Bistveni pogoj za uveljavljanje izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj je neplačevitost dolžnika. Dokazno breme tega je na upniku, izpolni pa ga največkrat z dokazovanjem njenih vidnih znakov. V prvi vrsti bo to neuspešna izvršba na dolžnikovo premoženje. Dejstvo, da je dolžnica prejemnica socialne pomoči, na katerega se sklicuje in zanaša tožnik, pa za sklep o njeni neplačevitosti samo po sebi ni dovolj.
načelo zaupanja v zemljiško knjigo – lastništvo nepremičnine – razlogi, ki preprečujejo izvršbo
V skladu z načelom zaupanja v zemljiško knjigo se lahko izvršilno sodišče zanese na podatke o pravicah, ki so vpisane v zemljiški knjigi. Povsem pravilno je prvostopno stališče, da ni v domeni izvršilnega sodišča presoja listine, na podlagi katere je bil opravljen vpis lastninske pravice na dolžnika. V kolikor je dolžnik dosegel vpis lastninske pravice na tej nepremičnini na podlagi pogodbe, ki naj bi bila obremenjena z napakami volje oz. celo s tako hudimi napakami, ki povzročijo ničnost pogodbe, bi moral (on oz. tisti, ki ima zato pravni interes) ustrezno sankcijo za tako pogodbo doseči v za to ustreznem (pravdnem) postopku.
pravni interes - ločitvena pravica - položaj stranke - predhodna odredba - sklep o rubežu - rubež denarne terjatve - pritožba dolžnikovega dolžnika - posledice začetka stečajnega postopka zoper dolžnika
Z rubežem terjatve, in na tej podlagi nastalo zastavno pravico na njej, v pravni položaj dolžnikovega dolžnika ni poseženo, tako da nima niti položaja stranke niti udeleženca v tem postopku. Posledično tudi nima pravnega interesa za uveljavljanje prenehanja zastavne pravice, česar ne spremeni dejstvo, da je zoper dolžnika začet stečajni postopek.
Memljiškoknjižnega dovolila ni mogoče izdati na ime pokojne osebe.
Stališče, po katerem okoliščina, da etažna lastnina v času sklenitve kupoprodajne pogodbe še ni bila vzpostavljena, ne preprečuje izdaje zemljiškoknjižnega dovolila, je materialnopravno zmotno.
Zastaralni rok za zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine ne more začeti teči, preden je nepremičnina vpisana v zemljiško knjigo (in pridobi zemljiškoknjižno oznako).
sosporniki – oprostitev plačila sodne takse enega sospornika
Izjema od osnovnega pravila iz 14. člena ZST-1 (tj. plačilo celotne sodne takse) določena le za formalno sosporništvo, medtem ko se na preostale vrste sosporništva (materialno in zakonito) ne razteza.
sprememba tožbe – sklep sodišča o dopustitvi spremembe tožbe – načelo kontradiktornosti – sprememba tožbe v ponovljenem postopku
Opustitev izdaje sklepa o dopustitvi spremembe tožbe sama po sebi ne predstavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Ta opustitev postane bistvena, če je nasprotna stranka zaradi tega prikrajšana v pravici do kontradiktornega postopka.
Sprememba tožbe je dopustna tudi še v ponovljenem postopku.
Zaslišanje strank je prav tako dokaz, s katerim se lahko ugotovijo sporna dejstva. Zato mora sodišče, če njegovo izvedbo zavrne, le to (najkasneje v končni odločbi) tudi obrazložiti. Če tega ne stori, stranki, ki je izvedbo takega dokaza predlagala, odvzame pravico do učinkovitega pravnega sredstva oziroma ji odvzame možnost izjave.
spor majhne vrednosti – graja dejanskega stanja – bistvena kršitev določb postopka
Doseganje dokaznega standarda ni vprašanje materialnega prava. Ugotavljanje dejstev in ocena dokazov spadata na področje ugotavljanja dejanskega stanja, ki ne more postati vprašanje materialnega prava. Vprašanje dejanskih ugotovitev in dokazne ocene lahko ob pomanjkljivi, nasprotujoči si, nerazumljivi ali nelogični argumentaciji preide le v bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
prenos pogodbe – pogoji za prenos pogodbe - privolitev
Zgolj interes tožene stranke za prenos pogodbe, četudi morda jasno izražen tožeči stranki kot drugi pogodbeni stranki, ne zadostuje za pravno veljaven prenos pogodbe po določbi 122. člena OZ. Ta določa, da lahko vsaka stranka v dvostranski pogodbi prenese pogodbo nekomu tretjemu, ki postane s tem imetnik vseh njenih pravic in obveznosti iz te pogodbe, če v to privoli druga stranka. Prav slednjega pogoja pa tožena stranka ni dokazala, zato se obveznosti iz pogodbe, sklenjene s tožečo stranko, na tej podlagi ne more razbremeniti.