ugovor litispendence – neposredno izvršljiv notarski zapis - menica – ne bis in idem
Ker litispendenca preneha, ko postane sodna odločba pravnomočna in gre od tedaj dalje za položaj, ko teče pravda o stvari, o kateri je že pravnomočno razsojeno in ker ima izvršljiv notarski zapis enak učinek kot pravnomočna sodba ali sodna poravnava, je sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo, da obstaja v pravdni zadevi P 883/2011 položaj, ko teče pravda o delu terjatve, ki je med strankama že nesporno ugotovljena v izvršljivem notarskem zapisu in bo tako drugi dolžnik moral kvečjemu v postopku P 833/2011 nasprotovati tistemu delu tožbenega zahtevka, ki temelji na kreditni pogodbi iz razloga, ker je bilo o tem delu terjatve že pravnomočno odločeno. Pravdna zadeva P 883/2011 je namreč posledica razveljavitve sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine (menice), v kateri je bila zajeta tudi terjatev iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa.
Sodišče sploh ni preizkusilo predloženih potrdil o plačilih in ne trditev tožeče stranke, ki je pojasnjevala, katera plačila je štela za plačilo najemnin in ne trditev tožene stranke o celotnem poplačilu najemnin glede na drugi odstavek 287. člena OZ, ki določa, da dolžnik sme ob plačilu navesti, katero od več istovrstnih obveznosti plačuje in tedaj je upnik na to vezan in nima zoper to ugovorov.
Vsa ta dejstva pa so pravno odločilna, ker je tožena stranka bila v obligacijskem razmerju s tožečo stranko ne le na podlagi sklenjene najemne pogodbe, temveč tudi na podlagi prodajne pogodbe, v sporni zadevi pa so vtoževane zgolj najemnine in glede najemnin je tožena stranka zatrjevala, da jih je v celoti plačala (vključno z najemnino za avgust 2009 in ji potem po dogovoru s tožečo stranko ne bi bilo potrebno plačati septembrske najemnine).
povečanje vrednost zapuščine z vlaganji – izločitveni zahtevek
Zahtevka dediča za prednostno izplačilo iz zapuščinske mase oziroma, da se mu nepremičnina prepusti v celoti, on pa ostala dva dediča izplača, ker je s svojimi vlaganji povečal vrednost nepremičnine, ni možno pravno opredeliti kot izločitveni zahtevek v smislu 32. člena ZD.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - groba kršitev cestnoprometnih predpisov - stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila
Teža storjenega kaznivega dejanja, ki se kaže v grobi kršitvi cestnoprometnih predpisov, ko je obdolženec zadel oškodovance na zaznamovanem prehodu za pešce sredi mesta in pri tem vse tri, med njimi dva otroka, hudo telesno poškodoval, tudi po oceni pritožbenega sodišča narekuje izrek stranske kazenske sankcije, kot jo je predlagal državni tožilec.
ugotovitev tržne vrednosti nepremičnine – prodaja po delih – pripombe na cenitveno poročilo
Sodišče prve stopnje bi se glede na podane pripombe dolžnika in tudi na podlagi določbe 178. člena ZIZ moralo opredeliti do možnosti prodaje nepremičnin po delih ali sklopih delov, ker je možnost za prodajo nepremičnine po delih potrebno upoštevati že v fazi ugotavljanja vrednosti nepremičnine.
nesporno dejansko stanje - dolžnost razpisati narok za glavno obravnavo
Ker tožena stranka na vlogo tožeče stranke ni odgovorila, navedbe tožene stranke iz njenega ugovora pa so bile zgolj pavšalne, je šteti, da tožena stranka ni zanikala dejstev, ki jih je navajala tožeča stranka, nespornih dejstev pa ni potrebno dokazovati in če je dejansko stanje nesporno, se to sploh ne ugotavlja in sodišče sme odločiti v sporni zadevi brez naroka.
