pridržna pravica - nastanek - obstoj obligacijskega razmerja
Tožena stranka nima pridržne pravice nasproti tožeči stranki. Četudi ima v rokah njene stvari, pa zoper njo nima veljavne zapadle terjatve. Zapadla terjatev oziroma obstoj veljavnega obligacijskega razmerja med upnikom in dolžnikom pa je nujna predpostavka za nastanek pridržne pravice.
ugovor litispendence – neposredno izvršljiv notarski zapis - menica – ne bis in idem
Ker litispendenca preneha, ko postane sodna odločba pravnomočna in gre od tedaj dalje za položaj, ko teče pravda o stvari, o kateri je že pravnomočno razsojeno in ker ima izvršljiv notarski zapis enak učinek kot pravnomočna sodba ali sodna poravnava, je sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo, da obstaja v pravdni zadevi P 883/2011 položaj, ko teče pravda o delu terjatve, ki je med strankama že nesporno ugotovljena v izvršljivem notarskem zapisu in bo tako drugi dolžnik moral kvečjemu v postopku P 833/2011 nasprotovati tistemu delu tožbenega zahtevka, ki temelji na kreditni pogodbi iz razloga, ker je bilo o tem delu terjatve že pravnomočno odločeno. Pravdna zadeva P 883/2011 je namreč posledica razveljavitve sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine (menice), v kateri je bila zajeta tudi terjatev iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa.
povečanje vrednost zapuščine z vlaganji – izločitveni zahtevek
Zahtevka dediča za prednostno izplačilo iz zapuščinske mase oziroma, da se mu nepremičnina prepusti v celoti, on pa ostala dva dediča izplača, ker je s svojimi vlaganji povečal vrednost nepremičnine, ni možno pravno opredeliti kot izločitveni zahtevek v smislu 32. člena ZD.
zastaranje odškodninskih terjatev - škoda nastala s prekršitvijo pogodbene obveznosti - terjatve iz gospodarskih pogodb – začetek teka zastaralnega roka
Pogodbena kazen je lahko med pogodbenima strankama dogovorjena tudi kot odmena za škodo. Tožena stranka je sicer v ugovoru zoper sklep o izvršbi utemeljeno opozorila, da med pravdnima strankama pogodbena kazen ni bila dogovorjena. Tožeča stranka je v dopolnitvi tožbe 30. 8. 2011 pojasnila, kaj dejansko predstavlja pogodbena kazen, podala podrobne trditve zanj in predložila dokaze, vendar to ne pomeni, da je šele takrat vložila tožbeni zahtevek. Tožbeni zahtevek je tožeča stranka uveljavljala že z vložitvijo tožbe (predloga za izvršbo) z dne 10. 12. 2010 in je povračilo škode zahtevala pravočasno, znotraj triletnega zastaralnega roka.
Ker so dela na sušenju objekta bila končana konec septembra 2007 in je tožeča stranka z iztekom septembra 2007 vedela za višino škode v zvezi sušenjem objekta, vedela pa je tudi za povzročitelja škode in ob tem menila, da tožena stranka škodo povzročila s kršitvijo pogodbe, je s 1. oktobrom 2007 začel teči triletni zastaralni rok za uveljavitev škode za sušenje in bi tožba bila pravočasna, če bi bila vložena 1. 10. 2010.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - groba kršitev cestnoprometnih predpisov - stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila
Teža storjenega kaznivega dejanja, ki se kaže v grobi kršitvi cestnoprometnih predpisov, ko je obdolženec zadel oškodovance na zaznamovanem prehodu za pešce sredi mesta in pri tem vse tri, med njimi dva otroka, hudo telesno poškodoval, tudi po oceni pritožbenega sodišča narekuje izrek stranske kazenske sankcije, kot jo je predlagal državni tožilec.
Sodišče sploh ni preizkusilo predloženih potrdil o plačilih in ne trditev tožeče stranke, ki je pojasnjevala, katera plačila je štela za plačilo najemnin in ne trditev tožene stranke o celotnem poplačilu najemnin glede na drugi odstavek 287. člena OZ, ki določa, da dolžnik sme ob plačilu navesti, katero od več istovrstnih obveznosti plačuje in tedaj je upnik na to vezan in nima zoper to ugovorov.
Vsa ta dejstva pa so pravno odločilna, ker je tožena stranka bila v obligacijskem razmerju s tožečo stranko ne le na podlagi sklenjene najemne pogodbe, temveč tudi na podlagi prodajne pogodbe, v sporni zadevi pa so vtoževane zgolj najemnine in glede najemnin je tožena stranka zatrjevala, da jih je v celoti plačala (vključno z najemnino za avgust 2009 in ji potem po dogovoru s tožečo stranko ne bi bilo potrebno plačati septembrske najemnine).
