odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – odmera odškodnine
Tožnica se je poškodovala pri toženi stranki na skladiščnem platoju terminala za sadje. Do delovne nesreče je prišlo, ko je tožnica na desni strani platoja popisovala številke tovornih kontejnerjev. Med takšnim delom jo je povozil viličar. Viličar ima v premikajočem stanju lastnost nevarne stvari, zato tožena stranka tožnici za nastalo škodo odgovarja po načelih, ki veljajo za objektivno odškodninsko odgovornost.
ZPP člen 151, 151/1, 163, 179, 274. ZDSS-1 člen 7, 7/1, 63.
bolniški stalež – pravni interes
Ker je bil tožniku za isto obdobje, kot ga je uveljavljal s tožbo, bolniški stalež z odločbo toženca, izdano po vložitvi tožbe oziroma tekom sodnega postopka, že priznan, tožnik nima več pravnega interesa, zato se tožba zavrže.
ZPP člen 70, 70-5, 70-6, 181, 181/2. ZOR člen 109.
izločitev sodnika – sodelovanje sodnika v isti zadevi pred nižjim sodiščem – pravna korist za ugotovitveni tožbeni zahtevek – ničnost pogodbe – lastninska pravica na nepremičnini
Kljub temu, da sta zadevi lahko vsebinsko povezani, v procesnem pomenu ne predstavljata iste zadeve. Ni podan razlog za izločitev po 5. točki 70. člena ZPP, če je sodnik, ki odloča na okrožnem sodišču, odločal tudi na okrajnem sodišču v drugi zadevi, pa četudi je ta z zadevo pred okrožnim sodiščem lahko vsebinsko povezana.
Tožeča stranka nima pravnega interesa uveljavljati pravic za drugo pravno osebo, če sama ni njena (univerzalna ali singularna) pravna naslednica.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0074596
OZ člen 325, 325/1, 435, 435/1, 520, 520/2.
ugotovitev obstoja izločitvene pravice – skupni namen pogodbenih strank – prehod lastninske pravice – prodajna pogodba – najemna pogodba – novacija
Uspeha celotnega dokaznega postopka tožeča stranka ne more uspešno ovreči s stališčem o pomenu dejstva, da je v stečaju sporni stroj tožeča stranka vodila kot premoženje stečajnega dolžnika. Podlaga za to bi bila lahko realizirana kupoprodajna pogodba, za katero pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je prenehala, ker sta sta jo pogodbeni stranki prenovili z najemno (zakupno) pogodbo.
ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-3, 91, 91/1, 91/1-3, 93, 93/3, 93/3-1, 101. ZOdvT člen 14, 14/1.
pravica do premestitve – pravica do dela v krajšem delovnem času – delna invalidska pokojnina
Tožnica, ki ni zmožna za delo na delovnem mestu, na katerega je razporejena, to je delavec na oddelku stikalo, zmožna pa je opravljati drugo delo v svojem poklicu oziroma delo na drugem delovnem mestu z omejitvami, da pri delu pretežno sedi in si s spreminjanjem telesnega položaja lahko določa ritem in tempo dela za doseganje polne delovne učinkovitosti, v štiriurnem delovnem času, se razvrstil v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic poškodbe pri delu in se ji priznata pravica do dela v krajšem delovnem času štiri ure dnevno na drugem delovnem mestu z omejitvami ter pravica do delne invalidske pokojnine.
Dopolnitev izvedeniškega mnenja bi bila potrebna le v primeru, da bi tožeča stranka naknadno zatrjevala, da je tožnica v nezgodi utrpela hujšo poškodbo rame, kot pa je bila predhodno ugotovljena, takšne trditvene podlage pa ni podala.
Nagrada za narok vključuje nagrado za vse naroke.
Strošek za izvedenino, četudi je bila tožeča stranka oproščena njenega plačila in je bil založen iz sredstev sodišča, sodi med stroške postopka in je tako predmet odločitve sodišča o stroških postopka v odločbi, s katero je postopek zaključen.
Odločitev o veljavnosti sklepov, sprejetih na kasnejši skupščini, ni odvisna od veljavnosti predhodno sprejetih sklepov (o katerih potrditvi je odločala kasnejša skupščina), pač pa obratno. V kolikor je ugotovljena veljavnost sklepa, s katerim je skupščina potrdila predhodno sprejeti sklep, razveljavitev slednjega ni več mogoče.
ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-3a, 7/2, 7/3. ZUTD člen 140, 140/3, 140/4. ZZZPB člen 54, 54/2. ZUS člen 1.
stvarna pristojnost – vračilo denarnega nadomestila od delodajalca – upravni spor
Zavarovancu je bila priznana pravica denarnega nadomestila med brezposelnostjo, nato pa je bilo v delovnem sporu ugotovljeno nezakonito prenehanje delovnega razmerja in zavarovanec reintegriran v delovno razmerje. Spor o vračilu zavarovancu izplačanega denarnega nadomestila med brezposelnostjo med izvajalcem zavarovanja za brezposelnost kot tožencem in zavarovančevim delodajalcem kot tožnikom, ni spor o pravici do in iz obveznega zavarovanja za primer brezposelnosti, zato ni socialni spor. Ker je toženec o vračilu nadomestila izdal odločbo, je za odločanje pristojno upravno sodišče.
Tožnik je ob škodnem dogodku utrpel zlom kirurškega vratu leve nadlahti, večfragmentni zlom spodnjega dela leve koželjnice, odlom stiloida podlahtnice, ter lažji pretres možganov, kar je huda telesna poškodba. Nastala pa je tudi posttravmatska stresna motnja. Odškodnina v višini 42.000,00 EUR (43 povprečnih plač v času sojenja) je primerna.
nepopoln predlog za oprostitev plačila sodnih taks – nepopolno izpolnjena izjava o premoženjskem stanju prosilca – zavrženje predloga
Tožnica svojemu predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, ki ga je podala skupaj s tožbo, ni priložila pisne izjave o svojem premoženjskem stanju, in premoženjskem stanju svojih družinskih članov na obrazcu, ki ga predpisuje Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju. Zato je sodišče prve stopnje z njenim predlogom pravilno ravnalo kot z nepopolno vlogo in tožnico s sklepom pozvalo k dopolnitvi predloga. Ker tožnica zahtevane izjave ni ustrezno izpolnila, je sodišče prve stopnje njen nepopoln predlog za oprostitev plačila sodnih taks pravilno zavrglo.
Po uveljavitvi pravila o takojšnjem grajanju procesnih kršitev je postal trenutek, ko sodišče razglasi konec dokazovanja, izrazito pomemben procesni trenutek. Tedaj mora stranka opozoriti na morebitne kršitve, kamor spada tudi zatrjevana relativna bistvena kršitev postopka zaradi neupoštevanja prepozno vložene vloge.
sodba na podlagi pripoznave - odločitev o pravdnih stroških - stroškovna odločitev – pravdni stroški – predhodni postopek pri delodajalcu
Strošek nagrade za izvensodni postopek ni zajet v nagradi za postopek. V skladu z 1. odstavkom 151. člena ZPP so pravdni stroški izdatki, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka. Stroški, ki nastanejo zaradi postopka, so med drugim tudi stroški obveznega predhodnega postopka. Uveljavljanje pravic pri delodajalcu v smislu določbe 1. odstavka 204. člena ZDR predstavlja obvezni predhodni postopek, saj gre za procesno predpostavko, brez katere ni možno zahtevati sodnega varstva. Navedeno pomeni, da je tožnik upravičen tako do povrnitve izdatkov, ki so nastali med postopkom, kot do povrnitve stroškov, ki so nastali zaradi izvensodne storitve.
Tožnik tožbe ni popravil oziroma dopolnil, da bi bila primerna za obravnavo (četrti in peti odstavek 108. člena ZPP), zato jo je bilo treba zavreči. Prvi odstavek 22. člena ZOdvT določa, da se vrednost predmeta, ki je ni mogoče določiti po določbah 21. člena tega zakona, določi po prostem preudarku, ob upoštevanju vseh okoliščin posameznega primera. Če vrednosti predmeta ni mogoče določiti niti v skladu s prejšnjim odstavkom, znaša vrednost predmeta 4.000,00 EUR. Ta znesek se lahko ustrezno zniža ali zviša, vendar ne sme preseči 500.000,00 EUR (drugi odstavek 22. člena ZOdvT). V tem sporu je zato vrednost spornega predmeta 4.000,00 EUR.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-1, 55, 55/1, 55/1-5, 58, 58/3, 71, 169, 169/1. ZPP člen 328.
