rok za odgovor na tožbo – napačen pravni pouk – objava popravka – razlogi za zavrnitev objave popravka – nesorazmerno dolgo besedilo – poseg v vsebino popravka
Napačni pravni pouk pa ne more biti v škodo stranke, ki se po njem ravna.
Popravek se mora objaviti brez sprememb in dopolnitev, saj je glede na določilo 1. točke 27. člena ZMed nedopustno sleherno poseganje sodišča v vsebino popravka.
ugovor zoper plačilni nalog – oprostitev plačila sodnih taks
Kot je (pravilno) ugotovilo sodišče prve stopnje, je bilo o tožničinem predlogu za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje že pravnomočno odločeno. Njen predlog je bil zavrnjen. Ker ponoven predlog za oprostitev, ki se nanaša na takso za postopek pred sodiščem prve stopnje, zato ni dovoljen, ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.
Peti odstavek 24. člena SZ-1 (ki je veljal do 25. 6. 2008), na katerega je sodišče prve stopnje oprlo izpodbijano odločitev, res določa, da lastnik tržnega ali službenega stanovanja odgovarja za obratovalne stroške najemnika subsidiarno. Vendar pa to ne pomeni, da lastnik drugega stanovanja, npr. neprofitnega, sploh ne odgovarja za obratovalne stroške najemnika. Ta njegova odgovornost namreč izhaja iz 68. člena SPZ, ki ureja odgovornost lastnika za bremena stvari. Peti odstavek 24. člena SZ-1 kot specialni predpis učinkuje na določbo 68. člena SPZ samo v obsegu, kot je določen v njem. Subsidiarna odgovornost zato velja le za lastnika tržnega oziroma službenega stanovanja, v vseh drugih primerih, torej tudi za neprofitna stanovanja, pa je do uveljavitve spremembe v letu 2008 odgovornost lastnika in najemnika v razmerju do upnika teh terjatev lahko (bila) le solidarna.
postopek osebnega stečaja – izpraznitev in izročitev stanovanja – prekluzivni rok
Ker je rok treh mesecev za izpraznitev nepremičnin zakonsko določen rok, ki ni podaljšljiv, ga sodišče prve stopnje ni moglo določiti drugače ali ga podaljšati.
Ker je sodišče prve stopnje z izpodbijano odločitvijo o razveljavitvi plačilnega naloga razbremenilo plačila sodne takse, pritožnica zoper odločitev o ugoditvi ugovoru in razveljavitvi plačilnega naloga ne izkazuje interesa za pritožbo zoper. Pritožba tako ni dovoljena in jo je potrebno zavreči.
ZPP člen 100, 205, 205/1, 205/1-1, 458, 458/1. ZD člen 132, 142, 142/1, 142/2, 142/3.
prekinitev postopka – smrt stranke – pooblaščenec – prenehanje pooblastilnega razmerja – sklep o dedovanju – nadaljevanje pravdnega postopka – spor majhne vrednosti
Procesno pooblastilo s smrtjo stranke ne preneha, postopek se namreč prekine, če med postopkom umre stranka, ki je ne zastopa pooblaščenec. Če ima torej stranka pooblaščenca, katerega je pooblastila za vsa pravdna dejanja, njena smrt ni razlog za prekinitev postopka.
Pravnomočni sklep o dedovanju ni procesna predpostavka za nadaljevanje pravdnega postopka.
Trditev stranke, da je plačala vtoževane obveznosti, predstavlja poskus izpodbijanja dejanskega stanja, kar v pritožbenem postopku v sporih majhne vrednosti ni dopustno.
ZPP člen 133, 139, 139/3, 142, 142/1, 142/3, 142/4, 142/5.
vročitev s fikcijo - pravočasnost pritožbe – štetje rokov
Kadar se osebna vročitev opravi tako, da vročevalec v skladu s tretjim odstavkom 142. člena ZPP pusti naslovniku obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti, naslovnik pa pisanja ne dvigne, se po četrtem odstavku 142. člena ZPP šteje vročitev za opravljeno s potekom 15 dnevnega roka, torej na zadnji dan tega roka (tako sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 393/2010).
