Zmanjševanje tožbenega zahtevka, do katerega je prišlo v tem individualnem delovnem sporu, v katerem je tožnik od tožene stranke zahteval plačilo odškodnine, je bilo posledica bodisi delnih plačil s strani tožene stranke bodisi delnih pripoznav tožbenega zahtevka z njene strani, zato je potrebno šteti, da je tožnik v tem delu zahtevka (torej za umaknjeni del tožbe oziroma za delno pripoznavo tožbenega zahtevka) uspel.
ničnost sklepov skupščine – izpodbijanje sklepov skupščine – razlogi sodbe – kogentnost oz. dispozitivnost določb ZGD-1 – sprememba družbene pogodbe – izstop družbenika – poseg v pravice manjšinskega delničarja
1. Zmotno je stališče, da je določba petega odstavka 502. člena ZGD-1 kogentna določba, saj ne ureja razmerij med družbo in tretjimi, na primer z upniki družbe, kjer bi bil interes zakonodajalca, da z zakonom sam uredi to razmerje in s tem zavaruje tretje, ki vstopajo v poslovne odnose z gospodarsko družbo. Po oceni pritožbenega sodišča gre za določbo, ki ureja notranja razmerja med družbeniki, pri čemer je zakonska ureditev zgolj vodilo družbenikom za ureditev njihovih medsebojnih razmerij.
2. V primeru, ko med družbeniki ni konsenza o drugačni ureditvi medsebojnih razmerij od zakonske ureditve, je potrebno takšno spremembo družbene pogodbe, ki poseže v dotedanje pravice manjšinskega delničarja, obravnavati tako, da se presoja skladnost spremembe družbene pogodbe z zakonom, torej s petim odstavkom 502. člena ZGD-1.
zavrnitev dokazov - razlog za zavrnitev dokaza – obrazložitev - kršitev pravice do izjave - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Sodišče sicer lahko zavrne izvedbo posameznih dokazov, vendar mora zavrnitev ustrezno obrazložiti. V nasprotnem primeru krši pravico stranke do izjave, ki je vsebovana v pravici do kontradiktornega postopka. Ker sodišče prve stopnje v sodbi ni obrazložilo razloga za zavrnitev dokaza z navedeno pričo oziroma je ta razlog navedlo le pavšalno, je tožeči stranki odvzelo možnost do izjave.
SPZ 119, 119/2, SZ-1 člen 48, 48/2. ZD člen 131, 131/1. OZ člen 299, 364.
upravnik – aktivna legitimacija – izterjava vplačil v rezervni sklad – stroški obratovanja in upravljanja – skrbnik zapuščine – pretrganje zastaranja – pripoznava dolga
Etažni lastniki so aktivno legitimirani za izterjavo plačil v rezervni sklad, kar narekuje vsem ali samo enemu od njih, da zahteva vplačilo v rezervni sklad od neplačnika. Le če so etažni lastniki na upravnika prenesli svoje materialnopravno upravičenje terjati plačilo sredstev v rezervni sklad, tj. pravico, da v svojem imenu zahteva plačilo terjatve, na podlagi česar lahko nastopa kot stranka v postopku, je podana njegova aktivna legitimacija.
Skrbnik zapuščine ima položaj začasnega zastopnika, ki je postavljen za zastopanje dedičev ex lege in ni njihov pooblaščenec (pogodbeni zastopnik).
ZVEtL člen 3, 6, 14, 22. ZUN člen 76c, 76c/1, 76c/3, 76c/4.
vzpostavitev etažne lastnine po ZVETL – namen postopka – upravičen predlagatelj – dovoljenost predloga – priposestvovanje – ničnost prodajne pogodbe – veljavni pravni naslov
Postopek za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL je namenjen vzpostavitvi etažne lastnine na večstanovanjskem objektu, kadar etažna lastnina na stavbi še ni oblikovana, ne pa vknjižbi lastninske pravice v korist vsakokratnega lastnika posameznega dela stavbe ali morebitni naknadni legalizaciji nedovoljenega posega.
Z zatrjevanim priposestvovanjem ni mogoče nadomestiti celotne (manjkajoče) verige pravnih naslovov od zemljiškoknjižnega lastnika do vključno predlagatelja. Predlagatelj mora v vsakem primeru obvezno razpolagati s pravnim naslovom, ki izkazuje prehod upravičenja nanj od njegovega neposrednega pravnega prednika.
