izvršba na plačo in druge stalne denarne prejemke – poseben postopek – ustavitev izvršbe na plačo – prejemki direktorja – prejemki na podlagi civilnopravne pogodbe – obstoj delovnega razmerja
Prejemki, ki jih prejema dolžnik kot direktor na podlagi katere od civilnopravnih pogodb, saj ne gre za stalne denarne prejemke v smislu citirane določbe, za katere je značilno, da se enako kot plača delavca v delovnem razmerju prejemniku (npr. upokojencu, brezposelni osebi,...) s strani drugega izplačevalca izplačujejo v rednih časovnih razmikih, običajno mesečnih, ter tako zaradi predvidljivosti njihovega izplačevanja v prihodnosti omogoča poseben način opravljanja izvršbe, pri katerem se od sukcesivno izplačanih stalnih denarnih prejemkov dolžnika upniku ob vsakem izplačilu odteguje določen denarni znesek oziroma denarne zneske, za katere je bila dovoljena izvršba.
ZPP člen 3, 3/3, 277, 318, 338, 338/2, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 9, 378, 378/1, 417, 419, 419/1.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – razlogi, iz katerih se sme sodba izpodbijati – sprememba upnika – odstop terjatve – obvestitev dolžnika o odstopu terjatve – dolžnost izpolnitve obveznosti – zamudne obresti
Eden izmed pogojev za izdajo zamudne sodbe je pasivnost toženca, ki se po sistemu afirmativne litiskontestacije, ocenjuje kot priznanje tožnikovih dejanskih navedb. Iz navedenega razloga se zamudna sodba ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
OZ člen 45, 45/6, 255, 512. ZOR člen 15, 15/2, 114, 133, 139, 280, 532. SPZ člen 66. ZPP člen 286, 339, 339/2, 339/2-14.
predpogodba – zahtevek na sklenitev pogodbe – kršitev predpogodbe – izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – actio Pauliana – spremenjene okoliščine po sklenitvi predpogodbe – opravičljiva zmota – zmota o bistveni lastnosti predmeta – status zemljišča – oderuška pogodba – čezmerno prikrajšanje
Institut izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj predpostavlja situacijo, ko ima upnik denarno terjatev zoper dolžnika, dolžnik pa skuša preprečiti njeno poplačilo. Gre za primere, ko se uveljavlja relativna neveljavnost oz. neučinkovitost dolžnikovega ravnanja zaradi dolžnikove neplačevitosti in se s tožbo zahteva, da pravno dejanje nima učinka do tožeče stranke glede njene terjatve do dolžnika v določenem znesku in da je zato pridobitelj dolžan dopustiti, da tožeča stranka terjatev do dolžnika poplača iz pridobiteljevega premoženja.
Če je bila stranka predpogodbe (prodajalec) pri sklepanju predpogodbe v opravičljivi zmoti glede bistvene lastnosti predmeta (od katere je odvisna opredelitev njene vrednosti), lahko odkloni sklenitev bodoče glavne pogodbe. Status nepremičnine (s tem pa njena vrednost) je odločilna lastnost predmeta (in s tem element pred/pogodbe).
Postavitev začasnega skrbnika zapuščine je potrebna, ker med pritožnikoma in zakonitimi dediči ni mogoče doseči sporazuma o upravljanju zapuščine. Pritožnika tej ugotovitvi sicer oporekata, toda zgolj navedba (nekaterih) zakonitih dedičev, da takega sporazuma ni mogoče doseči, zadostuje za ugotovitev, da skupno upravljanje z zapuščino očitno ne bo možno, četudi sklenitev sporazuma odrekajo le zakoniti dediči.
ZPP člen 339, 350, 350/2. OZ člen 190, 280, 280/1.
neupravičena pridobitev – obogatitev – prikrajšanje najemnika zaradi predhodno sklenjene najemne pogodbe za isti prostor – vzročna zveza – odsotnost pravne podlage – najemna pogodba
Tožnika sta kljub temu, da sta vedela, da ima vrt v najemu toženec, za vrt sklenila najemno pogodbo (nista pa od najemodajalca uveljavljala izročitve najetega vrta), na drugi strani pa toženec vrt uporablja (ga ima v najemu) na podlagi sklenjene najemne pogodbe z obveznostjo plačevanja najemnine (te obveznosti nesporno (še) ni izpolnil). Prikrajšanje premoženja tožnikov ni bilo izzvano s toženčevo obogatitvijo zaradi neplačila najemnine (jasno torej obstoj vzročne zveze ni izkazan), poleg tega obstoji pravna podlaga, ki opravičuje zmanjšanje premoženja tožnikov (najemna pogodba), na strani toženca pa ni mogoče mimo dejstva obstoja obveznosti plačati najemnino (pogodbeno obveznost).
