nepremičnina v družbeni lastnini – pridobitev pravice uporabe – veljavnost pogodbe – pravna narava vknjižbe pravice uporabe – lastninjenje nepremičnin – imetništvo pravice uporabe pred lastninjenjem – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine
Pravica uporabe za razliko od stvarnih pravic na nepremičninah, ki jih poznamo danes (SPZ), ni nastala (šele) z vpisom v zemljiško knjigo. Zemljiškoknjižni vpis je bil zgolj deklaratorne narave.
Določba tretjega odstavka 3. člena ZLNDL je zgolj sistemske narave in je, izhajajoč iz domneve lastništva, avtomatsko pretvorila pravico uporabe v lastninsko pravico ex lege in ex offo v vseh tistih primerih, kjer je bila pravica uporabe vknjižena v zemljiško knjigo. Sicer pa je za pridobitev lastninske pravice na nepremičninah v prehodu iz družbene lastnine ključen prvi odstavek istega člena, ki določa, da nepremičnine postanejo lastnina pravnih oseb, ki imajo na nepremičnini pravico uporabe oziroma njihovih pravnih naslednikov.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0074590
ZFPPIPP člen 271, 276, 276/2. ZPP člen 3.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – privilegiran upnik – aktivna legitimacija – nedovoljeno razpolaganje – pogodba o prevzemu dolga
Upniku, ki je bil z izpodbojnim dejanjem sam okoriščen (privilegiran), ni mogoče priznati legitimacije po 2. odstavku 276. člena ZFPPIPP. V tem primeru gre za nedovoljeno razpolaganje v smislu 3. člena ZPP.
Razmerje med prvotnim dolžnikom in upnikom je podlaga pogodbe o prevzemu dolga, je njen ključni del. Če tega razmerja ni, ni dolga in ni predmeta pogodbe o prevzemu dolga. Če pa dolg obstaja, se upnikov položaj zaradi njegovega prevzema v ničemer ne spremeni. Tudi v razmerju do novega dolžnika še vedno nastopa kot upnik, t.j. kot oseba, ki je svojo izpolnitev že opravila.
skupno premoženje – upnikova zahteva za določitev deleža na skupnem premoženju – darilo – pomoč sorodnikov - posebno premoženje – stroški postopka – načelo uspeha – vsak svoje stroške – umik tožbe
Pri ustvarjanju skupnega premoženja zakoncev je treba pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev načeloma šteti kot prispevek, dan obema zakoncema po enakih deležih . To velja, vse dokler zainteresirani ne dokaže, da je bilo darilo v času daritve (in ne morda kasneje) namenjeno le obdarjencu in nikomur drugemu.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074592
OZ člen 190, 633, 636, 639, 639/3, 640. ZPP člen 8, 212, 214, 214/2.
pogodba o delu – odgovornost za stvarne napake – notifikacija – jamčevalni zahtevki – priznana dejstva
Tožena stranka se je v postopku branila z ugovorom, da spornih (nekvalitetno izvedenih) del ni opravila ona, temveč je bil zanje odgovoren drug podizvajalec. Ker tožeča stranka njenega ugovora ni prerekala, je sodišče pravilno štelo, da odgovornost tožene stranke za očitano nepravilno izvedbo del ni izkazana. Dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, se namreč štejejo za priznana.
Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je storilec v času trajanja preizkusne dobe storil hujši prekršek, za katerega mu je bila izrečena globa v višini 900,00 EUR in stranska sankcija 16 kazenskih točk v cestnem prometu, je storilcu utemeljeno preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s sodno odločbo – sodna delitev stvari – pravnomočna sodna odločba – dekleratorna vknjižba lastninske pravice v zemljiško knjigo
Pridobitelj pridobi lastninsko pravico na nepremičnini s sodno odločbo v trenutku, ko odločba postane pravnomočna, ne glede na trenutek vpisa v zemljiško knjigo. Vknjižba lastninske pravice ima v tem primeru le publicitetni (dekleratoren) pomen.
spor majhne vrednosti – graja dejanskega stanja – bistvena kršitev določb postopka
Doseganje dokaznega standarda ni vprašanje materialnega prava. Ugotavljanje dejstev in ocena dokazov spadata na področje ugotavljanja dejanskega stanja, ki ne more postati vprašanje materialnega prava. Vprašanje dejanskih ugotovitev in dokazne ocene lahko ob pomanjkljivi, nasprotujoči si, nerazumljivi ali nelogični argumentaciji preide le v bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
prenos pogodbe – pogoji za prenos pogodbe - privolitev
Zgolj interes tožene stranke za prenos pogodbe, četudi morda jasno izražen tožeči stranki kot drugi pogodbeni stranki, ne zadostuje za pravno veljaven prenos pogodbe po določbi 122. člena OZ. Ta določa, da lahko vsaka stranka v dvostranski pogodbi prenese pogodbo nekomu tretjemu, ki postane s tem imetnik vseh njenih pravic in obveznosti iz te pogodbe, če v to privoli druga stranka. Prav slednjega pogoja pa tožena stranka ni dokazala, zato se obveznosti iz pogodbe, sklenjene s tožečo stranko, na tej podlagi ne more razbremeniti.