Sodišče sploh ni preizkusilo predloženih potrdil o plačilih in ne trditev tožeče stranke, ki je pojasnjevala, katera plačila je štela za plačilo najemnin in ne trditev tožene stranke o celotnem poplačilu najemnin glede na drugi odstavek 287. člena OZ, ki določa, da dolžnik sme ob plačilu navesti, katero od več istovrstnih obveznosti plačuje in tedaj je upnik na to vezan in nima zoper to ugovorov.
Vsa ta dejstva pa so pravno odločilna, ker je tožena stranka bila v obligacijskem razmerju s tožečo stranko ne le na podlagi sklenjene najemne pogodbe, temveč tudi na podlagi prodajne pogodbe, v sporni zadevi pa so vtoževane zgolj najemnine in glede najemnin je tožena stranka zatrjevala, da jih je v celoti plačala (vključno z najemnino za avgust 2009 in ji potem po dogovoru s tožečo stranko ne bi bilo potrebno plačati septembrske najemnine).
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - groba kršitev cestnoprometnih predpisov - stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila
Teža storjenega kaznivega dejanja, ki se kaže v grobi kršitvi cestnoprometnih predpisov, ko je obdolženec zadel oškodovance na zaznamovanem prehodu za pešce sredi mesta in pri tem vse tri, med njimi dva otroka, hudo telesno poškodoval, tudi po oceni pritožbenega sodišča narekuje izrek stranske kazenske sankcije, kot jo je predlagal državni tožilec.
ZPP člen 157. ZOdvT člen 14, 14/4. ZOdvT tarifna številka 3100, 3101.
stroški postopka – povod za pravdo – predpravdni poziv na izpolnitev zahtevka s strani stečajnega dolžnika – stroški pravdnega postopka
Šteje se, da je tožena stranka podala povod za tožbo takrat, kadar tožeča stranka na podlagi njenega ravnanja pred pravdo, neoziraje se na položaj stvari po materialnem pravu, sklepa, da bo za varstvo njenih interesov potrebna sodna intervencija.
Tožena stranka o zahtevku pred pravdo ni bila obveščena, zato ji ni mogoče „očitati“, da se je slednjemu upirala in je bila zato potrebna vložitev izpodbojne tožbe po 275. členu ZFPPIPP.
Iz določbe četrtega odstavka 14. člena ZOdvT je razbrati, da zakon izenačuje predčasni zaključek postopka s prenehanjem pooblastila. Po navedeni določbi sicer praviloma velja, da predčasni zaključek zadeve ali prenehanje pooblastila pred zaključkom zadeve na že nastale nagrade ne vpliva, vendar pa to velja le, če zakon ne določa drugače. Za tak primer pa zakon izrecno določa drugače: v 1. točki tar. št. 3101 je predvideno znižanje nagrade s tem, da se količnik iz 1,3 zniža na 0,82.
ugotovitev tržne vrednosti nepremičnine – prodaja po delih – pripombe na cenitveno poročilo
Sodišče prve stopnje bi se glede na podane pripombe dolžnika in tudi na podlagi določbe 178. člena ZIZ moralo opredeliti do možnosti prodaje nepremičnin po delih ali sklopih delov, ker je možnost za prodajo nepremičnine po delih potrebno upoštevati že v fazi ugotavljanja vrednosti nepremičnine.
ZSKDČEU člen 7, 7/1, 7/1-9, 22, 22/7, 23, 23/2, 23/6, 23/7. ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 207, 207/2. URS člen 22.
evropski nalog za prijetje in predajo – izročitev zahtevane osebe – pripor - predlog za podaljšanje pripora s strani preiskovalnega sodnika
Pripor zahtevani osebi lahko podaljša senat tudi, v kolikor predlog poda preiskovalni sodnik in ne državni tožilec. Vloga državnega tožilstva RS je v postopku izročitve zahtevane osebe na podlagi ZSKDČEU, da ščiti interese zaprošene države in je zato njegova vloga kot organa pregona omejena. Predlog za podaljšanje pripora, ki ga poda preiskovalni sodnik ni v nasprotju z Ustavo RS, saj tudi ZKP pozna izjeme, da se pripor podaljša brez predloga ODT.
pridržna pravica - nastanek - obstoj obligacijskega razmerja
Tožena stranka nima pridržne pravice nasproti tožeči stranki. Četudi ima v rokah njene stvari, pa zoper njo nima veljavne zapadle terjatve. Zapadla terjatev oziroma obstoj veljavnega obligacijskega razmerja med upnikom in dolžnikom pa je nujna predpostavka za nastanek pridržne pravice.
