Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti člen 22. ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 103, 132, 132/1, 135.
zdravljenje v tujini - izčrpane možnosti zdravljenja - primerljive metode zdravljenja
Ker je bilo tožniku zdravljenje z operativno metodo in z RFA obsevalno metodo v Sloveniji zagotovljeno in je šlo za medicinsko verificirano in primerjalno učinkovito metodo zdravljenja, vse možnosti za zdravljenje pokojnega tožnika doma niso bile izčrpane, zato dediči niso upravičeni do povrnitve stroškov operativnega zdravljenja v Italiji.
ZDSS-1 člen 70. ZIZ člen 270. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZPP člen 72, 72/2.
pokojnina – začasna odredba
Tožnik izpodbija odločbo, s katero je bila zahteva za starostno pokojnino zavržena, ker je bila o tej pravici že izdana zavrnila odločba, dejansko in pravno stanje zadeve pa se nista spremenila. O pravici do starostne pokojnine je bilo že večkrat negativno odločeno pri tožencu in pred sodiščem, zato ni izkazano za verjetno, da terjatev tožnika (starostna pokojnina) obstoji ali da bo nastala. Pogoji za izdajo začasne odredbe, s katero bi se mu izplačala akontacija pokojnine, niso izpolnjeni.
ZPSV člen 3, 3/3. OZ člen 9. ZDoh-2 člen 15, 15/3.
odpravnina – prispevki – bruto - neto
Vrhovno sodišče je že večkrat zavzelo stališče, da je delodajalec, kadar je odpravnina določena z upoštevanjem bruto plače in stranki v pogodbi o zaposlitvi nista izrecno določili, da tako dobljeni znesek predstavlja čisto izplačilo, dolžan od bruto odpravnine obračunati in plačati prispevke in davke, delavcu pa izplačati zgolj neto zneske.
Prispevke je potrebno izplačati tudi od odpravnine.
OZ člen 235, 235/1, 240, 633, 633/3, 634, 634/1, 634/2, 639, 660. ZPP člen 153, 212.
podjemna pogodba – odgovornost za stvarne napake – poslovna odškodninska odgovornost – trditveno in dokazno breme – porazdelitev dokaznega bremena – predujem za izvedenca – predpravdno izvedensko mnenje
Če tožeča stranka dokaže, da je imel opravljen posel napake in nastanek škode, je na toženi stranki, da se razbremeni svoje odgovornosti. Ker je za ugotovitev dejstev, ali vzrok za napako izvira iz sfere tožene stranke, potrebno strokovno znanje, s katerimi sodišče ne razpolaga in mora angažirati izvedenca, mora predujem za izvedenca založiti tožena stranka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog
Tožena stranka je tožniku v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov očitala, da je v nočni izmeni neupravičeno zaustavil stroj, ki ga je ponovno vključil šele ob pričetku naslednje dopoldanske izmene. Kršitve, ki se tožniku očitajo, so posledica njegovega bolezenskega stanja (hude depresivne motnje), zato ni mogoče zaključiti, da je ravnal krivdno. Izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga zato ni zakonita.
dodelitev otrok v varstvo in vzgojo – stiki – preživnina – preživet čas pri preživninskem zavezancu - potrebe otrok – stroški izvedenca
Če otrok veliko časa prebije pri preživninskem zavezancu, je preživnina zato sorazmerno nižja.
Izvedba dokaza z izvedencem je bila potrebna zaradi ugotovitve, kakšna odločitev o zaupanju otrok v varstvo in vzgojo ter o stikih je v največjo korist otrok, kar je bilo zato tudi v interesu obeh pravdnih strank, zato vsaka stranka krije polovico stroškov za izvedbo tega dokaza.
SPZ 119, 119/2, SZ-1 člen 48, 48/2. ZD člen 131, 131/1. OZ člen 299, 364.
upravnik – aktivna legitimacija – izterjava vplačil v rezervni sklad – stroški obratovanja in upravljanja – skrbnik zapuščine – pretrganje zastaranja – pripoznava dolga
Etažni lastniki so aktivno legitimirani za izterjavo plačil v rezervni sklad, kar narekuje vsem ali samo enemu od njih, da zahteva vplačilo v rezervni sklad od neplačnika. Le če so etažni lastniki na upravnika prenesli svoje materialnopravno upravičenje terjati plačilo sredstev v rezervni sklad, tj. pravico, da v svojem imenu zahteva plačilo terjatve, na podlagi česar lahko nastopa kot stranka v postopku, je podana njegova aktivna legitimacija.
Skrbnik zapuščine ima položaj začasnega zastopnika, ki je postavljen za zastopanje dedičev ex lege in ni njihov pooblaščenec (pogodbeni zastopnik).
