vrnitev preveč plačane sodne takse – umik tožbe – razpis naroka za glavno obravnavo
ZST-1 vračila takse ne veže na dejstvo oprave naroka za glavno obravnavo, temveč tarifna št. 1112 jasno določa, da se nižja taksa s količnikom 1,0 plača, če je bila tožba umaknjena pred razpisom naroka za glavno obravnavo.
Pravdni stranki sta se v aneksu k pogodbi o zaposlitvi dogovorili, da tožnica prejme določen denarni znesek (odpravnino) v primeru, če bi ji tožena stranka podala odpoved pogodbe o zaposlitvi bodisi iz poslovnega razloga bodisi iz razloga nesposobnosti. S sporno določbo aneksa sta se pravdni stranki dogovorili za tožničino pravico, ki je zanjo ugodnejša od minimalnih pravic, ki so zakonsko opredeljene. Takšen dogovor ni ničen. Ker so bili za izplačilo vtoževanega zneska izpolnjeni vsi formalni pogoji iz navedenega dogovora tožnica od tožene stranke utemeljeno terja izplačilo dogovorjenega zneska.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 164, 164/3, 167, 175.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – premoženjska škoda – invalid – renta – izguba na dohodku – invalidska upokojitev – materialna škoda
Tožnik je utrpel premoženjsko škodo zaradi posledic delovne nezgode. Zaradi poškodbe pri delu pri delodajalcu je postal invalid III. kategorije, ki mu njegov delodajalec ni mogel zagotoviti drugega dela glede na omejitve, ki izhajajo iz invalidske odločbe, zaradi česar mu je delovno razmerje pri delodajalcu sporazumno in na podlagi soglasja ZPIZ prenehalo, z odločbo ZPIZ mu je bila priznana tudi pravica do nadomestila za invalidnost. Tudi invalidska upokojitev tožnika je posledica invalidnosti, do katere je prišlo zaradi delovne nezgode, ki jo je utrpel pri delodajalcu. Materialna škoda, ki je tožniku nastala, je torej v vzročni zvezi z delovno nezgodo, za katero je odgovoren tožnikov bivši delodajalec – če se tožnik ne bi poškodoval pri bivšem delodajalcu, ne bi postal invalid III. kategorije, niti mu ne bi prenehala pogodba o zaposlitvi pri bivšem delodajalcu zaradi invalidnosti, ker mu ustreznega dela ni mogel zagotoviti, tožnik pa ustrezne zaposlitve kot invalid III. kategorije tudi drugje – čeprav je bil prijavljen na zavodu za zaposlovanje – ni mogel dobiti in je zato dobival nadomestilo. Posledica nezgode pa je tudi tožnikova invalidska upokojitev.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074591
ZFPPIPP člen 263, 265, 265/2, 266, 266/1. ZOR člen 540. OZ člen 520. ZN člen 47. SPZ člen 17.
dvostransko neizpolnjena pogodba – vrnitev stvari – pridržek lastninske pravice – obličnost – vezanost sodišča na razloge pravnomočne sodbe – pravočasnost trditev
Iz ugotovitve sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka po sklenitvi pogodbe stroja dalj časa uporabljala, izhaja jasen in logičen zaključek, da ne gre za dvostransko neizpolnjeno pogodbo.
Vezanost sodišča zajema samo tisto, kar sporoča sam izrek pravnomočne odločbe. Dejstva, ki jih sicer zajemajo objektivne meje pravnomočnosti in so ugotovljena v obrazložitvi odločbe, pa v ta krog ne spadajo in glede njih veljajo splošna pravila civilnega postopka o dokazovanju.
Zavarovalnina ne more biti večja od škode, ki je zavarovancu nastala z nastankom zavarovalnega primera.
Če svojim strankam tožeča stranka ni izplačala odškodnine v višini 9.493,33 EUR, ji manjko v premoženju v tej višini ni nastal. Tako se izkaže odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi odškodninskega zahtevka zaradi neizkazanega zatrjevanega nastanka škode pravilna
Tožena stranka je pravna oseba, kateri se vročanje opravi po 133. členu ZPP in sicer tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali pa delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali sedežu. Po 3. odstavku 139. člena ZPP se pravni osebi vroča na naslovu, ki je vpisan v register. ZPP pa ne ureja posebej, kako se pisanja iz 142. člena ZPP vročajo subjektom iz 3. odstavka 139. člena ZPP, kadar vročitev po 133. členu ni mogoča. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je že zavzelo stališče, da v procesnem pravu na podlagi zakonske analogije za te subjekte ni mogoče uporabiti strožje ureditve kot velja za fizične osebe. Tako je potrebno pri vročanju pisanj iz prvega odstavka 142. člena ZPP, tudi ko se ta vročajo subjektom iz 3. odstavka 139. člena ZPP, uporabiti določbe 3., 4. in 5. odstavka 142. člena ZPP, ki veljajo za fizične osebe.