ugovor litispendence – neposredno izvršljiv notarski zapis - menica – ne bis in idem
Ker litispendenca preneha, ko postane sodna odločba pravnomočna in gre od tedaj dalje za položaj, ko teče pravda o stvari, o kateri je že pravnomočno razsojeno in ker ima izvršljiv notarski zapis enak učinek kot pravnomočna sodba ali sodna poravnava, je sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo, da obstaja v pravdni zadevi P 883/2011 položaj, ko teče pravda o delu terjatve, ki je med strankama že nesporno ugotovljena v izvršljivem notarskem zapisu in bo tako drugi dolžnik moral kvečjemu v postopku P 833/2011 nasprotovati tistemu delu tožbenega zahtevka, ki temelji na kreditni pogodbi iz razloga, ker je bilo o tem delu terjatve že pravnomočno odločeno. Pravdna zadeva P 883/2011 je namreč posledica razveljavitve sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine (menice), v kateri je bila zajeta tudi terjatev iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa.
ZZVZZ člen 80, 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 235.
bolniški stalež – invalidnost
Ker je bila tožnica v spornem obdobju kot invalid III. kategorije invalidnosti zmožna za delo z omejitvami po odločbi o invalidnosti, je tožbeni zahtevek na ugotovitev začasne nezmožnosti za delo neutemeljen.
naknadna priglasitev stroškov – odločanje brez naroka – poseben sklep o stroških postopka
Ker sta se stranki odpovedali izvedbi naroka, sodišče o stroških ni moglo odločiti skupaj z odločitvijo o glavni stvari in je tožeča stranka imela možnost naknadne priglasitve stroškov, kar je tudi storila.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233, 233/2. ZDR člen 111, 111/1, 111/1-8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev navodil zdravnika - zloraba bolniške - odsotnosti – zloraba bolniškega staleža – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Zgolj zato, ker se je tožnik udeležil atletskih iger v kraju, ki je oddaljen od njegovega bivališča manj kot pol ure vožnje in za ta odhod ni imel izrecne (predhodne) odobritve osebne zdravnice, še ni mogoče zaključiti, da je zlorabil bolniški stalež. Za ravnanje delavca v bolniškem staležu resda velja poseben režim, vendar pa to ne pomeni, da vsaka krajša odsotnost z doma pomeni utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Neživljenjsko je pričakovati od delavca, ki je v bolniškem staležu, da bo za vsak krajši opravek izven kraja bivanja klical svojega osebnega zdravnika in ga prosili za dovoljenje za odhod, še posebej glede na to, da mu je osebna zdravnica svetovala čim več razgibavanja po umiritvi akutnega bolezenskega stanja zaradi prvo obravnavane diagnoze (bolečin v vratu) ter mu je zaradi drugo obravnavanega bolezenskega stanja svetovala čim več gibanja v naravi in vključevanje v družabno življenje.
Dopolnitev izvedeniškega mnenja bi bila potrebna le v primeru, da bi tožeča stranka naknadno zatrjevala, da je tožnica v nezgodi utrpela hujšo poškodbo rame, kot pa je bila predhodno ugotovljena, takšne trditvene podlage pa ni podala.
Nagrada za narok vključuje nagrado za vse naroke.
Strošek za izvedenino, četudi je bila tožeča stranka oproščena njenega plačila in je bil založen iz sredstev sodišča, sodi med stroške postopka in je tako predmet odločitve sodišča o stroških postopka v odločbi, s katero je postopek zaključen.
V skladu z b. točko 5. člena ZDSS-1 je delovno sodišče pristojno za odločanje v individualnih delovnih sporih o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi nasledniki. Med spore o odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem sodi odškodninski spor zaradi poškodbe na delu.
ZPP člen 367, 367/1. ZDSS-1 člen 31, 31/1, 31/1-4.
zdraviliško zdravljenje – pritožba zoper pravnomočno sodbo – zavžena pritožba
Pritožba zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje ni dovoljena, zato se zavrže. V socialnih sporih o pravici do zdraviliškega zdravljenja tudi ni revizije.
