Toženi stranki v pritožbi utemeljeno poudarjata prevelik časovni razkorak med njunima razpolaganjema s premoženjem, ki sta bili ključni dejanski okoliščini v predlogu tožeče stranke za izdajo začasne odredbe, in trenutkom vložitve predloga za izdajo začasne odredbe oziroma vložitve tožbe, saj je od razpolaganj toženih strank s premoženjem do vložitve predloga za izdajo začasne odredbe je minilo skoraj tri leta, do vložitve tožbe pa približno leto in pol, zaradi česar ni mogoče s stopnjo verjetnosti na podlagi njunega ravnanja v letu 2009 sklepati, da bi v prihodnosti delovali v smeri onemogočanja oziroma oteževanja uveljavitve morebitne bodoče terjatve.
predznamba - podpis prodajalke na prodajni pogodbi ni overjen - odobritev upravnega organa - plačilo davka
Ob predlogu za predznambo na podlagi listine, na kateri podpis še ni overjen, (ne)plačilo davkov oziroma (ne)odobritev pristojnega organa ne more biti ovira za dovolitev vpisa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - POPRAVA KRIVIC
VSL0073051
ZDen 72, 72/2. ZPP člen 185, 185/1, 185/2, 253.
sprememba tožbe - višina nadomestila - zaslišanje izvedenca - relativna bistvena kršitev postopka - nadomestilo za nemožnost uporabe denacionaliziranega premoženja - stanje nepremičnine ob uveljavitvi zden - odbitek davščin
Ker odločitev, da se sprememba tožbe ne dopusti, temelji na zmotnem razumevanju narave in podlage spremenjene tožbe, je podana relativna bistvena kršitev določb postopka.
Pri ugotavljanju višine odmene se upošteva stanje nepremičnine ob uveljavitvi ZDen – in ne ob njeni vrnitvi v posest.
ZPP člen 319, 319/2. ZIZ člen 44, 44/3, 55, 55/1, 55/1-8, 62, 62/3, 62/4.
izvršilni naslov – pravnomočnost dajatvenega dela sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine – res iudicata – zakonske zamudne obresti
Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je postal pravnomočen, s čimer je postala pravnomočna tudi odločitev o tem, da je toženec tožniku dolžan plačati (poleg glavnice) tudi zakonske zamudne obresti od terjatve. Tožnik tako že ima izvršilni naslov, na podlagi katerega lahko predlaga (ponovno) izvršbo za izterjavo zakonskih zamudnih obresti. Ker v obravnavanem postopku tožnik zahteva plačilo zakonskih zamudnih obresti, s tem zahteva, da se tožencu ponovno naloži plačilo terjatve, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno.
Ker je pristopljeni upnik z vložitvijo pritožbe že dosegel zasledovana interesa, da se druga javna dražba razpisana za dne 17. 1. 2013 prekliče in da se izvršba odloži do 31. 1. 2013, je njegov pravni interes za pritožbo naknadno odpadel, zato pritožba ni dovoljena.
Tožena stranka je dokazala, da je tožniku šest obrokov variabilnega dela plače že obračunala in izplačala, zato tožnik ni upravičen še do ponovnega obračuna ter izplačila teh šestih obrokov variabilnega dela plače, ki jo je že prejel.
Toženo stranko je sodišče pozvalo, da v 30 dneh od vročitve poziva odgovori na tožbo, v tem pozivu pa je bila opozorjena na posledice, če odgovora na tožbo ne bo podala oziroma če bo podala odgovor na tožbo, ki ne bo obrazložen. Ker tožena stranka v roku 30 dni na pravilno vročeno tožbo ni odgovorila, je bil podan prvi od pogojev za izdajo zamudne sodbe. Njene navedbe, da odgovora na tožbo ni podala zaradi težav v podjetju, tega zaključka ne uspejo izpodbiti.