ZDR člen 126, 126/1, 126/2, 127, 128, 129. ZMinP člen 1, 2, 2/2, 2/3.
plača – minimalna plača – plačilo za delo – vrsta plačil – osnovna plača – delovna uspešnost – dodatki – višina dodatkov
Delodajalec mora izplačati delavcu plačo skladno z določili ZDR, veljavne KP in upoštevaje tudi določila ZMinP, ki sicer ureja socialno varnost zaposlenih delavcev. Tako izplačana plača za poln delovni čas ne more biti nižja od minimalne plače, delavec ki dela krajši delovni čas pa ima pravico do sorazmernega dela minimalne plače.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – odmera odškodnine
Tožnica se je poškodovala pri toženi stranki na skladiščnem platoju terminala za sadje. Do delovne nesreče je prišlo, ko je tožnica na desni strani platoja popisovala številke tovornih kontejnerjev. Med takšnim delom jo je povozil viličar. Viličar ima v premikajočem stanju lastnost nevarne stvari, zato tožena stranka tožnici za nastalo škodo odgovarja po načelih, ki veljajo za objektivno odškodninsko odgovornost.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – program razreševanja presežnih delavcev – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Iz dokaznega postopka ne izhaja, iz kakšnega razloga je delavcem tožene stranke delovno razmerje prenehalo, kot tudi ne izhaja, na kakšen način je od januarja do februarja 2010 prenehalo delovno razmerje 32 delavcem. Zato ni mogoče presoditi, ali je bila pravilno uporabljena določba 2. odst. 96. čl. ZDR, ki določa, da je delodajalec dolžan izdelati program razreševanja presežnih delavcev, če v obdobju treh mesecev zaradi poslovnih razlogov postane nepotrebno delo 20 ali več delavcev (2. odst. 96. čl. ZDR).
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-1, 55, 55/1, 55/1-5, 58, 58/3, 71, 169, 169/1. ZPP člen 328.
sodna poravnava kot izvršilni naslov – predlog za odlog izvršbe – ugovorni razlogi – pisna napaka – načelo stroge formalne legalitete – nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda – predlog za drugo sredstvo izvršbe – predlog za odlog izvršbe – škoda zaradi prisilne prodaje nepremičnine
Sodna poravnava je izvršilni naslov in vse dokler ni razveljavljena, veže tako stranke, kot tudi sodišče. V primeru neprostovoljne izpolnitve lahko upnica prisilno izterja terjatev s pomočjo države s prisilnimi sredstvi. Izvršilno sodišče je dolžno terjatev iz izvršilnega naslova prisilno izvršiti, pri čemer je upnica tista, ki predlaga sredstvo izvršbe.
Skladno z določbo 2. odstavka 245. člena ZPP lahko sodišče postavi za izvedenca tudi koga, ki ni v seznamu sodnih izvedencev. Kljub temu pa je pri določitvi nagrade za opravljeno izvedensko delo potrebno uporabiti tarifo, ki velja za sodne izvedence (po 2. odstavku 155. člena ZPP se stroški, če je predpisana tarifa za nagrade odvetnikov ali za druge stroške, odmerijo po tarifi).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnica (prodajalka – namestnica poslovodje) se je do sodelavk v prodajalni ponavljajoče, graje vredno, očitno negativno in žaljivo vedla ter z nezaželenim vedenjem med njimi ustvarjala zastraševalno, sovražno, ponižujoče in žaljivo okolje ter prizadela njihovo dostojanstvo, prav tako pa je pogosto kritično negativno in škodljivo govorila o delodajalcu ter s tem škodovala oziroma utegnila škoditi ugledu in poslovnim interesom delodajalca. S takšnim svojem ravnanjem je huje kršila obveznosti iz delovnega razmerja, zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici na podlagi prve alineje prvega odstavka 111. člena ZDR, zakonita.
