ZPP člen 3, 149, 224, 224/1, 277, 277/1, 318, 318/1, 318/1-1, 318/1-2. OZ člen 569.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – nepravilna vročitev tožbe v odgovor – vročilnica – javna listina – ugovor res iudicata – pravnomočno razsojena stvar – vrnitev posojila
Dejstvo, da sodišče prve stopnje več let od vložitve tožbe ni ugotavljalo, ali je izpolnjen navedeni pogoj za izdajo zamudne sodbe, na izpodbijano odločitev ne vpliva. Enako velja glede očitka o nepotrebnem in nepravilnem ravnanju sodišča, ko je (celo dvakrat) vabilo pravdni stranki na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo. V primeru, ko so pogoji za izdajo zamudne sodbe podani, je nadaljnji (kontradiktorni) postopek brezpredmeten.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog
Tožena stranka je tožniku v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov očitala, da je v nočni izmeni neupravičeno zaustavil stroj, ki ga je ponovno vključil šele ob pričetku naslednje dopoldanske izmene. Kršitve, ki se tožniku očitajo, so posledica njegovega bolezenskega stanja (hude depresivne motnje), zato ni mogoče zaključiti, da je ravnal krivdno. Izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga zato ni zakonita.
leasing pogodba – pogodbena škoda – vračilo vozila
Leasingojemalec z vračilom vozila ne postane prost obveznosti, pač pa je glede na določbe pogodbe in splošnih pogojev odgovoren tudi za pogodbeno škodo.
Predlagatelj je dodatno opisal, da je pravni naslednik družbe, ki je v zemljiški knjigi vpisana kot hipotekarni upnik, zato je odločitev izpodbijanega sklepa, da hipotekarne tožbe ni vložil hipotekarni upnik, napačna.
Zaznamba hipotekarne tožbe se dovoli, če predlagatelj priloži zemljiškoknjižnemu predlogu tožbo in potrdilo o vloženi tožbi. V obravnavani zadevi je predlagatelj priložil predlogu samo potrdilo o vloženi tožbi. Predlog bi lahko dopolnil z manjkajočo listino (tožbo) v ugovornem postopku, kar pa mu sodišče s tem, ko je njegov predlog zavrnilo, ni omogočilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071536
ZPP člen 253, 314, 316. OZ člen 153, 179.
soodgovornost oškodovanca – zaslišanje izvedenca – delna sodba na podlagi pripoznave – strah – višina odškodnine – sklicevanje na zagovor v kazenskem postopku
Soodgovornost tožeče stranke v smislu drugega in tretjega odstavka 153. člena OZ ne more biti podana zgolj zato, ker je tretja tožnica v časovno nedoločenem obdobju pred škodnim dogodkom tožencu občasno točila alkohol in ga domnevno ščuvala proti sosedom zaradi obstoječih vaških konfliktov. Takšno naziranje toženca je bistveno preširoko, saj malodane izhaja iz t. i. „sine qua non“ razumevanja vzročne zveze, ki pa se lahko širi praktično v neskončnost, zato ne more biti nobenega dvoma, da v pravnem pomenu ni upoštevno.
Sklicevanje sodišča prve stopnje na del toženčevega zagovora v kazenskem postopku, na izsledke katerega je tudi vezano, v nobenem primeru ne more biti problematično.
ZPP v 253. členu res določa, da se izvedenca praviloma zasliši ustno, kar je odraz načela neposrednosti v pravdnem postopku, vendar pa kršitev tega člena ni nujno podana, če sodišče ne zasliši izvedenca, ki je podal mnenje pisno, pa to mnenje ni nejasno, nepopolno ali samo s seboj v nasprotju, ter če pravdna stranka ne poda takšnih pripomb na mnenje, zaradi katerih bi bilo potrebno izvedenca zaslišati.
Ker je pristopljeni upnik z vložitvijo pritožbe že dosegel zasledovana interesa, da se druga javna dražba razpisana za dne 17. 1. 2013 prekliče in da se izvršba odloži do 31. 1. 2013, je njegov pravni interes za pritožbo naknadno odpadel, zato pritožba ni dovoljena.
ZDR člen 42, 126, 130, 133, 135, 137. ZDR člen 166, 184. Direktiva 2003/88/ES člen 7.
obveznost plačila – neizkoriščen letni dopust - letni dopust – nadomestilo za neizrabljen letni dopust - odškodnina za neizrabljen letni dopust – delo preko polnega delovnega časa
Pravico do odškodnine iz 166. člena ZDR je treba razlagati tako, da je delavec upravičen do nadomestila za neizrabljen letni dopust ob prenehanju delovnega razmerja, če ga do izteka pogodbe o zaposlitvi objektivno ni mogel izrabiti. Pri tem se zahteva, da delavec ni mogel predvideti vzroka, zaradi katerega ni mogel izrabiti letnega dopusta še pred prenehanjem delovnega razmerja. Za razlago, da je delavec ob prenehanju delovnega razmerja vedno upravičen do denarnega nadomestila za neizrabljen letni dopust, v naši zakonodaji ni podlage. Če delavec izrabe letnega dopusta ne zahteva, obstoj nepredvidljivega vzroka za to pa ni izkazan in če na delodajalčevi strani ni razlogov za neizrabo, pravico do letnega dopusta (ali nadomestila) izgubi. Bistveno je torej dejstvo, ali je imel delavec dejansko možnosti izkoristiti svojo pravico do letnega dopusta ali pa je to možnost izgubil zaradi nepredvidljivih dogodkov.
duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – protipravne objave v medijih – višina odškodnine – objava sodbe
Časovna oddaljenost protipravnih objav v konkretnem primeru ne izničuje interesa javnosti za seznanitev s protipravnostjo ravnanja toženke, niti ne vpliva na primernosti objave dela sodbe v konkretni zadevi za dosego vsaj delne restitucije oziroma satisfakcije tožnice za povzročeno škodo. Članki, zaradi katerih se tožnici prisoja odškodnina v konkretni zadevi, so namreč v javnosti sprožili precejšen odziv, nekateri izmed člankov so bili objavljeni celo v najbolj razširjenem časniku v Sloveniji, s čimer so dosegli najširšo publiko.
Za zaznambo hipotekarne tožbe morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: predhodno mora biti že vknjižena hipoteka, v zvezi s to hipoteko mora biti pri sodišču vložena tožba na realizacijo poplačila iz te hipoteke, tožba mora biti vložena zoper zemljiškoknjižnega lastnika nepremičnine, tožnik mora biti oseba, ki je v zemljiški knjigi vpisana kot imetnik hipoteke.
poslovni prostor – zamenjava ključavnic - motenje posesti – posest – tek rokov – subjektivni rok – običajna skrbnost
Tožnici glede na javno dostopne podatke ni mogla ostati neznana lastninska in poslovodstvena struktura tretje toženke, zato je bilo dovolj že, da je bila tožnica seznanjena s tem, da tretja toženka šteje lokal za svojo last. Lastnik stvari je namreč praviloma tudi njen posestnik, če že ne neposredni, pa vsaj posredni posestnik. Zadošča, da mu je stvar dostopna in da lahko izvaja svojo dejansko oblast nad njo.
Subjektivni 30-dnevni rok za vložitev tožbe res začne teči takrat, ko posestnik izve za motenje in storilca, vendar to ne pomeni, da sme posestnik pri tem zanemariti običajno skrbnost, ki se pričakuje od udeležencev v stvarnopravnih razmerjih. Bistveno je torej, kdaj je posestnik lahko izvedel za motenje in storilca.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0077768
ZFPPIPP člen 444.
sprememba roka izpolnitve – podaljšanje pogodbenega roka – ustni dogovori – izbris tožeče stranke iz sodnega registra
Ob dejstvu, da gradnja ni bila končana v desetih mesecih od pričetka del ter ob dejstvu, da je tožnik tudi po izteku tega časa opravljal dela za toženca, je za presojo, ali je obstajala pogodbena podlaga za opravljanje nadzora, odločilno vprašanje, ali so bili podani objektivni razlogi v smislu drugega odstavka 2. člena Pogodbe. V primeru pritrdilnega odgovora tudi po izteku desetih mesecev od začetka del, pravno podlago za opravljanje nadzora in s tem pravno podlago za plačilo takšnih storitev predstavlja že sama Pogodba. Posebnih ustnih dogovorov tožniku v tem primeru niti ni potrebno dokazovati.
odškodninska odgovornost – premoženjska škoda – nepremoženjska škoda – primarni strah – zmanjšanje življenjskih aktivnosti
V procesu rehabilitacije so tožniku svetovali kolesarstvo, vendar to ne pomeni, da tožnik ne trpi duševnih bolečin zaradi poškodbe kolena, saj so njegove zmožnosti kolesarjenja zagotovo bistveno zmanjšane kot pred škodnim dogodkom.
ZST-1 člen 6a, 6b, 6b/1, 6b/2. ZIZ člen 29, 29b, 29b/3.
ugovor zoper sklep o izvršbi – pravočasno plačilo sodne takse – plačilo sodne takse prek ponudnika plačilnih storitev – domneva umika ugovora
Za uporabo domneve iz prvega odstavka 6.b člena ZST-1 bi moral biti nalog za nakazilo denarnih sredstev v dobro prehodnega podračuna sodišča prve stopnje oddan ponudniku plačilnih storitev pred iztekom roka za plačilo sodne takse, saj ta domneva varuje tistega taksnega zavezanca, ki je nalog za nakazilo denarnih sredstev sodišču oddal pravočasno, vendar je prišlo do zapletov pri izvršitvi tega nakazila na strani ponudnika plačilnih storitev.
ZPP člen 319, 319/2, 339, 366, 366/1. ZVEtL člen 30.
zavrženje tožbe – res iudicata – zahteva za povrnitev stroškov – vročitev zahteve za povračilo stroškov nasprotni stranki
Za presojo, ali je bilo o stvari (zahtevku – predmetu odločitve) že pravnomočno odločeno, ni pomembno, ali je tisto, o čemer je bilo pravnomočno odločeno, izvršljivo ali ne. Pravnomočne postanejo tudi napačne in neizvršljive odločitve.
