vknjižba lastninske pravice – začetek stečajnega postopka – overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu pred začetkom stečajnega postopka
V obravnavani zadevi je bil zemljiškoknjižni predlog vložen po dnevu začetka stečajnega postopka nad zemljiškoknjižnim lastnikom, vendar pa pritožba utemeljeno opozarja na določbo 3. točke tretjega odstavka 94. člena ZZK-1, ki določa, da začetek stečajnega postopka ni ovira za vknjižbe drugih pravic (torej tudi lastninske pravice), na podlagi zasebne listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, če je bil podpis na dovolilu overjen pred dnem začetka stečajnega postopka.
ZDR člen 42, 126, 130, 133, 135, 137. ZDR člen 166, 184. Direktiva 2003/88/ES člen 7.
obveznost plačila – neizkoriščen letni dopust - letni dopust – nadomestilo za neizrabljen letni dopust - odškodnina za neizrabljen letni dopust – delo preko polnega delovnega časa
Pravico do odškodnine iz 166. člena ZDR je treba razlagati tako, da je delavec upravičen do nadomestila za neizrabljen letni dopust ob prenehanju delovnega razmerja, če ga do izteka pogodbe o zaposlitvi objektivno ni mogel izrabiti. Pri tem se zahteva, da delavec ni mogel predvideti vzroka, zaradi katerega ni mogel izrabiti letnega dopusta še pred prenehanjem delovnega razmerja. Za razlago, da je delavec ob prenehanju delovnega razmerja vedno upravičen do denarnega nadomestila za neizrabljen letni dopust, v naši zakonodaji ni podlage. Če delavec izrabe letnega dopusta ne zahteva, obstoj nepredvidljivega vzroka za to pa ni izkazan in če na delodajalčevi strani ni razlogov za neizrabo, pravico do letnega dopusta (ali nadomestila) izgubi. Bistveno je torej dejstvo, ali je imel delavec dejansko možnosti izkoristiti svojo pravico do letnega dopusta ali pa je to možnost izgubil zaradi nepredvidljivih dogodkov.
odškodninska odgovornost – premoženjska škoda – nepremoženjska škoda – primarni strah – zmanjšanje življenjskih aktivnosti
V procesu rehabilitacije so tožniku svetovali kolesarstvo, vendar to ne pomeni, da tožnik ne trpi duševnih bolečin zaradi poškodbe kolena, saj so njegove zmožnosti kolesarjenja zagotovo bistveno zmanjšane kot pred škodnim dogodkom.
Vprašanje lastništva garaže je predstavljalo le predhodno vprašanje, o katerem se je odločalo v drugem postopku, zato na predmetno zadevo nima vpliva. Vezanost namreč ne zajema ugotovitev v obrazložitvi, s katerimi je odločba utemeljena, temveč le izrek.
Tožnica je obstoj dogovora zatrjevala v tožbi in prav na to dejstvo opirala svoj zahtevek. Zato je bilo njeno dokazno breme (procesna obveznost), da obstoj takega pogodbenega določila tudi dokaže (materialnopravno podlago vtoževane obveznosti), še posebej ker sta toženca obstoj takega dogovora negirala (izrecno).
SZ-1 člen 48, 50. SPZ člen 188. OZ člen 270, 280. ZPP člen 318.
upravnik večstanovanjske hiše – pooblastila upravnika – sprejem zavarovalnine - prenehanje obveznosti zaradi izpolnitve – sklepčnost tožbe
Iz zakona izhajajoča pooblastila upravnika vključujejo pooblastilo za sprejem zavarovalnine, upravičenci katere so solastniki skupnih delov in naprav večstanovanjske hiše ter lastniki etažnih enot.
Toženi stranki v pritožbi utemeljeno poudarjata prevelik časovni razkorak med njunima razpolaganjema s premoženjem, ki sta bili ključni dejanski okoliščini v predlogu tožeče stranke za izdajo začasne odredbe, in trenutkom vložitve predloga za izdajo začasne odredbe oziroma vložitve tožbe, saj je od razpolaganj toženih strank s premoženjem do vložitve predloga za izdajo začasne odredbe je minilo skoraj tri leta, do vložitve tožbe pa približno leto in pol, zaradi česar ni mogoče s stopnjo verjetnosti na podlagi njunega ravnanja v letu 2009 sklepati, da bi v prihodnosti delovali v smeri onemogočanja oziroma oteževanja uveljavitve morebitne bodoče terjatve.