ZPP člen 319, 319/2, 339, 366, 366/1. ZVEtL člen 30.
zavrženje tožbe – res iudicata – zahteva za povrnitev stroškov – vročitev zahteve za povračilo stroškov nasprotni stranki
Za presojo, ali je bilo o stvari (zahtevku – predmetu odločitve) že pravnomočno odločeno, ni pomembno, ali je tisto, o čemer je bilo pravnomočno odločeno, izvršljivo ali ne. Pravnomočne postanejo tudi napačne in neizvršljive odločitve.
Dejstvo, da zahtevek za povrnitev stroškov tožnikoma ni bil vročen nasprotni stranki, na odločitev (o stroškovni obveznosti) ni vplival. Zato nevročitev ne predstavlja kakšne upoštevne postopkovne kršitve.
vknjižba lastninske pravice – začetek stečajnega postopka – overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu pred začetkom stečajnega postopka
V obravnavani zadevi je bil zemljiškoknjižni predlog vložen po dnevu začetka stečajnega postopka nad zemljiškoknjižnim lastnikom, vendar pa pritožba utemeljeno opozarja na določbo 3. točke tretjega odstavka 94. člena ZZK-1, ki določa, da začetek stečajnega postopka ni ovira za vknjižbe drugih pravic (torej tudi lastninske pravice), na podlagi zasebne listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, če je bil podpis na dovolilu overjen pred dnem začetka stečajnega postopka.
odškodninska odgovornost – odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – vzročna zveza – pravila o adekvatni vzročnosti – prehitevanje v škarje – vozila s prednostjo
Ker iz zakonskih določb (ZVCP-1) ni povsem jasno, kako daleč sega „ratio legis“ vzročnost (pri (ne)spoštovanju prometnih pravil vozil s prednostjo v razmerju z (ne)ogrožanostjo), je za obravnavano zadevo potrebno upoštevati pravila o adekvatni vzročnosti, po katerih stranka odgovarja za normalne posledice njenega ravnanja, za posledice, s katerimi mora računati, da utegnejo nastati, pri čemer se za normalno šteje, kar je „storilec“ mogel predvideti ne samo kot verjetno, marveč kot tako, kar se kdaj pa kdaj utegne zgoditi, računajoč tudi neugodne razmere.
Za zaznambo hipotekarne tožbe morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: predhodno mora biti že vknjižena hipoteka, v zvezi s to hipoteko mora biti pri sodišču vložena tožba na realizacijo poplačila iz te hipoteke, tožba mora biti vložena zoper zemljiškoknjižnega lastnika nepremičnine, tožnik mora biti oseba, ki je v zemljiški knjigi vpisana kot imetnik hipoteke.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti pri zdravljenju – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah – skaženost – tuja pomoč – obresti – koma - povprečna plača
Povprečna plača v času sojenja ni več tako prepričljiv in trden primerjalni kriterij. Pri povprečni plači se upošteva samo podatek o zaposlenih, ne pa tudi o nezaposlenih, katerih število je v zadnjih letih močno naraslo. Zgolj iz podatka o višini povprečne plače zato ni več možno sklepati na načelo objektivne pogojenosti denarne odškodnine.
Stanje kome se je pravilno upoštevalo kot nevšečnost v času zdravljenja, ne pa kot trajanje telesnih bolečin, ker se tožnik telesnih bolečin v stanju kome ni zavedal.
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076072
ZPP člen 286, 286/1, 285/4, 286/6, 287, 287/1. ZZZDR člen 12.
zunajzakonska skupnost – izvenzakonska skupnost – obstoj zunajzakonske skupnosti – najemna pogodba – nadaljevanje najemnega razmerja – ugovor zastaranja – zastaranje – pravočasnost ugovora zastaranja
Ker tožnica ni pravočasno podala trditvene podlage ugovora zastaranja, se prvemu sodišču ob opozorilu na prvem naroku ni bilo treba ukvarjati s presojo utemeljenosti ugovora zastaranja.
vrnitev v prejšnje stanje – opravičljiv vzrok – prepozna izdaja in vročitev odločbe o odobritvi brezplačne pravne pomoči
Vzrok je opravičljiv, če ga stranka ne zakrivi s svojim vedenjem oziroma če se lahko prepiše naključju, ki se je pripetilo stranki. Opravičenost vzrokov se presoja po subjektivnih okoliščinah predlagatelja. Toženki zaradi nepravočasnega delovanja službe za BPP ni mogoče očitati krivde za zamudo pri vložitvi pritožbe.
