odločba sodišča prve stopnje o pritožbi – nepopolna pritožba – podpis pritožnika – podpis odvetnika
Pritožba tožene stranke zoper izpodbijano sodbo ne vsebuje podpisa pritožnika oziroma njegovega pooblaščenca, temveč vsebuje le njegov žig. Zato gre za nepopolno pritožbo, katere sodišče ne vrača stranki v dopolnitev po 108. členu ZPP, ker se ta določba po 336. členu ZPP v postopku s pritožbo ne uporablja.
Ni dovolj, da odvetnik na listino da zgolj svoj žig, temveč se mora nanjo tudi podpisati.
kazen zapora - preklic pogojne obsodbe - enotna kazen - odvzem premoženjske koristi - navidezen realni stek - izključitev kazenskega pregona - tajni policijski delavec - hudodelska združba - tajno delovanje z uporabo identifikacijskih oznak - sostorilstvo - nezakonito pridobljen dokaz - izzivanje kriminalne dejavnosti - napeljevanje h kaznivemu dejanju - biološke sledi - posredovanje - načelo konsumpcije - tajno opazovanje - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - navidezni odkup - pomoč
Tudi pri tako imenovanem nadomestnem odvzemu mora biti predhodna pridobitev premoženjske koristi izkazana in ne zgolj domnevana.
Ugotovljeno izhaja iz jezikovne razlage prvega odstavka 75. člena KZ-1, logične razlage drugega odstavka tega člena ter iz teleološke razlage 74. člena KZ-1. Storilec kaznivega dejanja iz prvega odstavka 75. člena KZ-1 je namreč prav tako eden izmed prejemnikov premoženjske koristi, njen nadomestni odvzem po drugem odstavku 75. člena KZ-1, brez da bi bil znan dejanski obseg koristi, logično ni mogoč, vztrajanje pri nasprotnem pa pomeni pretvarjanje odvzema premoženjske koristi v kazensko sankcijo, se pravi v nekaj, v kar se zaradi razlike v namenih ne sme spremeniti.
Izbris samostojnega podjetnika iz Poslovnega registra ne pomeni prenehanja izvršilnega postopka, ker prenehanje opravljanja gospodarske dejavnosti samostojnega podjetnika ne pomeni prenehanja stranke in tako ne gre za neodpravljivo procesno pomanjkljivost za nadaljevanje postopka.
ZFPPIPP člen 58, 58/2, 231, 231-3, 239, 239/5, 269. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
predlog za začetek stečajnega postopka – aktivna procesna legitimacija upnika – ovira za odločanje – pravni interes – pravica do sodnega varstva – trditveno in dokazno breme – obstoj terjatve – pravica do izjave
Upravičen predlagatelj je tudi upnik, ki verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika, proti kateremu predlaga začetek postopka, in okoliščino, da dolžnik zamuja s plačilom te terjatve več kot dva meseca. Dejstvo obstoja terjatve mora obstajati ves čas postopka. V kolikor se ugotovi, da terjatev ne obstaja več (npr., ker je poplačana ali npr., ker je v pravdnem postopku pravnomočno zavrnjen zahtevek za njeno plačilo), navedeno predstavlja oviro za vsebinsko odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka.
Sodišče v podlago svoje odločitve ne sme sprejeti nobenega dejstva, ki ga stranka ni zatrjevala.
Toženi stranki v pritožbi utemeljeno poudarjata prevelik časovni razkorak med njunima razpolaganjema s premoženjem, ki sta bili ključni dejanski okoliščini v predlogu tožeče stranke za izdajo začasne odredbe, in trenutkom vložitve predloga za izdajo začasne odredbe oziroma vložitve tožbe, saj je od razpolaganj toženih strank s premoženjem do vložitve predloga za izdajo začasne odredbe je minilo skoraj tri leta, do vložitve tožbe pa približno leto in pol, zaradi česar ni mogoče s stopnjo verjetnosti na podlagi njunega ravnanja v letu 2009 sklepati, da bi v prihodnosti delovali v smeri onemogočanja oziroma oteževanja uveljavitve morebitne bodoče terjatve.
Neveljavnost oporoke zaradi zmote oporočitelja mora stranka uveljavljati z zahtevkom za razveljavitev oporoke in ne z zahtevkom na ugotovitev neveljavnosti oporoke.