Tožnik je ob škodnem dogodku utrpel zlom kirurškega vratu leve nadlahti, večfragmentni zlom spodnjega dela leve koželjnice, odlom stiloida podlahtnice, ter lažji pretres možganov, kar je huda telesna poškodba. Nastala pa je tudi posttravmatska stresna motnja. Odškodnina v višini 42.000,00 EUR (43 povprečnih plač v času sojenja) je primerna.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – zastaranje - zastaranje odškodninske terjatve – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
206. člen ZDR, ki določa petletni zastaralni rok, se uporablja za terjatve iz naslova prejemkov iz delovnega razmerja (plača, regres za letni dopust, nadomestilo za prehrano, prevoza na delo, itd.). Tožnik v tem sporu vtožuje od svojega delodajalca ter zavarovalnice odškodnino za materialno in nematerialno škodo, za presojo takšne odškodninske terjatve pa veljajo zastaralni roki, kot so določeni v 352. členu OZ, to je triletni subjektivni in petletni objektivni rok.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – prepoved konkurence – konkurenčna prepoved – zakonska prepoved konkurenčne dejavnosti
Tožnik je med trajanjem delovnega razmerja opravljal dejavnost, s katero je konkuriral toženi stranki. Ker za opravljanje dejavnosti ni imel pisnega soglasja tožene stranke, je kršil konkurenčno prepoved v smislu 37. člena ZDR in 1. odstavka 9. člena pogodbe o zaposlitvi, zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku na podlagi druge alineje prvega odstavka 111. člena ZDR, utemeljena.
Ker tožeča stranka sodne takse za vloženo tožbo tudi po pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi njenega ugovora zoper nalog o plačilu sodne takse ni plačala, je sodišče prve stopnje po 3. odstavku 188. člena ZPP v zvezi s 3. odstavkom 105.a člena ZPP utemeljeno izdalo sklep o ustavitvi postopka zaradi fikcije umika tožbe.
ZDR člen 88, 116, 116/1. ZPIZ-1 člen 102, 103. ZZRZI člen 4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – invalidnost - odpovedni razlog - komisija za ugotovitev podlage za odpoved
Tožniku invalidu je bila pogodba o zaposlitvi redno odpovedana zaradi poslovnega razloga na podlagi določb prvega odstavka 116. člena ZDR, prvega odstavka 102. člena ZPIZ-1 ter 40. člena ZZRZI. Izpodbijana odpoved po vsebini tako ni bila podana iz poslovnega razloga v smislu določbe 1. alineje prvega odstavka 88. člena ZDR, saj ne gre za to, da potreba po delu tožnika pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi pri toženi stranki ne bi več obstajala. Razlog za odpoved je bila tožnikova invalidnost, zaradi katere mu je bila priznana pravica do razporeditve oziroma zaposlitve na drugo ustrezno delovno mesto, ter dejstvo, da tožena stranka glede na svoje potrebe po opravljanju dela te pravice tožniku ni mogla zagotoviti, ker ni razpolagala z ustreznim delovnim mestom.
zavrženje tožbe – sodno varstvo – rok – neizbrani kandidat
Po soločbi 5. odstavka 204. člena ZDR ima neizbrani kandidat možnost zahtevati sodno varstvo pred pristojnim sodiščem le v 30 dneh po prejemu obvestila delodajalca in še to le v primeru, da je bila pri izbiri kršena zakonska prepoved diskriminacije. V primeru kršitve zakonske prepovedi diskriminacije pa je na podlagi 7. odstavka 6. člena ZDR podana le odškodninska odgovornost delodajalca skladno s splošnimi pravili civilnega prava. Ker je tožnik v tem individualnem delovnem sporu vložil tožbo za plačilo odškodnine zaradi diskriminacije po preteku 30 dni od prejema obvestila delodajalca o izbiri kandidata, je treba njegovo tožbo kot prepozno zavreči (204/5. čl. ZDR).
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 164, 164/3, 167, 175.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – premoženjska škoda – invalid – renta – izguba na dohodku – invalidska upokojitev – materialna škoda
Tožnik je utrpel premoženjsko škodo zaradi posledic delovne nezgode. Zaradi poškodbe pri delu pri delodajalcu je postal invalid III. kategorije, ki mu njegov delodajalec ni mogel zagotoviti drugega dela glede na omejitve, ki izhajajo iz invalidske odločbe, zaradi česar mu je delovno razmerje pri delodajalcu sporazumno in na podlagi soglasja ZPIZ prenehalo, z odločbo ZPIZ mu je bila priznana tudi pravica do nadomestila za invalidnost. Tudi invalidska upokojitev tožnika je posledica invalidnosti, do katere je prišlo zaradi delovne nezgode, ki jo je utrpel pri delodajalcu. Materialna škoda, ki je tožniku nastala, je torej v vzročni zvezi z delovno nezgodo, za katero je odgovoren tožnikov bivši delodajalec – če se tožnik ne bi poškodoval pri bivšem delodajalcu, ne bi postal invalid III. kategorije, niti mu ne bi prenehala pogodba o zaposlitvi pri bivšem delodajalcu zaradi invalidnosti, ker mu ustreznega dela ni mogel zagotoviti, tožnik pa ustrezne zaposlitve kot invalid III. kategorije tudi drugje – čeprav je bil prijavljen na zavodu za zaposlovanje – ni mogel dobiti in je zato dobival nadomestilo. Posledica nezgode pa je tudi tožnikova invalidska upokojitev.