ZFPPIPP člen 58, 58/2, 231, 231-3, 239, 239/5, 269. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
predlog za začetek stečajnega postopka – aktivna procesna legitimacija upnika – ovira za odločanje – pravni interes – pravica do sodnega varstva – trditveno in dokazno breme – obstoj terjatve – pravica do izjave
Upravičen predlagatelj je tudi upnik, ki verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika, proti kateremu predlaga začetek postopka, in okoliščino, da dolžnik zamuja s plačilom te terjatve več kot dva meseca. Dejstvo obstoja terjatve mora obstajati ves čas postopka. V kolikor se ugotovi, da terjatev ne obstaja več (npr., ker je poplačana ali npr., ker je v pravdnem postopku pravnomočno zavrnjen zahtevek za njeno plačilo), navedeno predstavlja oviro za vsebinsko odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka.
Sodišče v podlago svoje odločitve ne sme sprejeti nobenega dejstva, ki ga stranka ni zatrjevala.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0077768
ZFPPIPP člen 444.
sprememba roka izpolnitve – podaljšanje pogodbenega roka – ustni dogovori – izbris tožeče stranke iz sodnega registra
Ob dejstvu, da gradnja ni bila končana v desetih mesecih od pričetka del ter ob dejstvu, da je tožnik tudi po izteku tega časa opravljal dela za toženca, je za presojo, ali je obstajala pogodbena podlaga za opravljanje nadzora, odločilno vprašanje, ali so bili podani objektivni razlogi v smislu drugega odstavka 2. člena Pogodbe. V primeru pritrdilnega odgovora tudi po izteku desetih mesecev od začetka del, pravno podlago za opravljanje nadzora in s tem pravno podlago za plačilo takšnih storitev predstavlja že sama Pogodba. Posebnih ustnih dogovorov tožniku v tem primeru niti ni potrebno dokazovati.
OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0076560
ZPP člen 212. ZOR člen 132.
trditveno in dokazno breme – izgubljeni dobiček - izračun izgubljenega dobička – razdor pogodbe - izjava o razdrtju pogodbe
Izjava o razdrtju pogodbe mora biti jasno izražena. ahko tudi s konkludentnimi dejanji, vendar tako, da ne pušča nobenega dvoma o tem, ali tožeča stranka pri pogodbi še vztraja ali ne. Od tega je namreč odvisno, kakšne zahtevke ima do tožene stranke.
Škoda, kot jo je tožeča stranka opredelila, ne predstavlja niti navadne škode niti izgubljenega dobička, saj bi pri izračunu le-tega morala upoštevati tudi odhodke in ne samo prihodkov. Iz njenih tožbenih navedb pa ni razbrati, da je pri izračunu škode to upoštevala. Čeprav tožena stranka tožbenega zahtevka v tem smeri ni prerekala, pa mora sodišče v okviru materialnopravnega preizkusa sklepčnosti tožbe samo ugotavljati, ali je tožeča stranka postavila minimum tistih trditev, iz katerih izhaja, da je tožbeni zahtevek po materialnem pravu utemeljen.
poslovni prostor – zamenjava ključavnic - motenje posesti – posest – tek rokov – subjektivni rok – običajna skrbnost
Tožnici glede na javno dostopne podatke ni mogla ostati neznana lastninska in poslovodstvena struktura tretje toženke, zato je bilo dovolj že, da je bila tožnica seznanjena s tem, da tretja toženka šteje lokal za svojo last. Lastnik stvari je namreč praviloma tudi njen posestnik, če že ne neposredni, pa vsaj posredni posestnik. Zadošča, da mu je stvar dostopna in da lahko izvaja svojo dejansko oblast nad njo.
Subjektivni 30-dnevni rok za vložitev tožbe res začne teči takrat, ko posestnik izve za motenje in storilca, vendar to ne pomeni, da sme posestnik pri tem zanemariti običajno skrbnost, ki se pričakuje od udeležencev v stvarnopravnih razmerjih. Bistveno je torej, kdaj je posestnik lahko izvedel za motenje in storilca.