Z napotitvenim sklepom je bil tožniku podeljen pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe v smislu 181. člena ZPP, za pravilno oblikovanje tožbenega zahtevka pa bi moral tožnik poskrbeti sam. Na (napačen) napotitveni sklep stranka ni vezana.
ničnost sklepov skupščine – izpodbijanje sklepov skupščine – razlogi sodbe – kogentnost oz. dispozitivnost določb ZGD-1 – sprememba družbene pogodbe – izstop družbenika – poseg v pravice manjšinskega delničarja
1. Zmotno je stališče, da je določba petega odstavka 502. člena ZGD-1 kogentna določba, saj ne ureja razmerij med družbo in tretjimi, na primer z upniki družbe, kjer bi bil interes zakonodajalca, da z zakonom sam uredi to razmerje in s tem zavaruje tretje, ki vstopajo v poslovne odnose z gospodarsko družbo. Po oceni pritožbenega sodišča gre za določbo, ki ureja notranja razmerja med družbeniki, pri čemer je zakonska ureditev zgolj vodilo družbenikom za ureditev njihovih medsebojnih razmerij.
2. V primeru, ko med družbeniki ni konsenza o drugačni ureditvi medsebojnih razmerij od zakonske ureditve, je potrebno takšno spremembo družbene pogodbe, ki poseže v dotedanje pravice manjšinskega delničarja, obravnavati tako, da se presoja skladnost spremembe družbene pogodbe z zakonom, torej s petim odstavkom 502. člena ZGD-1.
OZ člen 235, 235/1, 240, 633, 633/3, 634, 634/1, 634/2, 639, 660. ZPP člen 153, 212.
podjemna pogodba – odgovornost za stvarne napake – poslovna odškodninska odgovornost – trditveno in dokazno breme – porazdelitev dokaznega bremena – predujem za izvedenca – predpravdno izvedensko mnenje
Če tožeča stranka dokaže, da je imel opravljen posel napake in nastanek škode, je na toženi stranki, da se razbremeni svoje odgovornosti. Ker je za ugotovitev dejstev, ali vzrok za napako izvira iz sfere tožene stranke, potrebno strokovno znanje, s katerimi sodišče ne razpolaga in mora angažirati izvedenca, mora predujem za izvedenca založiti tožena stranka.
ZPP člen 3, 149, 224, 224/1, 277, 277/1, 318, 318/1, 318/1-1, 318/1-2. OZ člen 569.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – nepravilna vročitev tožbe v odgovor – vročilnica – javna listina – ugovor res iudicata – pravnomočno razsojena stvar – vrnitev posojila
Dejstvo, da sodišče prve stopnje več let od vložitve tožbe ni ugotavljalo, ali je izpolnjen navedeni pogoj za izdajo zamudne sodbe, na izpodbijano odločitev ne vpliva. Enako velja glede očitka o nepotrebnem in nepravilnem ravnanju sodišča, ko je (celo dvakrat) vabilo pravdni stranki na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo. V primeru, ko so pogoji za izdajo zamudne sodbe podani, je nadaljnji (kontradiktorni) postopek brezpredmeten.
leasing pogodba – pogodbena škoda – vračilo vozila
Leasingojemalec z vračilom vozila ne postane prost obveznosti, pač pa je glede na določbe pogodbe in splošnih pogojev odgovoren tudi za pogodbeno škodo.
SPZ 119, 119/2, SZ-1 člen 48, 48/2. ZD člen 131, 131/1. OZ člen 299, 364.
upravnik – aktivna legitimacija – izterjava vplačil v rezervni sklad – stroški obratovanja in upravljanja – skrbnik zapuščine – pretrganje zastaranja – pripoznava dolga
Etažni lastniki so aktivno legitimirani za izterjavo plačil v rezervni sklad, kar narekuje vsem ali samo enemu od njih, da zahteva vplačilo v rezervni sklad od neplačnika. Le če so etažni lastniki na upravnika prenesli svoje materialnopravno upravičenje terjati plačilo sredstev v rezervni sklad, tj. pravico, da v svojem imenu zahteva plačilo terjatve, na podlagi česar lahko nastopa kot stranka v postopku, je podana njegova aktivna legitimacija.
Skrbnik zapuščine ima položaj začasnega zastopnika, ki je postavljen za zastopanje dedičev ex lege in ni njihov pooblaščenec (pogodbeni zastopnik).