V primeru, če tožeča stranka umakne tožbo, ker tožbeni zahtevek izpolni le ena od solidarno zavezanih strank, druga pa se zahtevku upira, nima pravice do povračila stroškov pravdnega postopka, ki ga vodi proti slednjemu.
ZPP člen 151, 151/1, 163, 179, 274. ZDSS-1 člen 7, 7/1, 63.
bolniški stalež – pravni interes
Ker je bil tožniku za isto obdobje, kot ga je uveljavljal s tožbo, bolniški stalež z odločbo toženca, izdano po vložitvi tožbe oziroma tekom sodnega postopka, že priznan, tožnik nima več pravnega interesa, zato se tožba zavrže.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – zastaranje - zastaranje odškodninske terjatve – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
206. člen ZDR, ki določa petletni zastaralni rok, se uporablja za terjatve iz naslova prejemkov iz delovnega razmerja (plača, regres za letni dopust, nadomestilo za prehrano, prevoza na delo, itd.). Tožnik v tem sporu vtožuje od svojega delodajalca ter zavarovalnice odškodnino za materialno in nematerialno škodo, za presojo takšne odškodninske terjatve pa veljajo zastaralni roki, kot so določeni v 352. členu OZ, to je triletni subjektivni in petletni objektivni rok.
Tožeča stranka je primarni tožbeni zahtevek modificirala tako, da mora tožena stranka iz vrednosti nepremičnega premoženja, ki ga sestavlja 43 parcelnih številk (natančno opredeljenih) prednostno, po pravilih ZFPPIPP o plačilu stroškov stečajnega postopka, plačati celotno v stečajnem postopku priznano terjatev 1.104.094,29 EUR pred plačilom drugih terjatev iz tega premoženja. Tožnica s tako modificiranim tožbenim zahtevkom dejansko uveljavlja pravico do ločenega poplačila njene terjatve iz točno določenega nepremičnega premoženja stečajnega dolžnika, enako kot bi uveljavljala svojo zastavno pavico na tem premoženju. Gre za primerljivo situacijo, kot jo ureja 43. člen ZPP, po katerem se v primeru, ko se s tožbo zahteva samo zavarovanje za določeno terjatev ali ustanovitev zastavne pravice, določi vrednost spornega predmeta po znesku terjatve, ki naj se zavaruje.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1. ZFPPIPP člen 300, 313. ZDSS-1 člen 41, 41/5.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - stečaj
ZDSS-1 v 5. odstavku 41. člena določa, da delodajalec sam krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka v sporih o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja, razen če je delavec z vložitvijo tožbe ali z ravnanjem v postopku zlorabljal procesne pravice. Dejstvo, da je tožnik naknadno v skladu s 300. členom ZFPPIPP v povezavi s 313. členom vložil tožbo za ugotovitev obstoja terjatve oziroma predlagal nadaljevanje že začetega pravdnega postopka, na naravo spora ne vpliva, saj je sodišče še naprej obravnavalo zakonitost podane odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je tožena stranka podala tožniku. Denarni zahtevki, katerih ugotovitev obstoja je tožnik zahteval, pa so posledice nastopa objektivnega dejstva začetka stečajnega postopka nad toženo stranko. Glede na to, da tožnikov tožbeni zahtevek ni bil utemeljen, pravdni stranki sami krijeta svoje stroške postopka (5. odstavek 41. člena ZDSS-1).
Dopolnitev izvedeniškega mnenja bi bila potrebna le v primeru, da bi tožeča stranka naknadno zatrjevala, da je tožnica v nezgodi utrpela hujšo poškodbo rame, kot pa je bila predhodno ugotovljena, takšne trditvene podlage pa ni podala.
Nagrada za narok vključuje nagrado za vse naroke.
Strošek za izvedenino, četudi je bila tožeča stranka oproščena njenega plačila in je bil založen iz sredstev sodišča, sodi med stroške postopka in je tako predmet odločitve sodišča o stroških postopka v odločbi, s katero je postopek zaključen.
Podlaga za zastopanje stranke je (novo) pooblastilno razmerje, tudi v primeru, ko je določen prevzemnik določene odvetniške pisarne (zaradi smrti ali drugih razlogov za izpis iz imenika odvetnikov), ker glede na naravo pooblastilnega – zaupnega razmerja, ni moč šteti, da je že določitev prevzemnika odvetniške pisarne, ustrezen ekvivalent takemu razmerju.
IZVRŠILNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0021528
OZ člen 365, 369. SPZ člen 11. ZIZ člen 32, 55, 55/1, 55/1-11, 58, 58/3, 168, 168/1, 201, 201/2, 208, 208/2.
izvršba na nepremičnine – lastništvo nepremičnine – originarna pridobitev lastninske pravice – izvenzakonska skupnost – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – ugovor tretjega – zastaranje terjatve – stroški postopka
Izvršbo na predmetne nepremičnine ne preprečuje ugovor dolžnika, da le-te niso njegova last, iz razloga, ker so bile pridobljene v času izvenzakonske skupnosti in ker so z notarskim zapisom z dne 9. 6. 2006 postale izključna last izvenzakonske partnerice dolžnika A.K. Za vodenje izvršbe zoper dolžnika je po prvem odstavku 168. člena ZIZ odločilno le, da je dolžnik tisti, ki je po podatkih zemljiške knjige vpisan kot lastnik nepremičnine. Nevpisana lastninska pravica izvenzakonskega partnerja in odsvojitev nepremičnine na izvenzakonskega partnerja, ki v zemljiški knjigi ni vknjižena, je v postopku odločanja o ugovoru dolžnika brez vsakršnega učinka.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-1, 55, 55/1, 55/1-5, 58, 58/3, 71, 169, 169/1. ZPP člen 328.
sodna poravnava kot izvršilni naslov – predlog za odlog izvršbe – ugovorni razlogi – pisna napaka – načelo stroge formalne legalitete – nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda – predlog za drugo sredstvo izvršbe – predlog za odlog izvršbe – škoda zaradi prisilne prodaje nepremičnine
Sodna poravnava je izvršilni naslov in vse dokler ni razveljavljena, veže tako stranke, kot tudi sodišče. V primeru neprostovoljne izpolnitve lahko upnica prisilno izterja terjatev s pomočjo države s prisilnimi sredstvi. Izvršilno sodišče je dolžno terjatev iz izvršilnega naslova prisilno izvršiti, pri čemer je upnica tista, ki predlaga sredstvo izvršbe.
Tožnik je ob škodnem dogodku utrpel zlom kirurškega vratu leve nadlahti, večfragmentni zlom spodnjega dela leve koželjnice, odlom stiloida podlahtnice, ter lažji pretres možganov, kar je huda telesna poškodba. Nastala pa je tudi posttravmatska stresna motnja. Odškodnina v višini 42.000,00 EUR (43 povprečnih plač v času sojenja) je primerna.
ZOdvT člen 22. ZST-1 člen 36, 37. ZPP člen 151, 151/1, 155.
odločitev o pravdnih stroških - stroškovna odločitev – pravdni stroški – sodna taksa – predhodni postopek pri delodajalcu
Morebiti naložena in plačana taksa v postopku, ki je stranka ni dolžna plačati, ne more biti predmet odločitve o pravdnih stroških, saj so pravdni stroški izdatki, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka. Stranka, ki v sporu uspe, lahko od nasprotne stranke zahteva tudi povračilo sodne takse, ki jo je morala plačati (za vložene tožbo, pritožbo ali druge vloge). Če pa je plačala sodno takso, čeprav ni zavezanec po ZST-1, povračila teh stroškov (ki niso bili potrebni stroški v smislu 155. člena ZPP) ne more uveljavljati zoper nasprotno stranko.
Ker je bil pogoj za vložitev tožbe predhodni postopek pri delodajalcu, so tudi stroški tega notranjega postopka pravdni stroški. Določba 1. odstavka 151. člena ZPP namreč določa, da so pravdni stroški izdatki, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0074596
OZ člen 325, 325/1, 435, 435/1, 520, 520/2.
ugotovitev obstoja izločitvene pravice – skupni namen pogodbenih strank – prehod lastninske pravice – prodajna pogodba – najemna pogodba – novacija
Uspeha celotnega dokaznega postopka tožeča stranka ne more uspešno ovreči s stališčem o pomenu dejstva, da je v stečaju sporni stroj tožeča stranka vodila kot premoženje stečajnega dolžnika. Podlaga za to bi bila lahko realizirana kupoprodajna pogodba, za katero pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je prenehala, ker sta sta jo pogodbeni stranki prenovili z najemno (zakupno) pogodbo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – program razreševanja presežnih delavcev – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Iz dokaznega postopka ne izhaja, iz kakšnega razloga je delavcem tožene stranke delovno razmerje prenehalo, kot tudi ne izhaja, na kakšen način je od januarja do februarja 2010 prenehalo delovno razmerje 32 delavcem. Zato ni mogoče presoditi, ali je bila pravilno uporabljena določba 2. odst. 96. čl. ZDR, ki določa, da je delodajalec dolžan izdelati program razreševanja presežnih delavcev, če v obdobju treh mesecev zaradi poslovnih razlogov postane nepotrebno delo 20 ali več delavcev (2. odst. 96. čl. ZDR).