Pritožnica se ne more izogniti predhodni odredbi z zatrjevanjem, da ji ta povzroča škodo. Če bi se izkazalo, da je tožeča stranka odgovorna zaradi izdaje neutemeljene predhodne odredbe, bi tožena stranka imela pravico do povrnitve povzročene škode.
V skladu z določbo 132. člena ZZK-1, ki opredeljuje krog udeležencev zemljiškoknjižnega postopka, sama vročitev sklepa o vpisu še ne pomeni, da je oseba s tem pridobila status udeleženca. Ker predlagatelj ni pravočasno predlagal vknjižbe v vrstnem redu zaznambe vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice, ni izkazal, da bi bile z izbrisom te zaznambe prizadete njegove pravice oziroma podan njegov pravni interes.
procesne predpostavke – upravičen predlagatelj – notar – pooblastilo za vložitev predloga za vpis
Notar ima zakonsko pooblastilo le za vložitev tistih predlogov za vpis, ki jih po zakonu lahko vloži sam subjekt vpisa. V nasprotnem primeru potrebuje za vložitev predloga za vpis izrecno pooblastilo upravičenega predlagatelja.
potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu – procesna predpostavka za vložitev izrednega pravnega sredstva
Pravica do izrednih pravnih sredstev v pravdnem postopku po Ustavi RS ni človekova pravica, ker pravica do sodnega varstva ne zajema tudi pravice do izrednih pravnih sredstev, zaradi česar tudi do kršitve navedenih ustavnih določb z določbami 86. člena ZPP ne more priti.
Tožnik ni predložil potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu oziroma je sodišču kasneje sporočil, da navedenega izpita nima. Zaradi navedenega skladno s 86. členom ZPP izrednih pravnih sredstev ne more vlagati sam. Ker pa revizije in tožbe za razveljavitev sodne poravnave ni vložil niti po pooblaščencu, ki je odvetnik, je prvostopenjsko sodišče revizijo in tožbo za razveljavitev sodne poravnave na podlagi prvega odstavka 91. člena ZPP pravilno zavrglo.
Vsebina poravnave se v postopku lahko upošteva, zato se nanjo tožeča stranka utemeljeno sklicuje. Stranke se namreč v okviru dovoljene dispozicije lahko sporazumno dogovorijo o stroških postopka drugače, kot to določa prvi odstavek 158. člena ZPP.
oprostitev plačila sodne takse – prisilna poravnava – redni posli v zvezi z opravljanjem dejavnosti
Med redne posle v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti sodi tudi izterjava vseh dolžnikovih terjatev in stroškov v zvezi z izterjavo, v tej zadevi torej vložitev tožbe in plačilo sodne takse za tožbo.
ZST-1 člen 11, 11/4, 12, 12/3. ZPP člen 7, 212, 270, 270/1, 270/1-12, 270/2.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – pravna oseba – popolna vloga – izjava o premoženjskem stanju - trditveno in dokazno breme – strokovni sodelavec
V primeru, kadar stranka, ki predlaga oprostitev plačila sodne takse, predloži v ta namen izjavo o premoženjskem stanju in je izjava o premoženjskem stanju pravilno izpolnjena, jo sodišče lahko presoja po vsebini in o njej tudi odloči, saj je vloga popolna.
umik pritožbe – odvetniški stroški – potrebni stroški – prihod odvetnika iz drugega kraja – stroški udeležbe zastopnika stranke
Stroški prihoda odvetnika iz Radovljice niso bili potrebni. V Ljubljani je namreč dovolj odvetnikov, tako da je kot potrebne možno oceniti le stroške, ki bi jih povzročilo zastopanje odvetnika iz Ljubljane.
Ob dejstvu, da je tožečo stranko zastopal odvetnik, ki je pravni strokovnjak in se je tudi udeleževal narokov za glavno obravnavo, ni mogoče zaključiti, da bi bili za potek in izid postopka stroški udeležbe zastopnika tožeče stranke kakorkoli potrebni.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – subjektivni pogoj izpodbojnosti – razlogi o odločilnih dejstvih – dobra vera – dolžna skrbnost – profesionalna skrbnost – kredit zavarovan s cesijo terjatev
Poslovnim subjektom v primeru insolventnosti njihovega poslovnega partnerja ni mogoče avtomatično očitati, da bi za insolventnost enostavno morali vedeti v okviru dolžne skrbnosti pri poslovanju. Dolžna skrbnost se presoja v okviru konkretnih okoliščin posameznega primera.