Naročnik mora v primeru odstopa od pogodbe izvajalcu, kljub razdrtju pogodbe, izplačati dogovorjeno plačilo z navedenimi omejitvami, izvajalec pa je dolžan v okviru svojih zmožnosti zmanjšati pogodbeno obveznost naročnika. Trditveno in dokazno breme za omejitev pravice do plačila je na strani naročnika, vendar le dokler ta ne ugovarja zahtevku po višini. V tem primeru, če tožena stranka oporeka višini zahtevka z navedbo, da bi moral tožnik upoštevati tudi prihranke pri stroških, pa se trditveno in dokazno breme, da stroškov ni bilo, prevali na izvajalca.
Davek od dohodka pravnih oseb ne spada pod pojem stroškov, ki bi tožeči stranki nastali v zvezi z izdelavo nalepk po krovni pogodbi. Osnova za izračun navedenega davka namreč ni posamezna pogodba, temveč dobiček iz poslovanja, ki se ugotovi na podlagi izkaza poslovnega izida za posamezno davčno obdobje.
Dolžnik lahko pobota terjatev, ki jo ima nasproti upniku, s tistim, kar ta terja od njega, če se obe terjatvi glasita na denar ali druge nadomestne stvari iste vrste in iste kakovosti in če sta obe zapadli (311. člen Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ). V pravdi podana pobotna izjava ima učinek šele, ko je o njej odločeno s sodbo. Zato mora izrek sodbe, s katero sodišče odloči o ugovoru pobota, poleg ugodilnega oziroma zavrnilnega dela, vsebovati še odločbo o obstoju ali neobstoju terjatve, ki je bila uveljavljana zaradi pobota (tretji odstavek 324. člena ZPP).
Ker pritožnica sodne takse za tožbo ni plačala vse do danes, kljub temu, da sta bila predlog za odlog plačila sodne takse kot tudi predlog za oprostitev plačila sodne takse pred tem že pravnomočno zavrnjena, je prvostopno sodišče postopalo pravilno, ko je štelo, da je tožba umaknjena in pravdni postopek ustavilo.
razmerja med starši in otroci – stiki – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pravica do izjave v postopku
Določitve stikov ne more pogojevati zgolj primerjava med časovno in materialno obremenjenostjo obeh staršev, ampak je potrebno upoštevati predvsem sposobnosti obeh staršev za varstvo in vzgojo otroka, njune osebnostne značilnosti in psihosocialno funkcioniranje.
Pravica do izjave zaradi odsotnosti izrecnega odgovora na navedbe nasprotnega udeleženca ni bila kršena, ker je iz obrazložitve razvidno, da je prvo sodišče obravnavalo argumente stranke za opravo stikov na domu, do njih pa se je tudi opredelilo, s tem, ko je presodilo, kakšni stiki so za otroka najbolj koristni.
OZ člen 190. ZPIZ-1 člen 156, 156/5, 157. ZDR člen 119, 119/1.
prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi po samem zakonu - razvrstitev v II. kategorijo invalidnosti – odprava odločbe ZPIZ – neupravičena obogatitev ZPIZ - neupravičeno prikrajšanje delodajalca
V zakonu ni nikakršne pravne podlage za prenehanje pogodbe o zaposlitvi zaradi ugotovljene invalidnosti z dnem nastanka I. kategorije invalidnosti, saj je prenehanje pogodbe o zaposlitvi vezano na pravnomočnost odločbe o ugotovljeni I. kategoriji invalidnosti. Delavcu glede na citirane predpise ne bi smelo prenehati delovno razmerje z datumom 17. 04. 2003, saj je bila sodba v omenjenem socialnem sporu pravnomočna šele z dnem 18. 06. 2008, tožeča stranka pa je delavcu v času trajanja delovnega razmerja med tekom sodnega postopka v socialnem sporu in pred tem v času postopka pred toženo stranko kot svojemu delavcu invalidu II. kategorije plačevala dohodek v skladu s predpisi.
Upnik nima pravice glasovati o prisilni poravnavi glede zavarovane terjatve, razen če je to terjatev prenesel na insolventnega dolžnika v postopku spremembe osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja v skladu s pododdelkom 4.4.4. zakona, kot nezavarovana terjatev pa se obravnava tudi tisti del zneska terjatve ločitvenega upnika, za katerega znesek terjatve presega vrednost premoženja, ki je predmet ločitvene pravice.