SZ-1 se ne uporablja za poslovne stavbe, pa četudi se te morebiti nahajajo v kompleksu, ki ima tudi stanovanjske enote.
Člen 29 ZPSPP, ki se uporablja za poslovne stavbe in prostore, ureja zgolj pravno razmerje med lastnikom in najemnikom, ne določa pa pravic in obveznosti najemnika do tretjih oseb. Ker torej ne gre za zakonsko predpisano obveznost najemnika v razmerju do dobaviteljev in upravnika, slednji nima aktivne legitimacije v razmerju do najemnika ne za svoje storitve upravljanja, ne za stroške obratovanja na podlagi določbe 197. člena OZ. Za uporabo navedene materialnopravne podlage je odločilno, ali je tožnica plačala dolg iz svojih lastnih sredstev, ter dejstva, ali je plačala obveznost, ki je zakonsko predpisana. Plačilo stroškov obratovanja v poslovni stavbi pa ne bremeni najemnika po zakonu, temveč je predmet svobodnega pogodbenega urejanja.
nepopolna tožba - tožbeni zahtevek - predlog za izvršbo
Nepopolnost tožbe v smislu 180. člena ZPP in njena obravnava brez predhodne odprave te procesne pomanjkljivosti ne pomenita absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 359. člena ZPP, ampak bi lahko šlo za kršitev po 8. točki drugega odstavka 359. člena ZPP, saj toženi stranki zaradi nepopolne tožbe ne bi bila dana možnost polne izjasnitve v postopku. Takšna kršitev pa se sodišču prve stopnje ni pripetila, saj je obravnavalo tožbo, ki je imela tožbeni zahtevek. Le-ta je bil postavljen že v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine, kjer je tožeča stranka (tam upnik) navedla, naj sodišče izda sklep o izvršbi z vsebino, da se dolžniku naloži, da v 8 dneh po vročitvi tega sklepa poravna upnikovo terjatev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077747
ZPP člen 285. OZ člen 35, 38. ZM člen 16.
menični spor – ugovori iz osnovnega razmerja – pogodba o finančnem lizingu – indirektni finančni lizing – odgovornost za neizpolnitev pogodbe – predmet lizinga – bodoča premičnina – ničnost pogodbe – materialno procesno vodstvo
Sodnik ne krši svoje nepristranskosti, če stranke opozori, da niso navedle odločilnega dejstva. Gre za t.i. „odprto sojenje“, ki ima podlago v materialnem vodstvu pravde in temeljnih načelih ZPP.
Med pravdnima strankama ni sporno, da tožena stranka ni sodelovala niti pri izbiri predmeta lizinga niti pri izbiri dobavitelja, zato bi bilo od nje neutemeljeno pričakovati, da bo nosila odgovornosti glede neizpolnitve ali nepravilne izpolnitve predmeta lizinga.
ZAVAROVALNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0076572
OZ člen 149, 153, 153/2.
nevarna stvar – objektivna odgovornost – vzročna zveza – prometna nezgoda – ovira na cesti – pravni standard
Pojem »nevarna stvar/dejavnost« je pravni standard, ki ga mora sodišče zapolniti v vsakem konkretnem primeru posebej, presoja o tem pa nujno sega na področje materialnega prava, na katerega mora sodišče paziti po uradni dolžnosti. Tožniku ni potrebno izrecno navajati pravnih pojmov kot sta nevarna stvar ali objektivna odgovornost, če sodišče o izpolnjenosti pravnega standarda lahko odloči na podlagi sicer zatrjevanih dejstev in ugotovljenega dejanskega stanja.
razveza zakonske zveze – nevzdržnost zakonske zveze
Sklenitev in prav tako razveza zakonske skupnosti je svobodna odločitev vsakega posameznika. Za ohranitev zakonske zveze ni dovolj zgolj želja enega od zakoncev.
izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju - ničnost pogodbe
Tudi v primeru, če dejanja niso izpodbojna, so lahko pogodbe o prodaji stvari, katerih pravni promet je prepovedan, nične. Posledica ničnosti pa je prav tako vrnitveni zahtevek, kot ga tožeča stranka uveljavlja s tožbo.
