naknadna priglasitev stroškov – odločanje brez naroka – poseben sklep o stroških postopka
Ker sta se stranki odpovedali izvedbi naroka, sodišče o stroških ni moglo odločiti skupaj z odločitvijo o glavni stvari in je tožeča stranka imela možnost naknadne priglasitve stroškov, kar je tudi storila.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – ugotovitev obstoja delovnega razmerja - odjava iz zavarovanja
Tožena stranka je tožnika odjavila iz zavarovanja in ni ravnala v skladu z določbami ZDR, ki urejajo postopek odpovedi, zato je pogodba o zaposlitvi, ki jo je tožnik imel sklenjeno s toženo stranko, prenehala na nezakonit način.
motenje posesti - začasna odredba - soposest - nenadomestljiva škoda - stalno bivališče - izguba soposesti
Če se v postopku izdaje začasne odredbe verjetnostno ugotovi, da oseba, ki ji je bila odvzeta posest, nima namena stalnega bivanja v stanovanju, zgolj izguba posesti, kjer je imela prijavljeno stalno bivališče, še ne predpostavlja nastanka nenadomestljive škode in s tem pogojev za izdajo začasne odredbe.
Pravdni stranki sta se v aneksu k pogodbi o zaposlitvi dogovorili, da tožnica prejme določen denarni znesek (odpravnino) v primeru, če bi ji tožena stranka podala odpoved pogodbe o zaposlitvi bodisi iz poslovnega razloga bodisi iz razloga nesposobnosti. S sporno določbo aneksa sta se pravdni stranki dogovorili za tožničino pravico, ki je zanjo ugodnejša od minimalnih pravic, ki so zakonsko opredeljene. Takšen dogovor ni ničen. Ker so bili za izplačilo vtoževanega zneska izpolnjeni vsi formalni pogoji iz navedenega dogovora tožnica od tožene stranke utemeljeno terja izplačilo dogovorjenega zneska.
Tožena stranka je pravna oseba, kateri se vročanje opravi po 133. členu ZPP in sicer tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali pa delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali sedežu. Po 3. odstavku 139. člena ZPP se pravni osebi vroča na naslovu, ki je vpisan v register. ZPP pa ne ureja posebej, kako se pisanja iz 142. člena ZPP vročajo subjektom iz 3. odstavka 139. člena ZPP, kadar vročitev po 133. členu ni mogoča. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je že zavzelo stališče, da v procesnem pravu na podlagi zakonske analogije za te subjekte ni mogoče uporabiti strožje ureditve kot velja za fizične osebe. Tako je potrebno pri vročanju pisanj iz prvega odstavka 142. člena ZPP, tudi ko se ta vročajo subjektom iz 3. odstavka 139. člena ZPP, uporabiti določbe 3., 4. in 5. odstavka 142. člena ZPP, ki veljajo za fizične osebe.
Skladno z določbo 2. odstavka 245. člena ZPP lahko sodišče postavi za izvedenca tudi koga, ki ni v seznamu sodnih izvedencev. Kljub temu pa je pri določitvi nagrade za opravljeno izvedensko delo potrebno uporabiti tarifo, ki velja za sodne izvedence (po 2. odstavku 155. člena ZPP se stroški, če je predpisana tarifa za nagrade odvetnikov ali za druge stroške, odmerijo po tarifi).
letni dopust – nadomestilo za neizrabljen letni dopust - odškodnina za neizrabljen letni dopust
Vrhovno sodišče RS je v podobnem sporu zavzelo stališče, da je določbo 166. člena ZDR potrebno razlagati tako, da je delavec upravičen do nadomestila za neizrabljen letni dopust ob prenehanju delovnega razmerja, če ga do izteka pogodbe o zaposlitvi objektivno ni mogel izrabiti. Pri tem se zahteva, da delavec ni mogel predvideti vzroka, zaradi katerega ni mogel izrabiti letnega dopusta še pred prenehanjem delovnem razmerja ter da iz namena pravic do letnega dopusta izhaja, da je nadomestilo za neizrabljen letni dopust zgolj izjema, ki jo je potrebno razlagati restriktivno.
