redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog
Tožena stranka je tožniku v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov očitala, da je v nočni izmeni neupravičeno zaustavil stroj, ki ga je ponovno vključil šele ob pričetku naslednje dopoldanske izmene. Kršitve, ki se tožniku očitajo, so posledica njegovega bolezenskega stanja (hude depresivne motnje), zato ni mogoče zaključiti, da je ravnal krivdno. Izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga zato ni zakonita.
odločba sodišča prve stopnje o pritožbi – nepopolna pritožba – podpis pritožnika – podpis odvetnika
Pritožba tožene stranke zoper izpodbijano sodbo ne vsebuje podpisa pritožnika oziroma njegovega pooblaščenca, temveč vsebuje le njegov žig. Zato gre za nepopolno pritožbo, katere sodišče ne vrača stranki v dopolnitev po 108. členu ZPP, ker se ta določba po 336. členu ZPP v postopku s pritožbo ne uporablja.
Ni dovolj, da odvetnik na listino da zgolj svoj žig, temveč se mora nanjo tudi podpisati.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZDR člen 42, 126, 130, 133, 135, 137. ZDR člen 166, 184. Direktiva 2003/88/ES člen 7.
obveznost plačila – terjatve iz delovnega razmerja – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - plačilo za delo – nadurno delo – pisna odredba – neizkoriščen letni dopust - letni dopust – nadomestilo za neizrabljen letni dopust - odškodnina za neizrabljen letni dopust – delo preko polnega delovnega časa
Tožnica je upravičena do plačila za delo preko polnega delovnega časa, ne glede na to, ali je imela za to delo pisno odredbo delodajalca ali ne. Bistveno je le, da je to delo dejansko opravila z vednostjo delodajalca.
Pravico do odškodnine iz 166. člena ZDR je treba razlagati tako, da je delavec upravičen do nadomestila za neizrabljen letni dopust ob prenehanju delovnega razmerja, če ga do izteka pogodbe o zaposlitvi objektivno ni mogel izrabiti. Pri tem se zahteva, da delavec ni mogel predvideti vzroka, zaradi katerega ni mogel izrabiti letnega dopusta še pred prenehanjem delovnega razmerja. Za razlago, da je delavec ob prenehanju delovnega razmerja vedno upravičen do denarnega nadomestila za neizrabljen letni dopust, v naši zakonodaji ni podlage. Če delavec izrabe letnega dopusta ne zahteva, obstoj nepredvidljivega vzroka za to pa ni izkazan in če na delodajalčevi strani ni razlogov za neizrabo, pravico do letnega dopusta (ali nadomestila) izgubi. Bistveno je torej dejstvo, ali je imel delavec dejansko možnosti izkoristiti svojo pravico do letnega dopusta, ali pa je to možnost izgubil zaradi nepredvidljivih dogodkov.
Tožnik je utrpel zlom notranjega desnega gležnja s premikom odlomkov. Res se mu je zdravljenje te poškodbe kompliciralo zaradi kompleksno regionalnega bolečinskega sindroma (Sudeckov sindrom) ter še kroničnega limfendona kar vse mu je povzročilo tudi težave na psihičnem področju, vendar pa je prisojena odškodnina v višini 99.000,00 EUR, ki predstavlja 101 povprečnih plač v času sojenja, previsoka. Primerna odškodnina je 67.000,00 EUR.
pogodba o operativnem leasingu – neizpolnitev pogodbe – odstop od pogodbe – razdor pogodbe - povračilo škode - pozitivni pogodbeni interes – compensatio lucri cum damno – potebna skrbnost
Tožena stranka je ugovarjala, da tožeča stranka vozil, ki so bila predmet najema po pogodbah o operativnem leasingu, ni prodala z ustrezno skrbnostjo. Odločilno dejansko vprašanje za utemeljitev tovrstnega ugovora ni, kakšna je bila realna vrednost predmeta leasinga ob razdrtju pogodbe, temveč, ali je tožeča stranka ravnala s potrebno skrbnostjo pri zagotoviti vnovčenja premeta leasinga.
nujna pot - določitev nujne poti - sklep o določitvi nujne poti - način uporabe - poslovni prostor - redna raba nepremičnine - dostop z vozili
Nesporno nepremičnina v lasti predlagatelja predstavlja poslovni prostor, pri čemer je za redno rabo nepremičnine, ki je v naravi poslovni prostor, potreben dostop do nje z vozili in ne le pešpot, in da tudi če bi bila (šele) za vzpostavitev redne rabe potrebna povezava z javno cesto, je pravico do nujne poti treba priznati.