Dejstvo, da zahtevek za povrnitev stroškov tožnikoma ni bil vročen nasprotni stranki, na odločitev (o stroškovni obveznosti) ni vplival. Zato nevročitev ne predstavlja kakšne upoštevne postopkovne kršitve.
Tožnica je prispevala 30 %, vse tri toženke skupaj pa 70 % k nastanku škode. Odločilni vzrok za tožničino zastrupitev je treba iskati v protipravnem ravnanju in opustitvah toženk. Tako prva toženka ni izvedla predpisane meritve emisij dimnih plinov, niti ni zagotovila ustreznega čiščenja dimnih naprav, medtem ko drugi dve toženki nista poskrbeli za strokovno pravilno izvedbo gradbeno adaptacijskih del v njunem stanovanju. Res je bila premalo skrbna tudi tožnica, ker ni poskrbela za redni vsakoletni servis svoje plinske peči, s čimer bi po mnenju izvedenca morebiti lahko preprečila škodo, vendar je sodišče prve stopnje ugotovljenim kršitvam na strani toženk upravičeno pripisalo večjo težo, še posebej ker se od prve toženke pri opravljanju njene dejavnosti pričakuje profesionalna skrbnost, izvajalca del, ki je opravljal adaptacijo po naročilu druge in tretje toženke, pa je pooblaščeni koncesionar za plinske peči vnaprej opozoril na potek dimne tuljave in nevarnost njenega poškodovanja.
Tožničin primer sodi med zelo lahke škodne primere, za katere se v sodni praksi prisojajo odškodnine v višini približno dveh povprečnih mesečnih plač.
Tožena stranka je dokazala, da je tožniku šest obrokov variabilnega dela plače že obračunala in izplačala, zato tožnik ni upravičen še do ponovnega obračuna ter izplačila teh šestih obrokov variabilnega dela plače, ki jo je že prejel.
Toženo stranko je sodišče pozvalo, da v 30 dneh od vročitve poziva odgovori na tožbo, v tem pozivu pa je bila opozorjena na posledice, če odgovora na tožbo ne bo podala oziroma če bo podala odgovor na tožbo, ki ne bo obrazložen. Ker tožena stranka v roku 30 dni na pravilno vročeno tožbo ni odgovorila, je bil podan prvi od pogojev za izdajo zamudne sodbe. Njene navedbe, da odgovora na tožbo ni podala zaradi težav v podjetju, tega zaključka ne uspejo izpodbiti.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068912
ZVEtL člen 7, 7/4, 30, 30/5.
predlagatelj postopka – sposobnost biti stranka – etažni lastniki – fizična oseba – pravna oseba – priznana sposobnost biti stranka – pripadajoče zemljišče – določitev pripadajočega zemljišča za stavbe, zgrajene pred 1. januarjem 2003 – pravnomočna odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča
Za primere, ko že obstaja pravnomočna odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča, peti odstavek 30. člena ZVEtL izključuje možnost določitve pripadajočega zemljišča po kriterijih iz 7. člena ZVEtL, po katerih se sicer določa pripadajoče zemljišče. Namen postopka za določitev pripadajočega zemljišča po ZVEtL je v primerih, ko že obstaja pravnomočna odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča, le pridobitev sodne odločbe, ki bo omogočala zemljiškoknjižno realizacijo upravne odločbe.
Pogodba je sklenjena pod pogojem, če sta njen nastanek ali prenehanje odvisna od objektivno negotovega bodočega dejstva. Če je pogodba sklenjena pod razveznim pogojem, neha veljati, če se pogoj izpolni. Negotovo dejstvo v obravnavnem primeru, od katerega uresničitve je odvisna veljavnost pogodbe, sklenjene med strankama, je prenehanje članstva tožene stranke v tožeči stranki. Toženi stranki je članstvo prenehalo z dnem, ko je zapustila prostore tožeče stranke in tedaj je med pravdnima strankama sklenjena pogodba prenehala veljati in hkrati so prenehale medsebojne pravice in obveznosti.
Tožeča stranka je s tem, ko je svoje sedaj vtoževane storitve opravila v času, ko je med pravdnima strankam nesporno dogovorjeno, da bo tožena stranka zapustila prostore tožeče stranke na podlagi odpovedi najemnega razmerja dne 29.7.2008 in da bo primopredaja opravljena 29.8.2009 in ko je ta dejansko bila opravljena 3.9.2008, nase sprejela riziko, da storitve, ki jih bo opravila za toženo stranko po odpovedi najema, opravlja brez pravne podlage in da jih zaradi tega ne bo mogla uspešno dobiti poplačane od tožene stranke.
Ker je tožeča stranka storitve opravila brez pravne podlage, saj jih je nedvomno opravila znatno po odpovedi najemnega razmerja s strani tožene stranke ali pa celo že po primopredaji poslovnih prostorov, plačila ne more uspešno terjati od tožene stranke.