pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev načeloma šteti kot prispevek, dan obema zakoncema po enakih deležih . To velja, vse dokler zainteresirani ne dokaže, da je bilo darilo v času daritve (in ne morda kasneje) namenjeno le obdarjencu in nikomur drugemu.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0074590
ZFPPIPP člen 271, 276, 276/2. ZPP člen 3.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – privilegiran upnik – aktivna legitimacija – nedovoljeno razpolaganje – pogodba o prevzemu dolga
Upniku, ki je bil z izpodbojnim dejanjem sam okoriščen (privilegiran), ni mogoče priznati legitimacije po 2. odstavku 276. člena ZFPPIPP. V tem primeru gre za nedovoljeno razpolaganje v smislu 3. člena ZPP.
Razmerje med prvotnim dolžnikom in upnikom je podlaga pogodbe o prevzemu dolga, je njen ključni del. Če tega razmerja ni, ni dolga in ni predmeta pogodbe o prevzemu dolga. Če pa dolg obstaja, se upnikov položaj zaradi njegovega prevzema v ničemer ne spremeni. Tudi v razmerju do novega dolžnika še vedno nastopa kot upnik, t.j. kot oseba, ki je svojo izpolnitev že opravila.
zavrženje predloga za spremembo dolžnika – ustavitev izvršilnega postopka – prehod obveznosti na novega dolžnika – neobstoj pravnega nasledstva – stečaj prvotnega dolžnika – dokončno prenehanje pravnega razmerja
Dolžnik, N.K. D.P., je prenehal, kar je bilo ugotovljeno z upravno odločbo z dne 4. 12. 2002, iz registra društev pa je bil izbrisan z odločbo upravne enote z dne 29. 5. 2006, po izpeljanem likvidacijskem ter začetem stečajnem postopku, ki pa ni bil izveden zaradi nezadostne stečajne mase. Po presoji sodišča druge stopnje že iz navedenega nedvoumno izhaja, da je prišlo s stečajem prvotnega dolžnika do dokončnega prenehanja njegovih pravnih razmerij, zato je v obravnavani zadevi zatrjevani prehod obveznosti na novega dolžnika že pojmovno nemogoč.
ZFPPIPP člen 104, 104/2, 120, 120/1, 357, 375, 375/2. Odredba o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem, upraviteljem prisilne poravnave in likvidacijskim upraviteljem člen 2, 2-2-5, 2-6, 3, 3/3, 5. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 4, 7.
merila za določanje nagrad stečajnim upraviteljem – povišanje nagrade – relevantne okoliščine – konkretizacija predloga za izplačilo nagrade stečajnega upravitelja – končno poročilo stečajnega upravitelja – izplačilo zadnjega dela nagrade – razrešitev upravitelja
Zgolj sklicevanje v predlogu za odmero nagrade na podatke spisa ne zadostuje za konkretizacijo predloga za povišanje nagrade. Ni dolžnost sodišča, da samo v spisu išče podatke, ki bi utemeljevali upraviteljev predlog in s tem opravljalo upraviteljevo delo z namenom ugoditve njegovemu predlogu.
Iz spisovnega gradiva izhaja, da razrešeni upravitelj do razrešitve ni podal končnega poročila, torej bo to delo moral opraviti novoimenovani upravitelj. Zato razrešenemu upravitelju preostalih 10% po že doslej odmerjenih nagradah po Pravilniku v izplačilo ne bo šlo.
sprememba tožbe – sklep sodišča o dopustitvi spremembe tožbe – načelo kontradiktornosti – sprememba tožbe v ponovljenem postopku
Opustitev izdaje sklepa o dopustitvi spremembe tožbe sama po sebi ne predstavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Ta opustitev postane bistvena, če je nasprotna stranka zaradi tega prikrajšana v pravici do kontradiktornega postopka.
Sprememba tožbe je dopustna tudi še v ponovljenem postopku.
Predlagatelj, ki želi spremembo imena, mora pred sodiščem izkazati, da so za spremembo podani utemeljeni razlogi. Ti razlogi ne morejo biti več stvar želje, marveč mora iti za praktične potrebe življenja, samo spremembo pa je treba pretehtati tudi z vidika koristi otroka.
spor majhne vrednosti – graja dejanskega stanja – bistvena kršitev določb postopka
Doseganje dokaznega standarda ni vprašanje materialnega prava. Ugotavljanje dejstev in ocena dokazov spadata na področje ugotavljanja dejanskega stanja, ki ne more postati vprašanje materialnega prava. Vprašanje dejanskih ugotovitev in dokazne ocene lahko ob pomanjkljivi, nasprotujoči si, nerazumljivi ali nelogični argumentaciji preide le v bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
prenos pogodbe – pogoji za prenos pogodbe - privolitev
Zgolj interes tožene stranke za prenos pogodbe, četudi morda jasno izražen tožeči stranki kot drugi pogodbeni stranki, ne zadostuje za pravno veljaven prenos pogodbe po določbi 122. člena OZ. Ta določa, da lahko vsaka stranka v dvostranski pogodbi prenese pogodbo nekomu tretjemu, ki postane s tem imetnik vseh njenih pravic in obveznosti iz te pogodbe, če v to privoli druga stranka. Prav slednjega pogoja pa tožena stranka ni dokazala, zato se obveznosti iz pogodbe, sklenjene s tožečo stranko, na tej podlagi ne more razbremeniti.