Sklenitev pogodbe za kredite, s katerimi se pokrivajo stare obveznosti, sama zase še ne kaže na insolventnost. Drugače pa bi lahko bilo, če vključno z refinanciranjem zapadlih obveznosti pride tudi do drugačnega zavarovanja, zaradi katerega upnik pridobi ločitveno pravico in s tem ugodnejše pogoje za svoje poplačilo. Takšno ravnanje lahko vzbudi dvome, nanašajoče se na ekonomsko finančno stanje dolžnika. Toda če se dvomi, upoštevajoč vse druge okoliščine primera, izkažejo za neutemeljene, subjektivni element izpodbijanja ni podan.
prosto urejanje obligacijskih razmerij – ara – predpogodba – glavna pogodba – odgovornost zaradi opustitve obvestila – sodelovalna dolžnost – poslovna odškodninska odgovornost - odgovornost za pogajanja
Z ozirom na to, da sta pogodbeni stranki načeloma avtonomni pri urejanju medsebojnega obligacijskega razmerja tako, da sami določita pravna pravila (konkretni in posamični pravni akt), ki ju v tem razmerju zavezujejo, je pogodba primarni vir za presojanje medsebojnih pravic in obveznosti pogodbenih strank.
Pravna posledica vrniteve dvojne are, ki se zahteva s tožbo, se lahko uveljavi že, v kolikor je tožena stranka odgovorna za neizpolnitev obveznosti iz glavne pogodbe (pridobitev projektne dokumentacije in parcelacija), zato, ko sicer ni odveč dodati, da je dogovor o ari veljaven tudi ob sklenitvi predpogodbe, o tem, ali predpogodba kot del spornega pogodbenega dogovora med pravdnima strankama sploh ustvarja pravne učinke, kot tudi o tem, da končni rok za izgradnjo stanovanjske hiše ob razvezi spornega pravnega posla še ni bil ogrožen, niti ni potrebno razpravljati.
Tožena stranka je bila kot izvajalka gradbenega projekta tista, ki je bila po tem, ko je tožeča stranka že izpolnila svojo sodelovalno dolžnost, v primeru potrebe po dodatnih podatkih oziroma pojasnilih v zvezi z izdelavo projektne dokumentacije dolžna vzpostaviti stik s tožečo stranko kot z naročnikom in plačnikom dogovorjenih del. Določilo 245. člena OZ pogodbeno stranko obvezuje, da drugega pogodbenika obvesti o dejstvih, ki vplivajo na njuno medsebojno razmerje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00026852
KZ-1 člen 115, 115/1, 29, 29/3, 70a, 117, 49, 49/2.
kaznivo dejanje uboja - bistveno zmanjšana prištevnost - priznanje krivde - uboj na mah - zaporna kazen - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - višina izrečene kazni
V obravnavani kazenski zadevi je šlo za konfliktno situacijo v družini (ni bila prva), ki je ni mogoče opredeliti kot napad, žalitev in močno razdraženost obdolženega, saj siceršnje ravnanje oškodovanca in sicer naganjanje obdolženega od hiše in prerivanje z njim pri normalno občutljivem človeku ne bi bilo sposobno izzvati reakcije, kot jo je pokazal obdolženi, ko je segel po kovinskih škarjah in z njimi vbadal v vitalne predele oškodovanca tako dolgo, da se je ta zgrudil, poškodbe pa so bile tako hude, daje zaradi krvavitev notranjih organov na kraju umrl.
Zato je obdolženčevo agresivno ravnanje, povezano s številčnostjo in silovitostjo vbodov (14 vbodov skozi medreberno mišičje, levo prsno votlino, skozi osrčnik in srce v trebušno prepono in jetra) pripisati njegovim subjektivnim lastnostim in stanju v času kaznivega dejanja (iz ugotovitve izvedenca, ki ga povzema pritožba, izhaja, da je obdolženi odreagiral skladno s svojo osebnostno motnjo (impulzivno) in osebnostno spremenjenostjo kot posledico kronične duševne motnje, torej s heteroagresivnim vedenje in dejanjem). To pa potrjuje, da je sodišče prve stopnje obdolženemu očitano kaznivo dejanje, za katerega ga je spoznalo za krivega, pravilno pravno opredelilo.
ZIZ člen 196, 197, 197/1, 198, 235, 236. SPZ člen 6, 70, 70/5.
poplačilo upnikov – prednost pri poplačilu – vrstni red drugih terjatev – razdelitev solastnine – razdelitev solastnine z izplačilom preostalih solastnikov – izvršba za izterjavo denarne terjatve solastnikov od prevzemnika stvari – sklep o delitvi solastnine kot izvršilni naslov
V primeru sklepa o delitvi solastnine z izplačilom solastnikov solastnina preneha že s pravnomočnostjo sklepa samega, ko eden od solastnikov postane izključni lastnik stvari, preostali solastniki pa pridobijo s sklepom denarno terjatev do prevzemnika, ki jim je dolžan izplačati njihove deleže najkasneje v treh mesecih od pravnomočnosti odločbe, skupaj z obrestmi. V primeru izvršbe za izterjavo njihovih denarnih terjatev imajo ti preostali solastniki na voljo vsa izvršilna sredstva, kot jih pozna ZIZ za poplačilo denarne terjatve. Kateri upniki se v postopku poplačila denarnih terjatev poplačajo iz kupnine od prodane nepremičnine in vrstni red poplačila teh upnikov pri nepremičninski izvršbi pa ureja ZIZ v 196., 197. in 198. členu.