zavrnitev dokazov - razlog za zavrnitev dokaza – obrazložitev - kršitev pravice do izjave - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Sodišče sicer lahko zavrne izvedbo posameznih dokazov, vendar mora zavrnitev ustrezno obrazložiti. V nasprotnem primeru krši pravico stranke do izjave, ki je vsebovana v pravici do kontradiktornega postopka. Ker sodišče prve stopnje v sodbi ni obrazložilo razloga za zavrnitev dokaza z navedeno pričo oziroma je ta razlog navedlo le pavšalno, je tožeči stranki odvzelo možnost do izjave.
negatorna tožbe – zaščita pred vznemirjanjem – prekoračitev tožbenega zahtevka – izvrševanje solastninske pravice – odklenjena vrata
Železna vrata na zahodnem delu parcele je sicer postavil toženkin mož, vendar je toženka takšno njegovo ravnanje naknadno odobrila. Ker pa so ta vrata ostala odklenjena, tožnice dejansko ne ovirajo pri izvrševanju njene solastninske pravice.
S prenehanjem pogodbe o upravljanju je tožeča stranka kot upravnik izgubila vsa materialnopravna upravičenja iz te pogodbe, s tem pa so prenehala tudi vsa njena morebitna pooblastila v zvezi z izterjavo neplačanih obveznosti.
Ker tožeča stranka v predmetnem postopku ne uveljavljala plačila za svoje delo oziroma ne zahteva povrnitve stroškov, ki bi jih sama založila za toženo stranko, ampak v svojem imenu in za svoj račun uveljavlja plačilo terjatve, ki jo ima zoper toženo stranko tretja oseba, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožbeni zahtevek zaradi neobstoja aktivne legitimacije tožeče stranke zavrnilo, pravilna.
OZ člen 235, 235/1, 240, 633, 633/3, 634, 634/1, 634/2, 639, 660. ZPP člen 153, 212.
podjemna pogodba – odgovornost za stvarne napake – poslovna odškodninska odgovornost – trditveno in dokazno breme – porazdelitev dokaznega bremena – predujem za izvedenca – predpravdno izvedensko mnenje
Če tožeča stranka dokaže, da je imel opravljen posel napake in nastanek škode, je na toženi stranki, da se razbremeni svoje odgovornosti. Ker je za ugotovitev dejstev, ali vzrok za napako izvira iz sfere tožene stranke, potrebno strokovno znanje, s katerimi sodišče ne razpolaga in mora angažirati izvedenca, mora predujem za izvedenca založiti tožena stranka.
poslovni prostor – zamenjava ključavnic - motenje posesti – posest – tek rokov – subjektivni rok – običajna skrbnost
Tožnici glede na javno dostopne podatke ni mogla ostati neznana lastninska in poslovodstvena struktura tretje toženke, zato je bilo dovolj že, da je bila tožnica seznanjena s tem, da tretja toženka šteje lokal za svojo last. Lastnik stvari je namreč praviloma tudi njen posestnik, če že ne neposredni, pa vsaj posredni posestnik. Zadošča, da mu je stvar dostopna in da lahko izvaja svojo dejansko oblast nad njo.
Subjektivni 30-dnevni rok za vložitev tožbe res začne teči takrat, ko posestnik izve za motenje in storilca, vendar to ne pomeni, da sme posestnik pri tem zanemariti običajno skrbnost, ki se pričakuje od udeležencev v stvarnopravnih razmerjih. Bistveno je torej, kdaj je posestnik lahko izvedel za motenje in storilca.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0077768
ZFPPIPP člen 444.