Neveljavnost oporoke zaradi zmote oporočitelja mora stranka uveljavljati z zahtevkom za razveljavitev oporoke in ne z zahtevkom na ugotovitev neveljavnosti oporoke.
Z napotitvenim sklepom je bil tožniku podeljen pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe v smislu 181. člena ZPP, za pravilno oblikovanje tožbenega zahtevka pa bi moral tožnik poskrbeti sam. Na (napačen) napotitveni sklep stranka ni vezana.
ničnost sklepov skupščine – izpodbijanje sklepov skupščine – razlogi sodbe – kogentnost oz. dispozitivnost določb ZGD-1 – sprememba družbene pogodbe – izstop družbenika – poseg v pravice manjšinskega delničarja
1. Zmotno je stališče, da je določba petega odstavka 502. člena ZGD-1 kogentna določba, saj ne ureja razmerij med družbo in tretjimi, na primer z upniki družbe, kjer bi bil interes zakonodajalca, da z zakonom sam uredi to razmerje in s tem zavaruje tretje, ki vstopajo v poslovne odnose z gospodarsko družbo. Po oceni pritožbenega sodišča gre za določbo, ki ureja notranja razmerja med družbeniki, pri čemer je zakonska ureditev zgolj vodilo družbenikom za ureditev njihovih medsebojnih razmerij.
2. V primeru, ko med družbeniki ni konsenza o drugačni ureditvi medsebojnih razmerij od zakonske ureditve, je potrebno takšno spremembo družbene pogodbe, ki poseže v dotedanje pravice manjšinskega delničarja, obravnavati tako, da se presoja skladnost spremembe družbene pogodbe z zakonom, torej s petim odstavkom 502. člena ZGD-1.
Pogodba je sklenjena pod pogojem, če sta njen nastanek ali prenehanje odvisna od objektivno negotovega bodočega dejstva. Če je pogodba sklenjena pod razveznim pogojem, neha veljati, če se pogoj izpolni. Negotovo dejstvo v obravnavnem primeru, od katerega uresničitve je odvisna veljavnost pogodbe, sklenjene med strankama, je prenehanje članstva tožene stranke v tožeči stranki. Toženi stranki je članstvo prenehalo z dnem, ko je zapustila prostore tožeče stranke in tedaj je med pravdnima strankama sklenjena pogodba prenehala veljati in hkrati so prenehale medsebojne pravice in obveznosti.
Tožeča stranka je s tem, ko je svoje sedaj vtoževane storitve opravila v času, ko je med pravdnima strankam nesporno dogovorjeno, da bo tožena stranka zapustila prostore tožeče stranke na podlagi odpovedi najemnega razmerja dne 29.7.2008 in da bo primopredaja opravljena 29.8.2009 in ko je ta dejansko bila opravljena 3.9.2008, nase sprejela riziko, da storitve, ki jih bo opravila za toženo stranko po odpovedi najema, opravlja brez pravne podlage in da jih zaradi tega ne bo mogla uspešno dobiti poplačane od tožene stranke.
Ker je tožeča stranka storitve opravila brez pravne podlage, saj jih je nedvomno opravila znatno po odpovedi najemnega razmerja s strani tožene stranke ali pa celo že po primopredaji poslovnih prostorov, plačila ne more uspešno terjati od tožene stranke.
ZPP člen 70, 70-6, 72, 72/3, 72/5, 72/6, 77, 82, 205, 205/1, 205/1-1. SPZ člen 32. ZZZDR člen 200.
posest – motenje posesti – izločitev sodnika – začasni zastopnik – skrbnik za poseben primer – poslovna sposobnost – prekinitev postopka - nadaljevanje postopka
Izločiti je mogoče samo posameznega sodnika ali več sodnikov, ne pa sodišča.
Tožnika je v ponovljenem postopku zastopal CSD Domžale, zato tožnikove procesne pravice niso bile kršene, čeprav sam ni bil povabljen na glavno obravnavo. Zadošča namreč, da je na naroku sodeloval njegov začasni zastopnik.
ZPP člen 319, 319/2, 339, 366, 366/1. ZVEtL člen 30.
zavrženje tožbe – res iudicata – zahteva za povrnitev stroškov – vročitev zahteve za povračilo stroškov nasprotni stranki
Za presojo, ali je bilo o stvari (zahtevku – predmetu odločitve) že pravnomočno odločeno, ni pomembno, ali je tisto, o čemer je bilo pravnomočno odločeno, izvršljivo ali ne. Pravnomočne postanejo tudi napačne in neizvršljive odločitve.
Dejstvo, da zahtevek za povrnitev stroškov tožnikoma ni bil vročen nasprotni stranki, na odločitev (o stroškovni obveznosti) ni vplival. Zato nevročitev ne predstavlja kakšne upoštevne postopkovne kršitve.