ZTLR člen 58. SPZ člen 217, 217/1. ZPP člen 154, 154/1, 337, 337/1.
prenehanje služnosti - neizvrševanje služnosti - dobrovernost - stroški postopka - dokazna ocena - priposestvovanje stvarne služnosti - pravni naslov - vsak svoje stroške - pravo priposestvovanje - nepravo priposestvovanje - dokazno pomembna dejstva - delen uspeh
Zaraščenost poti oziroma njena neprevoznost je samo ena od (indičnih) okoliščin, ki je potrdila trditev tožencev o neuporabi poti (v omenjenem obsegu) s strani pravnih prednikov tožnikov. Ključna je torej trditev o neuporabi poti, ne pa o njeni zaraščenosti. Za upoštevanje te okoliščine (s strani sodišča) ni bilo potrebno ne, da jo toženca posebej zatrjujeta, niti ni bilo dolžno sodišče na njeno pomembnost tožnika posebej opozarjati oziroma njima ter ostalim zaslišanim v zvezi z njo postavljati vprašanja (jih zaslišati).
Nenavadno bi bilo, če bi moralo sodišče stranke pri izvajanju dokazov posebej opozarjati, kaj se mu v zvezi z vsebino izvedenega dokaza (npr. zaslišanja) zdi pomembno in kaj ne (oziroma na kaj naj bodo stranke pozorne). Takšno morebitno (neutemeljeno) pričakovanje nima nobene zveze niti z načelom odprtega sojenja. Stranka je dolžna sama presoditi, ali je določena izpovedba (oziroma njen del) lahko relevantna ali ne.
Tožnika nista zatrjevala obstoja pravnega naslova, ki bi upravičeval zaključek o njuni dobrovernosti. Če ne znaš ustrezno obrazložiti, zakaj si bil dobroveren, to je zakaj si izvrševal služnost misleč, da si jo pridobil na veljaven način, o dobrovernosti ni moč govoriti.
Zakaj je prišlo do spora, za odločitev o stroških ne more biti ključno. Pomembno je le, kdo in v kakšni meri je v postopku, do katerega je v posledici spora prišlo, uspel.
premija za uspeh – določenost oz. določljivost premije – sklepčnost tožbe – stroški pravdnega postopka
Pritožbeno sodišče je v okviru uradnega materialnopravnega preizkusa izpodbijane sodbe upoštevaje uveljavljani tožbeni zahtevek in tožbeno naracijo ugotovilo, da tožba ni sklepčna, saj iz dejstev, navedenih v njej, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka.
Ker je tožena stranka v tem sporu v celoti uspela, ji gredo stroški prvostopenjskega postopka ter stroški pritožbe zoper vmesno sodbo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0073060
ZMZPP člen 19. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 1061.
posojilna pogodba - kršitev načela kontradiktornosti – uporaba avstrijskega prava
Sodišče ne more sklepati, da vloga, ki sta jo toženca prejela po koncu glavne obravnave, ni pomembna za toženca in da zato ni kršeno načelo kontradiktornosti. Stranki imata pravico, da sta seznanjeni s procesnim gradivom nasprotne stranke.
Stranki volje, da se za pogodbo uporabi slovensko pravo, nista izrecno dogovorili in ne izhaja iz drugih okoliščin. Sodišče išče oporo za razlago dejanske volje strank. Kraj sklenitve pogodbe in sklicevanje pogodbe na avstrijski pravni red, kaže, da je izpolnilni kraj Avstrija, vse to pa bolj v prid uporabi avstrijskega kot slovenskega prava.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068941
ZZZDR člen 59, 59/2. ZPP člen 44, 165, 165/3, 165/4, 337, 337/1, 367. ZOR člen 214. ZST-1 člen 39 ZST člen 25.