sprememba roka izpolnitve – podaljšanje pogodbenega roka – ustni dogovori – izbris tožeče stranke iz sodnega registra
Ob dejstvu, da gradnja ni bila končana v desetih mesecih od pričetka del ter ob dejstvu, da je tožnik tudi po izteku tega časa opravljal dela za toženca, je za presojo, ali je obstajala pogodbena podlaga za opravljanje nadzora, odločilno vprašanje, ali so bili podani objektivni razlogi v smislu drugega odstavka 2. člena Pogodbe. V primeru pritrdilnega odgovora tudi po izteku desetih mesecev od začetka del, pravno podlago za opravljanje nadzora in s tem pravno podlago za plačilo takšnih storitev predstavlja že sama Pogodba. Posebnih ustnih dogovorov tožniku v tem primeru niti ni potrebno dokazovati.
dodelitev otrok v varstvo in vzgojo – stiki – preživnina – preživet čas pri preživninskem zavezancu - potrebe otrok – stroški izvedenca
Če otrok veliko časa prebije pri preživninskem zavezancu, je preživnina zato sorazmerno nižja.
Izvedba dokaza z izvedencem je bila potrebna zaradi ugotovitve, kakšna odločitev o zaupanju otrok v varstvo in vzgojo ter o stikih je v največjo korist otrok, kar je bilo zato tudi v interesu obeh pravdnih strank, zato vsaka stranka krije polovico stroškov za izvedbo tega dokaza.
Pritožnica se ne more izogniti predhodni odredbi z zatrjevanjem, da ji ta povzroča škodo. Če bi se izkazalo, da je tožeča stranka odgovorna zaradi izdaje neutemeljene predhodne odredbe, bi tožena stranka imela pravico do povrnitve povzročene škode.
prosto urejanje obligacijskih razmerij – ara – predpogodba – glavna pogodba – odgovornost zaradi opustitve obvestila – sodelovalna dolžnost – poslovna odškodninska odgovornost - odgovornost za pogajanja
Z ozirom na to, da sta pogodbeni stranki načeloma avtonomni pri urejanju medsebojnega obligacijskega razmerja tako, da sami določita pravna pravila (konkretni in posamični pravni akt), ki ju v tem razmerju zavezujejo, je pogodba primarni vir za presojanje medsebojnih pravic in obveznosti pogodbenih strank.
Pravna posledica vrniteve dvojne are, ki se zahteva s tožbo, se lahko uveljavi že, v kolikor je tožena stranka odgovorna za neizpolnitev obveznosti iz glavne pogodbe (pridobitev projektne dokumentacije in parcelacija), zato, ko sicer ni odveč dodati, da je dogovor o ari veljaven tudi ob sklenitvi predpogodbe, o tem, ali predpogodba kot del spornega pogodbenega dogovora med pravdnima strankama sploh ustvarja pravne učinke, kot tudi o tem, da končni rok za izgradnjo stanovanjske hiše ob razvezi spornega pravnega posla še ni bil ogrožen, niti ni potrebno razpravljati.
Tožena stranka je bila kot izvajalka gradbenega projekta tista, ki je bila po tem, ko je tožeča stranka že izpolnila svojo sodelovalno dolžnost, v primeru potrebe po dodatnih podatkih oziroma pojasnilih v zvezi z izdelavo projektne dokumentacije dolžna vzpostaviti stik s tožečo stranko kot z naročnikom in plačnikom dogovorjenih del. Določilo 245. člena OZ pogodbeno stranko obvezuje, da drugega pogodbenika obvesti o dejstvih, ki vplivajo na njuno medsebojno razmerje.
ZN člen 3, 4, 43, 43/1, 43/1-4. ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 20a.
zadolžnica v obliki notarskega zapisa - zgolj dokaz o tem, da obveznost obstoji, ne pravni posel - nima lastnosti izvršilnega naslova
Zadolžnica je le listina z izjavo, da dolg obstoji in služi samo v dokazne namene, s katero dolžnik potrjuje (priznava, ne pa pripoznava kot pri pripoznavi) svojo obveznost do upnika. Z zadolžnico obveznost ne nastane, je le dokaz o tem, da obveznost obstoji, zato zadolžnica tudi ni pravni posel. Ker pa so v obliki notarskega zapisa lahko sklenjeni le pravni posli (4. točka prvega odstavka 43. člena ZN), glede v katerih določene obveznosti nekaj dati, storiti, opustiti ali trpeti, je dovoljeno skleniti poravnavo (4. člen ZN), in ker v obravnavanem primeru notarski zapis pravnega posla, ki je podlaga zadolžnici, ne vsebuje, takšnemu notarskemu zapisu ni moč priznati lastnosti notarskega zapisa in posledično lastnosti izvršilnega naslova.