Vprašanje lastništva garaže je predstavljalo le predhodno vprašanje, o katerem se je odločalo v drugem postopku, zato na predmetno zadevo nima vpliva. Vezanost namreč ne zajema ugotovitev v obrazložitvi, s katerimi je odločba utemeljena, temveč le izrek.
procesne predpostavke – upravičen predlagatelj – notar – pooblastilo za vložitev predloga za vpis
Notar ima zakonsko pooblastilo le za vložitev tistih predlogov za vpis, ki jih po zakonu lahko vloži sam subjekt vpisa. V nasprotnem primeru potrebuje za vložitev predloga za vpis izrecno pooblastilo upravičenega predlagatelja.
imetnik stvarne pravice – pravna oseba – posebni davčni urad
Posebni davčni urad ni samostojna pravna oseba in ne more biti samostojni nosilec pravic in obveznosti. Navedeno pomeni, da ne more biti niti nosilec hipoteke in se v zemljiško knjigo ne more vpisati kot imetnik te stvarne pravice.
Izvršitveno dejanje poslovne goljufije je mogoče storiti tako ob sklepanju posla, kakor tudi kasneje ob njegovem izvajanju tudi s tem, da storilec poslovni stranki prikriva, da obveznosti ne bodo mogle biti izpolnjene.
Narava pravnih poslov in odnosov storilcem kaznivega dejanja poslovne goljufije načeloma ne nalaga dolžnosti, da bi pogodbene partnerje obveščali o finančnem in bilančnem stanju svoje gospodarske družbe, razen, če posamezni gospodarski partner tega izrecno ne zahteva. Vendar je na utemeljenost očitka obtožencu o preslepitvi predstavnika oškodovane družbe tudi s prikrivanjem, da obveznosti ne bodo mogle biti izpolnjene sklepalo na podlagi izvedenih personalnih in listinskih dokazov in mnenja izvedenke finančne stroke iz česar je ugotovilo, da obtoženčeva družba ob prevzemu obveznosti do obeh v predmetni zadevi oškodovanih družb, le-teh ni bila sposobna poravnati, to ugotovitev pa je povezalo z izpovedbo predstavnika oškodovane družbe o tem, da je obtoženec stalno obljubljal plačilo računov in zaključilo, da je naveden očitek obtožencu utemeljen. Na taki podlagi utemeljenemu zaključku sodišča prve stopnje pa ni moč odreči razumnosti. Kolikor bi obtoženec med ugotovljenim dlje časa trajajočim poslovnim sodelovanjem nasprotno ugotovljenem stalnem zagotavljanju, da bodo že zapadle obveznosti poravnane, predstavnika družbe Z. seznanil s slabo finančno situacijo družbe H. d.o.o. oziroma nezmožnostjo plačila, je logično razumljivo, da ta na nadaljnje dobave gradbenega materiala, za katere bi naprej vedel, da ne bodo plačane, vsekakor ne bi pristal.
Vsebina poravnave se v postopku lahko upošteva, zato se nanjo tožeča stranka utemeljeno sklicuje. Stranke se namreč v okviru dovoljene dispozicije lahko sporazumno dogovorijo o stroških postopka drugače, kot to določa prvi odstavek 158. člena ZPP.
Verjetno je izkazano, da je najemna pogodba med tožečo stranko in R. d.o.o. prenehala najkasneje zaradi odpovedi stečajnega upravitelja R. d.o.o. - v stečaju, s tem pa je tudi verjetno izkazano, da je prenehala tudi podnajemna pogodba med R. d.o.o. kot najemodajalcem in toženo stranko kot podnajemnikom. Noben predpis, še posebej pa ne ZFPPIPP, pa ne določa, da bi se v takem primeru najemna pogodba prenesla na podnajemnika.
S tem ko stranka izpodbija poslovni odnos, ki je lahko podlaga za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, lahko uveljavlja tudi dejstvo, da listina, ki naj bi bila podlaga za izdajo sklepa, sploh ne predstavlja verodostojne listine. Pri tem se bo dejstvo, ali je bil sklep o izvršbi res izdan na podlagi verodostojne listine, lahko preverjalo šele v pravdnem postopku, kar pa pomeni, da ga je treba preveriti tudi v primeru, da tožeča stranka kot upnik predlaga izdajo sklepa o zavarovanju s predhodno odredbo.
S tem, ko je tožena stranka verjetno izkazala, da bo verjetno sklep o izvršbi v naložitvenem delu razveljavljen, prav tako je tudi izkazala, da ne obstaja tak obligacijski odnos med strankama, ki bi temeljil na kaki listini, je izkazala, da niso izpolnjene predpostavke za izdajo predhodne odredbe.