sodna poravnava kot izvršilni naslov – predlog za odlog izvršbe – ugovorni razlogi – pisna napaka – načelo stroge formalne legalitete – nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda – predlog za drugo sredstvo izvršbe – predlog za odlog izvršbe – škoda zaradi prisilne prodaje nepremičnine
Sodna poravnava je izvršilni naslov in vse dokler ni razveljavljena, veže tako stranke, kot tudi sodišče. V primeru neprostovoljne izpolnitve lahko upnica prisilno izterja terjatev s pomočjo države s prisilnimi sredstvi. Izvršilno sodišče je dolžno terjatev iz izvršilnega naslova prisilno izvršiti, pri čemer je upnica tista, ki predlaga sredstvo izvršbe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – program razreševanja presežnih delavcev – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Iz dokaznega postopka ne izhaja, iz kakšnega razloga je delavcem tožene stranke delovno razmerje prenehalo, kot tudi ne izhaja, na kakšen način je od januarja do februarja 2010 prenehalo delovno razmerje 32 delavcem. Zato ni mogoče presoditi, ali je bila pravilno uporabljena določba 2. odst. 96. čl. ZDR, ki določa, da je delodajalec dolžan izdelati program razreševanja presežnih delavcev, če v obdobju treh mesecev zaradi poslovnih razlogov postane nepotrebno delo 20 ali več delavcev (2. odst. 96. čl. ZDR).
Premoženje vzajemnega sklada upravlja družba za upravljanje, in sicer v svojem imenu in za račun sklada, spričo česar v razmerju do druge stranke iz posla, ki ga je sklenila družba za upravljanje za račun vzajemnega sklada, odgovarja za izpolnitev iz tega posla prav družba za upravljanje (prvi odstavek 136. člena ZISDU-1, sedaj tudi prvi odstavek 169. člena ZISDU-2). To pa pomeni, da je v takšnih primerih družba za upravljanje odgovorna nasprotni pogodbeni stranki za izpolnitev vseh obveznosti iz določenega posla, torej tudi za tiste obveznosti, ki nastanejo kot (zakonska) posledica neveljavnega (ničnega) pravnega posla.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0073019
ZPP člen 145, 145/4, 458. 458/1. OZ člen 197, 299. SPZ člen 118. SZ-1 člen 42, 43, 59.
spor majhne vrednosti – vročanje – sprememba naslova – sprememba naslova stranke – sprememba naslova pooblaščenca – pravica do izjave – stroški upravljanja – upravnik
Če pooblaščenec stranke ne sporoči spremembe naslova, se šteje, da pooblaščenec ni postavljen. Vabilo na narok za glavno obravnavo se stranki v tem primeru vroči osebno in ne po pooblaščencu.
ZZZPB člen 17 c, 70. Pravilnik o natančnejših pravilih za izpolnjevanje obveznosti brezposelnih oseb in o določitvi časa prenehanja in znižanja pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti člen 5, 5/1, 5/1-2, 6, 6/1, 6/1-1, 8, 8/4, 9, 10.
izbris iz evidence brezposelnih oseb – bolezen – zdravniško potrdilo
Ker tožnik v roku treh dni po prenehanju bolezni tožencu ni predložil zdravniškega potrdila, ga je toženec utemeljeno izbrisal iz evidence brezposelnih oseb.
Pomembno je upoštevati, da mora sodišče prve stopnje razloge za prekinitev postopka navesti določno, sicer v pritožbenem postopku prvostopenjske odločitve ni moč preizkusiti.
STEČAJNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0076563
ZFPPIPP člen 271, 271/1, 271/1-1, 271/1-2, 272, 272/1, 272/1-1, 278, 278/1. OZ člen 283, 283/1, 421.
izpodbijanje pravnih dejanj - faktoring pogodba - pogodba o faktoringu
Ena od temeljnih funkcij pogodbe o faktoringu je financiranje klienta. S faktorjevim odkupom terjatev (zapadlih ali nezapadlih) namreč klient pridobi likvidna sredstva za svoje poslovanje. Eden od načinov financiranja je tudi postopek predplačila, katerega značilnost je, da faktor klientu izplača predujem v določenem sorazmernem delu vrednosti odkupljene terjatve, preostali del kupnine pa izplača takrat, ko prejme plačilo dolžnika.
Tožena stranka je svojo pogodbeno obveznost plačila odkupljenih terjatev izpolnila s pobotom s terjatvijo, ki jo je imel toženec do tožnika.
S Faktoring pogodbami je bil ustvarjen pogoj za vzpostavitev terjatve tožeče stranke zoper toženo stranko iz naslova toženčevega odkupa tožnikovih terjatev in s tem za vzpostavitev vzajemnosti dolžniško-upniškega razmerja med pravdnima strankama ter za vzpostavitev pogojev za pobot medsebojnih terjatev. Šlo je torej za navidezno Faktoring pogodbo, ki je dejansko prikrivala dolžnikovo izpolnitev obveznosti iz računa št. 446 in 402 do tožene stranke z odstopom tožnikovih terjatev do njegovih dolžnikov, torej za tožnikovo nadomestno izpolnitev v smislu prvega odstavka 283. člena OZ.