Izvršitveno dejanje poslovne goljufije je mogoče storiti tako ob sklepanju posla, kakor tudi kasneje ob njegovem izvajanju tudi s tem, da storilec poslovni stranki prikriva, da obveznosti ne bodo mogle biti izpolnjene.
Narava pravnih poslov in odnosov storilcem kaznivega dejanja poslovne goljufije načeloma ne nalaga dolžnosti, da bi pogodbene partnerje obveščali o finančnem in bilančnem stanju svoje gospodarske družbe, razen, če posamezni gospodarski partner tega izrecno ne zahteva. Vendar je na utemeljenost očitka obtožencu o preslepitvi predstavnika oškodovane družbe tudi s prikrivanjem, da obveznosti ne bodo mogle biti izpolnjene sklepalo na podlagi izvedenih personalnih in listinskih dokazov in mnenja izvedenke finančne stroke iz česar je ugotovilo, da obtoženčeva družba ob prevzemu obveznosti do obeh v predmetni zadevi oškodovanih družb, le-teh ni bila sposobna poravnati, to ugotovitev pa je povezalo z izpovedbo predstavnika oškodovane družbe o tem, da je obtoženec stalno obljubljal plačilo računov in zaključilo, da je naveden očitek obtožencu utemeljen. Na taki podlagi utemeljenemu zaključku sodišča prve stopnje pa ni moč odreči razumnosti. Kolikor bi obtoženec med ugotovljenim dlje časa trajajočim poslovnim sodelovanjem nasprotno ugotovljenem stalnem zagotavljanju, da bodo že zapadle obveznosti poravnane, predstavnika družbe Z. seznanil s slabo finančno situacijo družbe H. d.o.o. oziroma nezmožnostjo plačila, je logično razumljivo, da ta na nadaljnje dobave gradbenega materiala, za katere bi naprej vedel, da ne bodo plačane, vsekakor ne bi pristal.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – subjektivni pogoj izpodbojnosti – razlogi o odločilnih dejstvih – dobra vera – dolžna skrbnost – profesionalna skrbnost – kredit zavarovan s cesijo terjatev
Poslovnim subjektom v primeru insolventnosti njihovega poslovnega partnerja ni mogoče avtomatično očitati, da bi za insolventnost enostavno morali vedeti v okviru dolžne skrbnosti pri poslovanju. Dolžna skrbnost se presoja v okviru konkretnih okoliščin posameznega primera.
Sklenitev pogodbe za kredite, s katerimi se pokrivajo stare obveznosti, sama zase še ne kaže na insolventnost. Drugače pa bi lahko bilo, če vključno z refinanciranjem zapadlih obveznosti pride tudi do drugačnega zavarovanja, zaradi katerega upnik pridobi ločitveno pravico in s tem ugodnejše pogoje za svoje poplačilo. Takšno ravnanje lahko vzbudi dvome, nanašajoče se na ekonomsko finančno stanje dolžnika. Toda če se dvomi, upoštevajoč vse druge okoliščine primera, izkažejo za neutemeljene, subjektivni element izpodbijanja ni podan.
oprostitev plačila sodne takse – prisilna poravnava – redni posli v zvezi z opravljanjem dejavnosti
Med redne posle v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti sodi tudi izterjava vseh dolžnikovih terjatev in stroškov v zvezi z izterjavo, v tej zadevi torej vložitev tožbe in plačilo sodne takse za tožbo.