Izbris samostojnega podjetnika iz Poslovnega registra ne pomeni prenehanja izvršilnega postopka, ker prenehanje opravljanja gospodarske dejavnosti samostojnega podjetnika ne pomeni prenehanja stranke in tako ne gre za neodpravljivo procesno pomanjkljivost za nadaljevanje postopka.
predznamba - podpis prodajalke na prodajni pogodbi ni overjen - odobritev upravnega organa - plačilo davka
Ob predlogu za predznambo na podlagi listine, na kateri podpis še ni overjen, (ne)plačilo davkov oziroma (ne)odobritev pristojnega organa ne more biti ovira za dovolitev vpisa.
odločba sodišča prve stopnje o pritožbi – nepopolna pritožba – podpis pritožnika – podpis odvetnika
Pritožba tožene stranke zoper izpodbijano sodbo ne vsebuje podpisa pritožnika oziroma njegovega pooblaščenca, temveč vsebuje le njegov žig. Zato gre za nepopolno pritožbo, katere sodišče ne vrača stranki v dopolnitev po 108. členu ZPP, ker se ta določba po 336. členu ZPP v postopku s pritožbo ne uporablja.
Ni dovolj, da odvetnik na listino da zgolj svoj žig, temveč se mora nanjo tudi podpisati.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077797
ZPP člen 205, 207, 207/2, 236a, 236a/6.
izpolnitev pogodbene obveznosti – razbremenitev obveznosti plačila – nadzor delavcev – odpoklic delavcev – delo tujcev brez dovoljenja – dokazno breme – izbris stranke iz sodnega registra
Tožena stranka se je k nadzoru delavcev in opravljenega dela zavezala po pogodbi. Dejstvo, da svoje obveznosti ni bila zmožna opravljati dovolj zanesljivo, pa ni zadosten razlog za razbremenitev obveznosti plačila opravljenega dela tožeči stranki. Neobstoj delovnega dovoljenja sicer vpliva na veljavnost oziroma neveljavnost pogodbe o zaposlitvi ali pogodbe o delu, ne more pa biti razlog za razbremenitev obveznosti plačila dela, ki je bilo opravljeno. Torej tudi, če delavci niso imeli delovnega dovoljenja, slednje ne pomeni, da ni nastala obveznost tožene stranke plačati tožeči stranki opravljene ure.
ZPP člen 319, 319/2. ZIZ člen 44, 44/3, 55, 55/1, 55/1-8, 62, 62/3, 62/4.
izvršilni naslov – pravnomočnost dajatvenega dela sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine – res iudicata – zakonske zamudne obresti
Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je postal pravnomočen, s čimer je postala pravnomočna tudi odločitev o tem, da je toženec tožniku dolžan plačati (poleg glavnice) tudi zakonske zamudne obresti od terjatve. Tožnik tako že ima izvršilni naslov, na podlagi katerega lahko predlaga (ponovno) izvršbo za izterjavo zakonskih zamudnih obresti. Ker v obravnavanem postopku tožnik zahteva plačilo zakonskih zamudnih obresti, s tem zahteva, da se tožencu ponovno naloži plačilo terjatve, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno.
nujna pot - določitev nujne poti - sklep o določitvi nujne poti - način uporabe - poslovni prostor - redna raba nepremičnine - dostop z vozili
Nesporno nepremičnina v lasti predlagatelja predstavlja poslovni prostor, pri čemer je za redno rabo nepremičnine, ki je v naravi poslovni prostor, potreben dostop do nje z vozili in ne le pešpot, in da tudi če bi bila (šele) za vzpostavitev redne rabe potrebna povezava z javno cesto, je pravico do nujne poti treba priznati.
Sklep o določitvi nujne poti mora med drugim obsegati tudi natančen način uporabe poti.
ZIZ člen 41a, 46, 46/4, 67. OZ člen 190, 190/1, 190/3.
neupravičena obogatitev – kondikcijski zahtevek – odpadla pravna podlaga – razveljavitev sklepa o izvršbi – poplačilo pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi
Podlaga za prisilno izterjani znesek v izvršilnem postopku je bil sklep o izvršbi in z njegovo razveljavitvijo je odpadla podlaga, po kateri je tožena stranka znesek prejela. Možnost rubeža in prenosa dolžnikovih denarnih sredstev pri organizaciji za plačilni promet že takoj po izdaji sklepa o izvršbi, je bila z novelo ZIZ sprejeta zaradi dosege hitrejše in učinkovitejše izvršbe na podlagi menice kot verodostojne listine in ne zato, da upniku v primeru ugovora dolžnika ni potrebno izkazovati utemeljenosti svoje terjatve.