Sklep o določitvi nujne poti mora med drugim obsegati tudi natančen način uporabe poti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0076560
ZPP člen 212. ZOR člen 132.
trditveno in dokazno breme – izgubljeni dobiček - izračun izgubljenega dobička – razdor pogodbe - izjava o razdrtju pogodbe
Izjava o razdrtju pogodbe mora biti jasno izražena. ahko tudi s konkludentnimi dejanji, vendar tako, da ne pušča nobenega dvoma o tem, ali tožeča stranka pri pogodbi še vztraja ali ne. Od tega je namreč odvisno, kakšne zahtevke ima do tožene stranke.
Škoda, kot jo je tožeča stranka opredelila, ne predstavlja niti navadne škode niti izgubljenega dobička, saj bi pri izračunu le-tega morala upoštevati tudi odhodke in ne samo prihodkov. Iz njenih tožbenih navedb pa ni razbrati, da je pri izračunu škode to upoštevala. Čeprav tožena stranka tožbenega zahtevka v tem smeri ni prerekala, pa mora sodišče v okviru materialnopravnega preizkusa sklepčnosti tožbe samo ugotavljati, ali je tožeča stranka postavila minimum tistih trditev, iz katerih izhaja, da je tožbeni zahtevek po materialnem pravu utemeljen.
Neveljavnost oporoke zaradi zmote oporočitelja mora stranka uveljavljati z zahtevkom za razveljavitev oporoke in ne z zahtevkom na ugotovitev neveljavnosti oporoke.
Z napotitvenim sklepom je bil tožniku podeljen pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe v smislu 181. člena ZPP, za pravilno oblikovanje tožbenega zahtevka pa bi moral tožnik poskrbeti sam. Na (napačen) napotitveni sklep stranka ni vezana.
ničnost sklepov skupščine – izpodbijanje sklepov skupščine – razlogi sodbe – kogentnost oz. dispozitivnost določb ZGD-1 – sprememba družbene pogodbe – izstop družbenika – poseg v pravice manjšinskega delničarja
1. Zmotno je stališče, da je določba petega odstavka 502. člena ZGD-1 kogentna določba, saj ne ureja razmerij med družbo in tretjimi, na primer z upniki družbe, kjer bi bil interes zakonodajalca, da z zakonom sam uredi to razmerje in s tem zavaruje tretje, ki vstopajo v poslovne odnose z gospodarsko družbo. Po oceni pritožbenega sodišča gre za določbo, ki ureja notranja razmerja med družbeniki, pri čemer je zakonska ureditev zgolj vodilo družbenikom za ureditev njihovih medsebojnih razmerij.
2. V primeru, ko med družbeniki ni konsenza o drugačni ureditvi medsebojnih razmerij od zakonske ureditve, je potrebno takšno spremembo družbene pogodbe, ki poseže v dotedanje pravice manjšinskega delničarja, obravnavati tako, da se presoja skladnost spremembe družbene pogodbe z zakonom, torej s petim odstavkom 502. člena ZGD-1.
Če so po mišljenju toženca po sklenitvi pogodb nastale okoliščine, ki otežujejo njihovo izpolnitev in bi bilo neupravičeno ohraniti ju v veljavi takšni kot sta, bi moral toženec zaradi spremenjenih okoliščin zahtevati razvezo pogodb.
Plačilna nesposobnost ne predstavlja nezmožnosti izpolnitve.
razmerja med starši in otroki – spremenjene okoliščine – zvišanje preživnine – potrebe otrok – zmožnosti staršev – razporeditev preživninskega bremena
Glede na določbo 79. člena ZZZDR je potrebno določiti višino prispevka za preživljanje otroka v sorazmerju z otrokovimi potrebami in možnostmi staršev. Ob večjih možnostih enega ali obeh od staršev je seveda mogoče priznati preživninskemu upravičencu višje potrebe, v primeru manjših možnosti staršev, pa se morajo tudi te potrebe prilagoditi tem možnostim.
Preživljanje otroka ima prednost pred preživljanjem zakonca oz. partnerja.
Za zaznambo hipotekarne tožbe morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: predhodno mora biti že vknjižena hipoteka, v zvezi s to hipoteko mora biti pri sodišču vložena tožba na realizacijo poplačila iz te hipoteke, tožba mora biti vložena zoper zemljiškoknjižnega lastnika nepremičnine, tožnik mora biti oseba, ki je v zemljiški knjigi vpisana kot imetnik hipoteke.
Tožena stranka je dokazala, da je tožniku šest obrokov variabilnega dela plače že obračunala in izplačala, zato tožnik ni upravičen še do ponovnega obračuna ter izplačila teh šestih obrokov variabilnega dela plače, ki jo je že prejel.