Tožnica je imela v koledarskem letu 2011 pravico do izrabe 35 dni letnega dopusta, ob prenehanju delovnega razmerja pa ji je ostalo še 13 dni neizrabljenega letnega dopusta iz leta 2010. Razlogi za neizrabo celotnega dopusta za leto 2010 niso bili na strani tožnice, saj je ta redni dopust običajno izrabila v času kolektivnih dopustov. Tožnica je dne 4. 2. 2011 odstopila s funkcije predsednice uprave, delovno razmerje pri toženi stranki pa ji je prenehalo 10. 2. 2011. Tožnica je tako upravičena do nadomestila za neizrabljenih 10 dni rednega letnega dopusta, za 3 dni pa je bilo ugotovljeno, da bi tožnica lahko izrabila letni dopust (v času od dneva odstopa do prenehanja delovnega razmerja), zato do odškodnine za 3 dni ni upravičena.
Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 20, 20/1, 20/2. ZZVZZ člen 23, 23/2, 23/2-2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 135, 135/1, 224.
zdravljenje v tujini - izčrpane možnosti zdravljenja
Tožnik je imel možnost zdravljenja prostate v Sloveniji s klasično ali z robotsko operacijo. Ker se je kljub temu odločil za robotsko operacijo v tujini, možnosti zdravljenja v Sloveniji niso bile izčrpane, zato nima pravice do povrnitve stroškov zdravljenja v tujini.
Podlaga za zastopanje stranke je (novo) pooblastilno razmerje, tudi v primeru, ko je določen prevzemnik določene odvetniške pisarne (zaradi smrti ali drugih razlogov za izpis iz imenika odvetnikov), ker glede na naravo pooblastilnega – zaupnega razmerja, ni moč šteti, da je že določitev prevzemnika odvetniške pisarne, ustrezen ekvivalent takemu razmerju.
vrnitev preveč plačane sodne takse – umik tožbe – razpis naroka za glavno obravnavo
ZST-1 vračila takse ne veže na dejstvo oprave naroka za glavno obravnavo, temveč tarifna št. 1112 jasno določa, da se nižja taksa s količnikom 1,0 plača, če je bila tožba umaknjena pred razpisom naroka za glavno obravnavo.
Dopolnitev izvedeniškega mnenja bi bila potrebna le v primeru, da bi tožeča stranka naknadno zatrjevala, da je tožnica v nezgodi utrpela hujšo poškodbo rame, kot pa je bila predhodno ugotovljena, takšne trditvene podlage pa ni podala.
Nagrada za narok vključuje nagrado za vse naroke.
Strošek za izvedenino, četudi je bila tožeča stranka oproščena njenega plačila in je bil založen iz sredstev sodišča, sodi med stroške postopka in je tako predmet odločitve sodišča o stroških postopka v odločbi, s katero je postopek zaključen.
ZZVZZ člen 80, 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 235.
bolniški stalež – invalidnost
Ker je bila tožnica v spornem obdobju kot invalid III. kategorije invalidnosti zmožna za delo z omejitvami po odločbi o invalidnosti, je tožbeni zahtevek na ugotovitev začasne nezmožnosti za delo neutemeljen.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – zastaranje - zastaranje odškodninske terjatve – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
206. člen ZDR, ki določa petletni zastaralni rok, se uporablja za terjatve iz naslova prejemkov iz delovnega razmerja (plača, regres za letni dopust, nadomestilo za prehrano, prevoza na delo, itd.). Tožnik v tem sporu vtožuje od svojega delodajalca ter zavarovalnice odškodnino za materialno in nematerialno škodo, za presojo takšne odškodninske terjatve pa veljajo zastaralni roki, kot so določeni v 352. členu OZ, to je triletni subjektivni in petletni objektivni rok.
Tožnica je v spornem času opravljala delo pri toženi stranki na podlagi dogovora oziroma obljube, da bo z njo sklenjeno delovno razmerje, in ne na podlagi morebitne podjemne pogodbe ali druge pogodbe civilnega prava. Čeprav v nadaljevanju do sklenitve pogodbe o zaposlitvi med strankama ni prišlo, je za obravnavanje zahtevkov iz naslova plačila za opravljeno delo ter nastalih prevoznih stroškov stvarno pristojno delovno sodišče, in ne sodišče splošne pristojnosti.
ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-3, 91, 91/1, 91/1-3, 93, 93/3, 93/3-1, 101. ZOdvT člen 14, 14/1.
pravica do premestitve – pravica do dela v krajšem delovnem času – delna invalidska pokojnina
Tožnica, ki ni zmožna za delo na delovnem mestu, na katerega je razporejena, to je delavec na oddelku stikalo, zmožna pa je opravljati drugo delo v svojem poklicu oziroma delo na drugem delovnem mestu z omejitvami, da pri delu pretežno sedi in si s spreminjanjem telesnega položaja lahko določa ritem in tempo dela za doseganje polne delovne učinkovitosti, v štiriurnem delovnem času, se razvrstil v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic poškodbe pri delu in se ji priznata pravica do dela v krajšem delovnem času štiri ure dnevno na drugem delovnem mestu z omejitvami ter pravica do delne invalidske pokojnine.
Tožnik je ob škodnem dogodku utrpel zlom kirurškega vratu leve nadlahti, večfragmentni zlom spodnjega dela leve koželjnice, odlom stiloida podlahtnice, ter lažji pretres možganov, kar je huda telesna poškodba. Nastala pa je tudi posttravmatska stresna motnja. Odškodnina v višini 42.000,00 EUR (43 povprečnih plač v času sojenja) je primerna.
STEČAJNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0076563
ZFPPIPP člen 271, 271/1, 271/1-1, 271/1-2, 272, 272/1, 272/1-1, 278, 278/1. OZ člen 283, 283/1, 421.
izpodbijanje pravnih dejanj - faktoring pogodba - pogodba o faktoringu
Ena od temeljnih funkcij pogodbe o faktoringu je financiranje klienta. S faktorjevim odkupom terjatev (zapadlih ali nezapadlih) namreč klient pridobi likvidna sredstva za svoje poslovanje. Eden od načinov financiranja je tudi postopek predplačila, katerega značilnost je, da faktor klientu izplača predujem v določenem sorazmernem delu vrednosti odkupljene terjatve, preostali del kupnine pa izplača takrat, ko prejme plačilo dolžnika.
Tožena stranka je svojo pogodbeno obveznost plačila odkupljenih terjatev izpolnila s pobotom s terjatvijo, ki jo je imel toženec do tožnika.
S Faktoring pogodbami je bil ustvarjen pogoj za vzpostavitev terjatve tožeče stranke zoper toženo stranko iz naslova toženčevega odkupa tožnikovih terjatev in s tem za vzpostavitev vzajemnosti dolžniško-upniškega razmerja med pravdnima strankama ter za vzpostavitev pogojev za pobot medsebojnih terjatev. Šlo je torej za navidezno Faktoring pogodbo, ki je dejansko prikrivala dolžnikovo izpolnitev obveznosti iz računa št. 446 in 402 do tožene stranke z odstopom tožnikovih terjatev do njegovih dolžnikov, torej za tožnikovo nadomestno izpolnitev v smislu prvega odstavka 283. člena OZ.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-1, 55, 55/1, 55/1-5, 58, 58/3, 71, 169, 169/1. ZPP člen 328.
sodna poravnava kot izvršilni naslov – predlog za odlog izvršbe – ugovorni razlogi – pisna napaka – načelo stroge formalne legalitete – nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda – predlog za drugo sredstvo izvršbe – predlog za odlog izvršbe – škoda zaradi prisilne prodaje nepremičnine
Sodna poravnava je izvršilni naslov in vse dokler ni razveljavljena, veže tako stranke, kot tudi sodišče. V primeru neprostovoljne izpolnitve lahko upnica prisilno izterja terjatev s pomočjo države s prisilnimi sredstvi. Izvršilno sodišče je dolžno terjatev iz izvršilnega naslova prisilno izvršiti, pri čemer je upnica tista, ki predlaga sredstvo izvršbe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – program razreševanja presežnih delavcev – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Iz dokaznega postopka ne izhaja, iz kakšnega razloga je delavcem tožene stranke delovno razmerje prenehalo, kot tudi ne izhaja, na kakšen način je od januarja do februarja 2010 prenehalo delovno razmerje 32 delavcem. Zato ni mogoče presoditi, ali je bila pravilno uporabljena določba 2. odst. 96. čl. ZDR, ki določa, da je delodajalec dolžan izdelati program razreševanja presežnih delavcev, če v obdobju treh mesecev zaradi poslovnih razlogov postane nepotrebno delo 20 ali več delavcev (2. odst. 96. čl. ZDR).