ZPP člen 319, 319/2. ZIZ člen 44, 44/3, 55, 55/1, 55/1-8, 62, 62/3, 62/4.
izvršilni naslov – pravnomočnost dajatvenega dela sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine – res iudicata – zakonske zamudne obresti
Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je postal pravnomočen, s čimer je postala pravnomočna tudi odločitev o tem, da je toženec tožniku dolžan plačati (poleg glavnice) tudi zakonske zamudne obresti od terjatve. Tožnik tako že ima izvršilni naslov, na podlagi katerega lahko predlaga (ponovno) izvršbo za izterjavo zakonskih zamudnih obresti. Ker v obravnavanem postopku tožnik zahteva plačilo zakonskih zamudnih obresti, s tem zahteva, da se tožencu ponovno naloži plačilo terjatve, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti pri zdravljenju – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah – skaženost – tuja pomoč – obresti – koma - povprečna plača
Povprečna plača v času sojenja ni več tako prepričljiv in trden primerjalni kriterij. Pri povprečni plači se upošteva samo podatek o zaposlenih, ne pa tudi o nezaposlenih, katerih število je v zadnjih letih močno naraslo. Zgolj iz podatka o višini povprečne plače zato ni več možno sklepati na načelo objektivne pogojenosti denarne odškodnine.
Stanje kome se je pravilno upoštevalo kot nevšečnost v času zdravljenja, ne pa kot trajanje telesnih bolečin, ker se tožnik telesnih bolečin v stanju kome ni zavedal.
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076072
ZPP člen 286, 286/1, 285/4, 286/6, 287, 287/1. ZZZDR člen 12.
zunajzakonska skupnost – izvenzakonska skupnost – obstoj zunajzakonske skupnosti – najemna pogodba – nadaljevanje najemnega razmerja – ugovor zastaranja – zastaranje – pravočasnost ugovora zastaranja
Ker tožnica ni pravočasno podala trditvene podlage ugovora zastaranja, se prvemu sodišču ob opozorilu na prvem naroku ni bilo treba ukvarjati s presojo utemeljenosti ugovora zastaranja.
vrnitev v prejšnje stanje – opravičljiv vzrok – prepozna izdaja in vročitev odločbe o odobritvi brezplačne pravne pomoči
Vzrok je opravičljiv, če ga stranka ne zakrivi s svojim vedenjem oziroma če se lahko prepiše naključju, ki se je pripetilo stranki. Opravičenost vzrokov se presoja po subjektivnih okoliščinah predlagatelja. Toženki zaradi nepravočasnega delovanja službe za BPP ni mogoče očitati krivde za zamudo pri vložitvi pritožbe.
zavrnitev dokazov - razlog za zavrnitev dokaza – obrazložitev - kršitev pravice do izjave - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Sodišče sicer lahko zavrne izvedbo posameznih dokazov, vendar mora zavrnitev ustrezno obrazložiti. V nasprotnem primeru krši pravico stranke do izjave, ki je vsebovana v pravici do kontradiktornega postopka. Ker sodišče prve stopnje v sodbi ni obrazložilo razloga za zavrnitev dokaza z navedeno pričo oziroma je ta razlog navedlo le pavšalno, je tožeči stranki odvzelo možnost do izjave.
Za zaznambo hipotekarne tožbe morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: predhodno mora biti že vknjižena hipoteka, v zvezi s to hipoteko mora biti pri sodišču vložena tožba na realizacijo poplačila iz te hipoteke, tožba mora biti vložena zoper zemljiškoknjižnega lastnika nepremičnine, tožnik mora biti oseba, ki je v zemljiški knjigi vpisana kot imetnik hipoteke.
Neveljavnost oporoke zaradi zmote oporočitelja mora stranka uveljavljati z zahtevkom za razveljavitev oporoke in ne z zahtevkom na ugotovitev neveljavnosti oporoke.
Z napotitvenim sklepom je bil tožniku podeljen pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe v smislu 181. člena ZPP, za pravilno oblikovanje tožbenega zahtevka pa bi moral tožnik poskrbeti sam. Na (napačen) napotitveni sklep stranka ni vezana.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059914
OZ člen 149, 150, 153, 153/3. ZPP člen 215.
nevarna stvar – nevarna dejavnost – prispevek oškodovanca k nastanku škode – materialno dokazno breme – procesno dokazno breme – prehod dokaznega bremena
Ker je delodajalec toleriral stalno prakso oz. delo organiziral tako, da se je delovna operacija „menjava trna“ vedno izvajala pri vklopljenem stroju, katerega delovanje v primeru posega vanj ustavi varnostno stikalo, je vklopljen stroj stvar, katere nevarnost je treba presojati oz. menjava trna pri vklopljenem stroju dejavnost, katere nevarnost je treba presojati.