O nespornem dejanskem stanju je mogoče govoriti tedaj, ko dejstev ni potrebno ugotavljati na podlagi ocene dokazov, temveč se dejansko stanje opredeli s povzemanjem navedb strank.
Po 1. točki prvega odstavka 95. člena ZPP ima odvetnik v primeru, če mu da stranka pooblastilo za pravdo, ne da bi v pooblastilu natančno navedla njegove pravice, pravico opravljati vsa pravdna dejanja, zlasti pa umakniti tožbo. Po 92. členu ZPP imajo pravdna dejanja, ki jih opravi pooblaščenec v mejah pooblastila, enak pravni učinek, kakor če bi jih opravila sama stranka. Umik tožbe na poravnalnem naroku je bil v skladu s podpisanim pooblastilom. Pooblastilo je prenehalo veljati z naznanilom preklica sodišču šele po poravnalnem naroku, zato je izpodbijani sklep o ustavitvi postopka zakonit.
ZDR člen 126, 126/1, 126/2, 127, 128, 129. ZMinP člen 1, 2, 2/2, 2/3.
plača – minimalna plača – plačilo za delo – vrsta plačil – osnovna plača – delovna uspešnost – dodatki – višina dodatkov
Delodajalec mora izplačati delavcu plačo skladno z določili ZDR, veljavne KP in upoštevaje tudi določila ZMinP, ki sicer ureja socialno varnost zaposlenih delavcev. Tako izplačana plača za poln delovni čas ne more biti nižja od minimalne plače, delavec ki dela krajši delovni čas pa ima pravico do sorazmernega dela minimalne plače.
nepopoln predlog za oprostitev plačila sodnih taks – nepopolno izpolnjena izjava o premoženjskem stanju prosilca – zavrženje predloga
Tožnica svojemu predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, ki ga je podala skupaj s tožbo, ni priložila pisne izjave o svojem premoženjskem stanju, in premoženjskem stanju svojih družinskih članov na obrazcu, ki ga predpisuje Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju. Zato je sodišče prve stopnje z njenim predlogom pravilno ravnalo kot z nepopolno vlogo in tožnico s sklepom pozvalo k dopolnitvi predloga. Ker tožnica zahtevane izjave ni ustrezno izpolnila, je sodišče prve stopnje njen nepopoln predlog za oprostitev plačila sodnih taks pravilno zavrglo.
Skladno z določbo 2. odstavka 245. člena ZPP lahko sodišče postavi za izvedenca tudi koga, ki ni v seznamu sodnih izvedencev. Kljub temu pa je pri določitvi nagrade za opravljeno izvedensko delo potrebno uporabiti tarifo, ki velja za sodne izvedence (po 2. odstavku 155. člena ZPP se stroški, če je predpisana tarifa za nagrade odvetnikov ali za druge stroške, odmerijo po tarifi).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnica (prodajalka – namestnica poslovodje) se je do sodelavk v prodajalni ponavljajoče, graje vredno, očitno negativno in žaljivo vedla ter z nezaželenim vedenjem med njimi ustvarjala zastraševalno, sovražno, ponižujoče in žaljivo okolje ter prizadela njihovo dostojanstvo, prav tako pa je pogosto kritično negativno in škodljivo govorila o delodajalcu ter s tem škodovala oziroma utegnila škoditi ugledu in poslovnim interesom delodajalca. S takšnim svojem ravnanjem je huje kršila obveznosti iz delovnega razmerja, zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici na podlagi prve alineje prvega odstavka 111. člena ZDR, zakonita.
Podlaga za zastopanje stranke je (novo) pooblastilno razmerje, tudi v primeru, ko je določen prevzemnik določene odvetniške pisarne (zaradi smrti ali drugih razlogov za izpis iz imenika odvetnikov), ker glede na naravo pooblastilnega – zaupnega razmerja, ni moč šteti, da je že določitev prevzemnika odvetniške pisarne, ustrezen ekvivalent takemu razmerju.