Toženo stranko je sodišče pozvalo, da v 30 dneh od vročitve poziva odgovori na tožbo, v tem pozivu pa je bila opozorjena na posledice, če odgovora na tožbo ne bo podala oziroma če bo podala odgovor na tožbo, ki ne bo obrazložen. Ker tožena stranka v roku 30 dni na pravilno vročeno tožbo ni odgovorila, je bil podan prvi od pogojev za izdajo zamudne sodbe. Njene navedbe, da odgovora na tožbo ni podala zaradi težav v podjetju, tega zaključka ne uspejo izpodbiti.
zavrnitev dokazov - razlog za zavrnitev dokaza – obrazložitev - kršitev pravice do izjave - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Sodišče sicer lahko zavrne izvedbo posameznih dokazov, vendar mora zavrnitev ustrezno obrazložiti. V nasprotnem primeru krši pravico stranke do izjave, ki je vsebovana v pravici do kontradiktornega postopka. Ker sodišče prve stopnje v sodbi ni obrazložilo razloga za zavrnitev dokaza z navedeno pričo oziroma je ta razlog navedlo le pavšalno, je tožeči stranki odvzelo možnost do izjave.
poslovni prostor – zamenjava ključavnic - motenje posesti – posest – tek rokov – subjektivni rok – običajna skrbnost
Tožnici glede na javno dostopne podatke ni mogla ostati neznana lastninska in poslovodstvena struktura tretje toženke, zato je bilo dovolj že, da je bila tožnica seznanjena s tem, da tretja toženka šteje lokal za svojo last. Lastnik stvari je namreč praviloma tudi njen posestnik, če že ne neposredni, pa vsaj posredni posestnik. Zadošča, da mu je stvar dostopna in da lahko izvaja svojo dejansko oblast nad njo.
Subjektivni 30-dnevni rok za vložitev tožbe res začne teči takrat, ko posestnik izve za motenje in storilca, vendar to ne pomeni, da sme posestnik pri tem zanemariti običajno skrbnost, ki se pričakuje od udeležencev v stvarnopravnih razmerjih. Bistveno je torej, kdaj je posestnik lahko izvedel za motenje in storilca.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0077768
ZFPPIPP člen 444.
sprememba roka izpolnitve – podaljšanje pogodbenega roka – ustni dogovori – izbris tožeče stranke iz sodnega registra
Ob dejstvu, da gradnja ni bila končana v desetih mesecih od pričetka del ter ob dejstvu, da je tožnik tudi po izteku tega časa opravljal dela za toženca, je za presojo, ali je obstajala pogodbena podlaga za opravljanje nadzora, odločilno vprašanje, ali so bili podani objektivni razlogi v smislu drugega odstavka 2. člena Pogodbe. V primeru pritrdilnega odgovora tudi po izteku desetih mesecev od začetka del, pravno podlago za opravljanje nadzora in s tem pravno podlago za plačilo takšnih storitev predstavlja že sama Pogodba. Posebnih ustnih dogovorov tožniku v tem primeru niti ni potrebno dokazovati.
ZPP člen 319, 319/2. ZIZ člen 44, 44/3, 55, 55/1, 55/1-8, 62, 62/3, 62/4.
izvršilni naslov – pravnomočnost dajatvenega dela sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine – res iudicata – zakonske zamudne obresti
Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je postal pravnomočen, s čimer je postala pravnomočna tudi odločitev o tem, da je toženec tožniku dolžan plačati (poleg glavnice) tudi zakonske zamudne obresti od terjatve. Tožnik tako že ima izvršilni naslov, na podlagi katerega lahko predlaga (ponovno) izvršbo za izterjavo zakonskih zamudnih obresti. Ker v obravnavanem postopku tožnik zahteva plačilo zakonskih zamudnih obresti, s tem zahteva, da se tožencu ponovno naloži plačilo terjatve, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno.
vknjižba lastninske pravice – začetek stečajnega postopka – overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu pred začetkom stečajnega postopka
V obravnavani zadevi je bil zemljiškoknjižni predlog vložen po dnevu začetka stečajnega postopka nad zemljiškoknjižnim lastnikom, vendar pa pritožba utemeljeno opozarja na določbo 3. točke tretjega odstavka 94. člena ZZK-1, ki določa, da začetek stečajnega postopka ni ovira za vknjižbe drugih pravic (torej tudi lastninske pravice), na podlagi zasebne listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, če je bil podpis na dovolilu overjen pred dnem začetka stečajnega postopka.