Tožena stranka je sama prostovoljno plačala celoten dolg, kar bo lahko uveljavljala v eventuelnem izvršilnem postopku. Stranka v pritožbi ne more (uspešno) uveljavljati dejstva, da je dolg že poravnala.
ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-3, 91, 91/1, 91/1-3, 93, 93/3, 93/3-1, 101. ZOdvT člen 14, 14/1.
pravica do premestitve – pravica do dela v krajšem delovnem času – delna invalidska pokojnina
Tožnica, ki ni zmožna za delo na delovnem mestu, na katerega je razporejena, to je delavec na oddelku stikalo, zmožna pa je opravljati drugo delo v svojem poklicu oziroma delo na drugem delovnem mestu z omejitvami, da pri delu pretežno sedi in si s spreminjanjem telesnega položaja lahko določa ritem in tempo dela za doseganje polne delovne učinkovitosti, v štiriurnem delovnem času, se razvrstil v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic poškodbe pri delu in se ji priznata pravica do dela v krajšem delovnem času štiri ure dnevno na drugem delovnem mestu z omejitvami ter pravica do delne invalidske pokojnine.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 260, 260/1, 261, 261/2. ZPIZ-1 člen 5, 180, 181.
nova odmera pokojnine
Tožnica je novo odmero starostne pokojnine, ki je že bila odmerjena s pravnomočno odločbo, zahtevala, ker v pokojninski osnovi niso bila upoštevana izplačila delodajalca iz naslova dobička iz leta 1992. Ker je bilo o starostni pokojnini že pravnomočno odločeno, se zahteva za novo odmero zavrže.
pravnomočna sodba o vrnitvi darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža - nova tožba z zahtevo za izločitev dela zapuščine v korist potomcev iz 32. člena zd - istovetnost tožbenih zahtevkov - res iudicata - zavrženje tožbe
Toženec je v pravdi P 2034/2008-II dokazal, da tožnica ni sklenila odplačne pogodbe z zapustnico in da zato mora zaradi prikrajšanja nujnega deleža vrniti v zapuščino ¼ stanovanja. Tožnica pa je v citiranem postopku zatrjevala, da je lastninsko pravico na stanovanju pridobila z odplačno pogodbo, ki jo je sklenila z zapustnico. Iz obrazložitve sodbe P 2034/2008-II izhaja, da sodišče ni upoštevalo „pripomb“ tožnice, da je v stanovanje vlagala, kar pomeni, da o zahtevku (ugovoru) tožnice o vlaganjih v stanovanje, ki je predmet zapuščinskega postopka, še ni bilo pravnomočno odločeno, zato je prvo sodišče neutemeljeno zavrglo tožbo.
Pravnomočnost pravdne zadeve P 2034/2008-II bi bila ovira za meritorno odločanje v tej pravdi le tedaj, če bi bilo pravno razmerje, o katerem je že bilo odločeno, po vsebini in nastanku enako pravnemu razmerju iz tekoče pravde. V tekoči pravdi pa tudi ne gre (v celoti) za zahtevek, ki bi bil v neposrednem nasprotju z zahtevkom, o katerem je bilo že pravnomočno razsojeno. Tožnici torej ni mogoče odreči upravičenja do sodnega varstva z vsebinskim odločanjem o delu njenega zahtevka, o katerem doslej še ni bilo pravnomočno odločeno.
Po 1. točki prvega odstavka 95. člena ZPP ima odvetnik v primeru, če mu da stranka pooblastilo za pravdo, ne da bi v pooblastilu natančno navedla njegove pravice, pravico opravljati vsa pravdna dejanja, zlasti pa umakniti tožbo. Po 92. členu ZPP imajo pravdna dejanja, ki jih opravi pooblaščenec v mejah pooblastila, enak pravni učinek, kakor če bi jih opravila sama stranka. Umik tožbe na poravnalnem naroku je bil v skladu s podpisanim pooblastilom. Pooblastilo je prenehalo veljati z naznanilom preklica sodišču šele po poravnalnem naroku, zato je izpodbijani sklep o ustavitvi postopka zakonit.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - pravda za nedopustnost izvršbe
Ker tožbe na nedopustnost izvršbe ni moč obravnavati v povezavi s tem izvršilnim postopkom, zaradi njene vložitve do odloga izvršbe v tej izvršilni zadevi ne more priti.