Po uveljavitvi pravila o takojšnjem grajanju procesnih kršitev je postal trenutek, ko sodišče razglasi konec dokazovanja, izrazito pomemben procesni trenutek. Tedaj mora stranka opozoriti na morebitne kršitve, kamor spada tudi zatrjevana relativna bistvena kršitev postopka zaradi neupoštevanja prepozno vložene vloge.
Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4. ZDR člen 84, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 135.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – kaznivo dejanje ogrožanje varnosti
. Tega dne je s
Tožnik je s svojim ravnanjem, usmerjenim proti nadrejenemu delavcu potem, ko je prejel odredbo, da bo opravljal delo na drugi lokaciji, le tega skušal prepričati, da prekliče odredbo, pri tem pa je uporabil grožnje in pri nadrejenem vzbudil občutek fizične ogroženosti in s tem ogrožanja njegove varnosti in varnosti njegove družine. S takšnim svojim ravnanjem je izpolnil vse znake kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po 135. členu KZ-1, zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 1. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR.
motenje posesti - začasna odredba - soposest - nenadomestljiva škoda - stalno bivališče - izguba soposesti
Če se v postopku izdaje začasne odredbe verjetnostno ugotovi, da oseba, ki ji je bila odvzeta posest, nima namena stalnega bivanja v stanovanju, zgolj izguba posesti, kjer je imela prijavljeno stalno bivališče, še ne predpostavlja nastanka nenadomestljive škode in s tem pogojev za izdajo začasne odredbe.
Premoženje vzajemnega sklada upravlja družba za upravljanje, in sicer v svojem imenu in za račun sklada, spričo česar v razmerju do druge stranke iz posla, ki ga je sklenila družba za upravljanje za račun vzajemnega sklada, odgovarja za izpolnitev iz tega posla prav družba za upravljanje (prvi odstavek 136. člena ZISDU-1, sedaj tudi prvi odstavek 169. člena ZISDU-2). To pa pomeni, da je v takšnih primerih družba za upravljanje odgovorna nasprotni pogodbeni stranki za izpolnitev vseh obveznosti iz določenega posla, torej tudi za tiste obveznosti, ki nastanejo kot (zakonska) posledica neveljavnega (ničnega) pravnega posla.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0073019
ZPP člen 145, 145/4, 458. 458/1. OZ člen 197, 299. SPZ člen 118. SZ-1 člen 42, 43, 59.
spor majhne vrednosti – vročanje – sprememba naslova – sprememba naslova stranke – sprememba naslova pooblaščenca – pravica do izjave – stroški upravljanja – upravnik
Če pooblaščenec stranke ne sporoči spremembe naslova, se šteje, da pooblaščenec ni postavljen. Vabilo na narok za glavno obravnavo se stranki v tem primeru vroči osebno in ne po pooblaščencu.
sodba na podlagi pripoznave - odločitev o pravdnih stroških - stroškovna odločitev – pravdni stroški – predhodni postopek pri delodajalcu
Strošek nagrade za izvensodni postopek ni zajet v nagradi za postopek. V skladu z 1. odstavkom 151. člena ZPP so pravdni stroški izdatki, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka. Stroški, ki nastanejo zaradi postopka, so med drugim tudi stroški obveznega predhodnega postopka. Uveljavljanje pravic pri delodajalcu v smislu določbe 1. odstavka 204. člena ZDR predstavlja obvezni predhodni postopek, saj gre za procesno predpostavko, brez katere ni možno zahtevati sodnega varstva. Navedeno pomeni, da je tožnik upravičen tako do povrnitve izdatkov, ki so nastali med postopkom, kot do povrnitve stroškov, ki so nastali zaradi izvensodne storitve.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – ugotovitev obstoja delovnega razmerja - odjava iz zavarovanja
Tožena stranka je tožnika odjavila iz zavarovanja in ni ravnala v skladu z določbami ZDR, ki urejajo postopek odpovedi, zato je pogodba o zaposlitvi, ki jo je tožnik imel sklenjeno s toženo stranko, prenehala na nezakonit način.