ZIZ člen 38, 38/5, 49, 49/1, 49/3. ZPP člen 155. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 42, 42/4, 42/5.
nasilen vstop v stanovanje – odredba o nasilnem vstopu - rubež premičnin – nadaljnji izvršilni stroški -
Sodišče druge stopnje se strinja s prvostopnim stališčem, da bi se moral izvršitelj (vsaj) pri drugem poskusu rubeža dne 5. 12. 2012 (ki je bil ponovno opravljan v dopoldanskem času), ko je bilo dolžnikovo stanovanje ponovno zaklenjeno, poslužiti nasilnega vstopa, kot mu je to sodišče dovolilo že z odredbo z dne 13. 4. 2012. V skladu s prvim in tretjim odstavkom 49. člena ZIZ je namreč izvršitelj dolžan opravljati neposredna dejanja izvršbe ne glede na zatrjevane ovire dejanske ali pravne narave, razen če sodišče odredi drugače.
ZGD-1 člen 481, 481/3. ZN člen 47, 48, 68, 68/3. ZSReg člen 30, 30/1. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 42, 42-1, 43, 43/1, 43/1-1, 43/1-3.
vpis spremembe družbenika v sodni register – prenos poslovnega deleža – obličnost – narava pogodbe o opcijski pridobitvi poslovnega deleža
Bistven element opcijske pogodbe je na eni strani določitev opcije, hkrati pa mora opcijska pogodba natančno določiti vsebino glavne pogodbe, ki bo sklenjena, če bo opcijski upravičenec izkoristil svojo možnost in podal opcijsko izjavo. Problem obličnosti opcijske pogodbe je zato povezan s pravno naravo opcije in predvsem z obličnostnimi zahtevami, ki veljajo za glavno pogodbo. Zato se obličnostna ustreznost pri opcijskih pogodbah ugotavlja s presojo, ali sta tako opcijska pogodba z zapisom vsebine glavne pogodbe (ki v bistvu predstavlja ponudbo), kot tudi opcijska izjava opcijskega upravičenca (ki pomeni sprejem ponudbe), zapisani v obliki, kot jo za določene pravne posle določa zakon.
oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse – premoženjsko stanje stranke – vezana denarna sredstva
Pritožnica denarna sredstva ima in ni predložila nikakršnega dokaza, da bi poskušala prekiniti pogodbo o vezavi sredstev v višini 16.000,00, poleg tega pa po lastnih navedbah razpolaga tudi z vozilom v višini 12.000,00 EUR. Zato v konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji za predlagano oprostitev sodne takse.
stroškovna odločitev – pravdni stroški – umik tožbe - določitev vrednosti spornega predmeta – vrednost spora – razlike v plači – neocenljiva vrednost
Tožnica je v tožbi postavila opisni tožbeni zahtevek za obračun in izplačilo razlike v plači med plačo, obračunano ob upoštevanju 100% osnove določene v ZZDODP in plačo, ki ji je bila dejansko v spornem obdobju obračunavana in izplačevana. Če gre za opisni tožbeni zahtevek in je v tožbi določena vrednost (npr. 2.010,00 EUR, kot v obravnavani zadevi), je treba upoštevati, da gre za neocenljivo vrednost. Stranka tako ne more s previsoko določitvijo vrednosti spornega predmeta doseči, da bi bil dosežen prag za vložitev revizije. V primeru, ko je zahtevek postavljen opisno in gre za neocenljive zahtevke, sodišče nima pravne podlage za ocenitev vrednosti spora v denarju, zato je potrebno uporabiti drugi odstavek 22. člena ZOdvT in določiti vrednost predmeta v višini 4.000,00 EUR. Ta znesek pa se lahko v skladu s citirano določbo 2. odstavka 22. člena ZOdvT zviša ali zniža.
krivdna odgovornost – višina odškodnine za nepremoženjsko škodo – slabo vzdrževana tla - slabo vzdrževana javna površina – padec invalida iz invalidskega vozička
Tožnik se je poškodoval tako, da se je s kolesom invalidskega vozička, na katerem je sedel in ki ga je potiskal njegov prijatelj, zataknil v jašek za odvajanje padavinske vode in padel z vozička. Dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje (slabo vzdrževana javna površina, vidne razpoke med granitnimi kockami, večja razpoka med jaškom in kockami ter nalomljene betonske plošče ob jašku) utemeljujejo krivdno odgovornost zavarovanca tožene stranke, saj bi morala biti takšna struktura tal, če že ne preprečena s skrbnim zalitjem kock, vsaj ustrezno sanirana oziroma zavarovana.