ZPP člen 3, 149, 224, 224/1, 277, 277/1, 318, 318/1, 318/1-1, 318/1-2. OZ člen 569.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – nepravilna vročitev tožbe v odgovor – vročilnica – javna listina – ugovor res iudicata – pravnomočno razsojena stvar – vrnitev posojila
Dejstvo, da sodišče prve stopnje več let od vložitve tožbe ni ugotavljalo, ali je izpolnjen navedeni pogoj za izdajo zamudne sodbe, na izpodbijano odločitev ne vpliva. Enako velja glede očitka o nepotrebnem in nepravilnem ravnanju sodišča, ko je (celo dvakrat) vabilo pravdni stranki na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo. V primeru, ko so pogoji za izdajo zamudne sodbe podani, je nadaljnji (kontradiktorni) postopek brezpredmeten.
leasing pogodba – pogodbena škoda – vračilo vozila
Leasingojemalec z vračilom vozila ne postane prost obveznosti, pač pa je glede na določbe pogodbe in splošnih pogojev odgovoren tudi za pogodbeno škodo.
S prenehanjem pogodbe o upravljanju je tožeča stranka kot upravnik izgubila vsa materialnopravna upravičenja iz te pogodbe, s tem pa so prenehala tudi vsa njena morebitna pooblastila v zvezi z izterjavo neplačanih obveznosti.
Ker tožeča stranka v predmetnem postopku ne uveljavljala plačila za svoje delo oziroma ne zahteva povrnitve stroškov, ki bi jih sama založila za toženo stranko, ampak v svojem imenu in za svoj račun uveljavlja plačilo terjatve, ki jo ima zoper toženo stranko tretja oseba, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožbeni zahtevek zaradi neobstoja aktivne legitimacije tožeče stranke zavrnilo, pravilna.
kazen zapora - preklic pogojne obsodbe - enotna kazen - odvzem premoženjske koristi - navidezen realni stek - izključitev kazenskega pregona - tajni policijski delavec - hudodelska združba - tajno delovanje z uporabo identifikacijskih oznak - sostorilstvo - nezakonito pridobljen dokaz - izzivanje kriminalne dejavnosti - napeljevanje h kaznivemu dejanju - biološke sledi - posredovanje - načelo konsumpcije - tajno opazovanje - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - navidezni odkup - pomoč
Tudi pri tako imenovanem nadomestnem odvzemu mora biti predhodna pridobitev premoženjske koristi izkazana in ne zgolj domnevana.
Ugotovljeno izhaja iz jezikovne razlage prvega odstavka 75. člena KZ-1, logične razlage drugega odstavka tega člena ter iz teleološke razlage 74. člena KZ-1. Storilec kaznivega dejanja iz prvega odstavka 75. člena KZ-1 je namreč prav tako eden izmed prejemnikov premoženjske koristi, njen nadomestni odvzem po drugem odstavku 75. člena KZ-1, brez da bi bil znan dejanski obseg koristi, logično ni mogoč, vztrajanje pri nasprotnem pa pomeni pretvarjanje odvzema premoženjske koristi v kazensko sankcijo, se pravi v nekaj, v kar se zaradi razlike v namenih ne sme spremeniti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077797
ZPP člen 205, 207, 207/2, 236a, 236a/6.
izpolnitev pogodbene obveznosti – razbremenitev obveznosti plačila – nadzor delavcev – odpoklic delavcev – delo tujcev brez dovoljenja – dokazno breme – izbris stranke iz sodnega registra
Tožena stranka se je k nadzoru delavcev in opravljenega dela zavezala po pogodbi. Dejstvo, da svoje obveznosti ni bila zmožna opravljati dovolj zanesljivo, pa ni zadosten razlog za razbremenitev obveznosti plačila opravljenega dela tožeči stranki. Neobstoj delovnega dovoljenja sicer vpliva na veljavnost oziroma neveljavnost pogodbe o zaposlitvi ali pogodbe o delu, ne more pa biti razlog za razbremenitev obveznosti plačila dela, ki je bilo opravljeno. Torej tudi, če delavci niso imeli delovnega dovoljenja, slednje ne pomeni, da ni nastala obveznost tožene stranke plačati tožeči stranki opravljene ure.
negatorna tožbe – zaščita pred vznemirjanjem – prekoračitev tožbenega zahtevka – izvrševanje solastninske pravice – odklenjena vrata
Železna vrata na zahodnem delu parcele je sicer postavil toženkin mož, vendar je toženka takšno njegovo ravnanje naknadno odobrila. Ker pa so ta vrata ostala odklenjena, tožnice dejansko ne ovirajo pri izvrševanju njene solastninske pravice.