Iz bilance stanja za leto 2011 izhaja, da so kratkoročna sredstva precej višja od kratkoročnih obveznosti, vrednost kratkoročnega koeficienta, ki znaša 3,6, pa izkazuje, da se ne nahaja v likvidnostnih težavah. Velja namreč, da je nelikvidnost podana, če je vrednost kratkoročnega koeficienta manjša od 1,5.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Če je ugotovljen obstoj prostih delovnih mest v času odpovedi, za katere se je zahtevala ista stopnja in vrsta izobrazbe kot za delovno mesto po odpovedani pogodbi o zaposlitvi, in če tožena stranka tožniku ni ponudila sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je tožena stranka podala tožniku nezakonita.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - groba kršitev cestnoprometnih predpisov - stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila
Teža storjenega kaznivega dejanja, ki se kaže v grobi kršitvi cestnoprometnih predpisov, ko je obdolženec zadel oškodovance na zaznamovanem prehodu za pešce sredi mesta in pri tem vse tri, med njimi dva otroka, hudo telesno poškodoval, tudi po oceni pritožbenega sodišča narekuje izrek stranske kazenske sankcije, kot jo je predlagal državni tožilec.
zastaranje odškodninskih terjatev - škoda nastala s prekršitvijo pogodbene obveznosti - terjatve iz gospodarskih pogodb – začetek teka zastaralnega roka
Pogodbena kazen je lahko med pogodbenima strankama dogovorjena tudi kot odmena za škodo. Tožena stranka je sicer v ugovoru zoper sklep o izvršbi utemeljeno opozorila, da med pravdnima strankama pogodbena kazen ni bila dogovorjena. Tožeča stranka je v dopolnitvi tožbe 30. 8. 2011 pojasnila, kaj dejansko predstavlja pogodbena kazen, podala podrobne trditve zanj in predložila dokaze, vendar to ne pomeni, da je šele takrat vložila tožbeni zahtevek. Tožbeni zahtevek je tožeča stranka uveljavljala že z vložitvijo tožbe (predloga za izvršbo) z dne 10. 12. 2010 in je povračilo škode zahtevala pravočasno, znotraj triletnega zastaralnega roka.
Ker so dela na sušenju objekta bila končana konec septembra 2007 in je tožeča stranka z iztekom septembra 2007 vedela za višino škode v zvezi sušenjem objekta, vedela pa je tudi za povzročitelja škode in ob tem menila, da tožena stranka škodo povzročila s kršitvijo pogodbe, je s 1. oktobrom 2007 začel teči triletni zastaralni rok za uveljavitev škode za sušenje in bi tožba bila pravočasna, če bi bila vložena 1. 10. 2010.
nesporno dejansko stanje - dolžnost razpisati narok za glavno obravnavo
Ker tožena stranka na vlogo tožeče stranke ni odgovorila, navedbe tožene stranke iz njenega ugovora pa so bile zgolj pavšalne, je šteti, da tožena stranka ni zanikala dejstev, ki jih je navajala tožeča stranka, nespornih dejstev pa ni potrebno dokazovati in če je dejansko stanje nesporno, se to sploh ne ugotavlja in sodišče sme odločiti v sporni zadevi brez naroka.
O nespornem dejanskem stanju je mogoče govoriti tedaj, ko dejstev ni potrebno ugotavljati na podlagi ocene dokazov, temveč se dejansko stanje opredeli s povzemanjem navedb strank.
Sodišče sploh ni preizkusilo predloženih potrdil o plačilih in ne trditev tožeče stranke, ki je pojasnjevala, katera plačila je štela za plačilo najemnin in ne trditev tožene stranke o celotnem poplačilu najemnin glede na drugi odstavek 287. člena OZ, ki določa, da dolžnik sme ob plačilu navesti, katero od več istovrstnih obveznosti plačuje in tedaj je upnik na to vezan in nima zoper to ugovorov.
Vsa ta dejstva pa so pravno odločilna, ker je tožena stranka bila v obligacijskem razmerju s tožečo stranko ne le na podlagi sklenjene najemne pogodbe, temveč tudi na podlagi prodajne pogodbe, v sporni zadevi pa so vtoževane zgolj najemnine in glede najemnin je tožena stranka zatrjevala, da jih je v celoti plačala (vključno z najemnino za avgust 2009 in ji potem po dogovoru s tožečo stranko ne bi bilo potrebno plačati septembrske najemnine).