skupno premoženje – določitev deležev na skupnem premoženju – odplačevanje kredita – razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca – zakonske zamudne obresti – ne ultra alterum tantum – vrednost spornega predmeta – korekturna dolžnost sodišča
Pri ugotavljanju deležev na skupnem premoženju ni pomembno, kateri zakonec in v kakšni višini je najel kredit za skupne potrebe. Kredit, ki ga najame eden od zakoncev za gradnjo hiše, ki je bil v času trajanja zakonske zveze tudi porabljen, pomeni skupni prispevek obeh zakoncev h gradnji skupne hiše. Stvar, pridobljena na ta način, je skupna. Prenehanje zakonske zveze pa stvarnopravnih razmerij ne spreminja. Zakonec, ki po prenehanju zakonske zveze sam odplačuje kredit, ima do drugega le obligacijski zahtevek.
V splošno sprejeti formulaciji obrestnega zahtevka, ki jo je sodišče sprejelo, ko je določilo, da zamudne obresti tečejo od zapadlosti do plačila, je že vsebovano tudi pravilo ne ultra alterum tantum za čas, ko je veljalo.
Intervencija sodišča pri določitvi vrednosti spora je časovno in vsebinsko omejena. Sodišče jo opravi le pri nedenarnih zahtevkih in najkasneje do faze obravnavanja glavne stvari.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine – predlagatelj v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL - pravni naslov – zavezovalni pravni posel – razpolagalni pravni posel – pridobitev lastninske pravice s sodno odločbo
Postopek za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL se začne na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe, to je osebe, ki s pravnim naslovom izkazuje upravičenje do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe, čeprav niso izpolnjeni pogoji, ki jih za vpis lastninske pravice na posameznem delu stavbe določa zakon, ki ureja zemljiško knjigo. Relevanten pravni naslov je pogodba, sklenjena med zemljiškoknjižnim lastnikom in predlagateljem – lastnikom posameznega dela stavbe.
S tem, ko je sodišče izvedencu predstavilo svoje videnje zadeve in razumevanje predloženih pobotnic, ni nepravilno upoštevalo določb o zaslišanju izvedenca.
Kogentne določbe, ki bi prepovedovala dogovor, da je toženka kot odvetnica do plačila za svoje storitve upravičena le, če bi bil dosežen predviden rezultat (obligacija rezultata) ni (bilo). Takšne kogentne določbe prav gotovo ne predstavlja niti 17. člen ZOdv in še manj določbe odvetniške tarife.
Materialnopravno zmotno je stališče, da mora tožnica, ker specifikaciji storitev toženke (njeni pobotni izjavi) ni ugovarjala ob prejemu, trpeti posledice v smislu »priznanja« te terjatve (oziroma izgube možnosti njenemu kasnejšemu oporekanju).
Stališče, da bi morala tožnica tekom postopka postaviti zahtevek na ugotovitev, da do predpravdnega pobota ni prišlo, je zmotno.
materialno procesno vodstvo – ugotavljanje dejstev po izvedencu – trditveno in dokazno breme – ugotavljanje vrednosti delnice
Ker vrednost delnice ni rezultat enostavne računske operacije in je brez sinteze številih zatrjevanih dejstev, poznavanja razmer na trgu ter na pravilih stroke temelječe presoje neugotovljiva, je dokazovanje z izvedencem nujen pogoj za njeno ugotovitev.
Vsaka stranka mora dokaze za svoje trditve predlagati sama. Ker stranka, na kateri je dokazno breme, dokazovanje z izvedencem, kar je predlagala nasprotna stranka, izrecno odklanja, je v ugotavljanje dejstva po izvedencu – z uporabo metod in v stroki priznanih pravil – ni mogoče siliti. Materialno procesno vodstvo v smeri opozorila, da sodišče z znanjem, potrebnim za vrednotenje delnice ne razpolaga, zato ni bilo potrebno.
ZNP člen 21, 97, 104. ZSZ člen 18, 26, 26/1, 37. ZSKZ člen 2. ZRPPN člen 51.
razlastitev – postopek za določitev odškodnine – nepravdni postopek – ureditev razmerij med udeleženci – denarna odškodnina
Sodišče ne odloča o zahtevku, ki ga je ena stranka postavila proti drugi stranki, zahtevek tudi sicer ni bistvena sestavina predloga v predlagalnih nepravdnih postopkih, ampak ureja razmerja med udeleženci, ki se sami niso uspeli sporazumeti.