ZAVAROVALNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0076572
OZ člen 149, 153, 153/2.
nevarna stvar – objektivna odgovornost – vzročna zveza – prometna nezgoda – ovira na cesti – pravni standard
Pojem »nevarna stvar/dejavnost« je pravni standard, ki ga mora sodišče zapolniti v vsakem konkretnem primeru posebej, presoja o tem pa nujno sega na področje materialnega prava, na katerega mora sodišče paziti po uradni dolžnosti. Tožniku ni potrebno izrecno navajati pravnih pojmov kot sta nevarna stvar ali objektivna odgovornost, če sodišče o izpolnjenosti pravnega standarda lahko odloči na podlagi sicer zatrjevanih dejstev in ugotovljenega dejanskega stanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO- CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071531
OZ člen 188.
odgovornost več oseb za isto škodo – solidarna odgovornost – regres plačnika - rezervni vzrok – doktrina globokega žepa – branje zapisnika o zaslišanju iz kazenskega postopka
Pravnomočno je že bilo ugotovljeno, da je podana odškodninska obveznost obeh pravdnih strank, ki je nasproti oškodovancem sicer solidarna, kar pomeni, da je v ravnanju obeh pravdnih strank že ugotovljena protipravnost, odgovornost (krivda), ugotovljena pa je tudi vzročna zveza med njunim protipravnim ravnanjem in škodo. V obravnavani pravdi gre le še za porazdelitev bremena med obe proti oškodovancem solidarno odgovorni osebi – katera od njiju nosi kolikšen delež obveznosti.
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2. ZNP člen 44. ZPP člen 406, 406/2.
odvzem poslovne sposobnosti – regulacijska začasna odredba – začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – verjetnost terjatve – nevarnost uporabe sile ali nevarnost nastanka težko nadomestljive škode
Pogoj iz prvega odstavka 272. člena ZIZ je v primeru postopka za odvzem poslovne sposobnosti podan, če je s stopnjo verjetnosti ugotovljeno, da oseba, kateri naj se odvzame poslovna sposobnost zaradi razlogov, kot jih predvideva 44. člen ZNP, ni sposobna sama skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Drugi pogoj za izdajo začasne odredbe pa je v tem primeru podan, če obstoji nevarnost uporabe sile ali nevarnost nastanka težko nadomestljive škode. Pri regulacijski začasni odredbi gre namreč za varstvo obstoječega stanja, ne pa za preprečitev nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
ZPP člen 97, 139, 140, 142, 142/1, 184, 189, 318, 339, 339/2, 339/2-7. OZ člen 75.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – vročanje – kraj vročanja – pooblaščenec za sprejem sodnih pisanj – pisno pooblastilo za sprejem sodnih pisanj – nadomestna vročitev – dejansko bivališče
Pooblaščenec za sprejem sodnih pisanj imora imeti pisno pooblastilo.
Če stranka, ki ji je treba vročiti pisanje, na določenem naslovu sploh ne stanuje, potem ji na tem naslovu tudi nadomestne vročitve ni mogoče opraviti, saj stanovalci niso člani njenega gospodinjstva.
razveza zakonske zveze – nevzdržnost zakonske zveze
Sklenitev in prav tako razveza zakonske skupnosti je svobodna odločitev vsakega posameznika. Za ohranitev zakonske zveze ni dovolj zgolj želja enega od zakoncev.
Ker sta tožeča in tožena stranka že od začetka njunega poslovnega sodelovanja razvili običaj plačevanja obveznosti z zamikom, v roku od treh do štirih mesecev, jih je tožeča stranka izvršila po načelu sočasnosti izpolnitve v zvezi z opravljenimi storitvami tožene stranke.
Uveljavljanje, da je terjatev prenehala že na podlagi pobotne izjave, pomeni ugovor ugasle terjatve in ne uveljavljanja pobota s pobotno izjavo šele v izvršilnem postopku.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077327
ZPP člen 108, 108/1, 115, 115/2. SZ-1 člen 29, 29/2, 29/4. SPZ člen 108, 110, 110/3, 113. ZZK-1 člen 12.
sprememba dela posameznega dela v skupni prostor – sprememba skupnega prostorov v posamezni del – sporazum o delitvi - soglasje vseh etažnih lastnikov – etažni načrt - sprememba elaborata za vpis objektne spremembe v zemljiško knjigo – opravičljiv razlog za izostanek z naroka – pravica do izjave
Za spremembe v razmerju med skupnimi in posameznimi deli, torej za posel, ki presega okvire rednega upravljanja večstanovanjske stavbe, je potrebno soglasje vseh etažnih lastnikov. Poleg soglasja vseh etažnih lastnikov pa bi predlagatelji za izvedbo predmetne spremembe v razmerju med skupnimi in posameznimi deli ter njen vpis v zemljiško knjigo morali pridobiti še etažni načrt, ki bi vseboval natančen opis posameznih delov v razmerju do drugih delov in njihove identifikacijske znake, kakor se vpisujejo v kataster stavb.
določitev sporazumne preživnine – ureditev stanja in razmerja v nepravdnem postopku – predlagatelj – korist otroka – preživninska dolžnost staršev – nastanitev v rejniški družini
Podana je situacija, ko je otrok preživninskih zavezancev v rejniški družini, enemu od staršev je preživninska obveznost s sodno odločbo že določena, drugi roditelj pa to želi urediti sporazumno v nepravdnem postopku ter poda skupaj z mladoletno hčerjo predlog, naj sodišče v nepravdnem postopku o tem izda sklep. O tem predlogu je potrebno vsebinsko odločati.
zastaranje odškodninskega zahtevka – čas zdravljenja – nova škoda
Napačno je stališče, da zastaranja zahtevka ni, ker se je tožnica ves čas zdravila in se še zdravi. Čas zdravljenja je namreč pomemben pri ugotavljanju obsega povzročene škode, pri ugotavljanju odškodninske odgovornosti za „novo škodo“ pa je pomembno, ali je tožnica ob sklenitvi izvensodne poravnave s toženko za t. i. novo škodo vedela ali mogla vedeti.
postopek za določitev odškodnine – odškodnina po 73. členu ZDen – višina odškodnine – stanje nepremičnine ob uvedbi postopka za razlastitev – namembnost zemljišča ob razlastitvi
Pri določanju odškodnine na podlagi 73. člena ZDen je odločilno izključno le stanje nepremičnine ob uvedbi postopka za razlastitev. Morebitna razlika med vrednostjo nepremičnine ob podržavljenju in bistveno povečano vrednostjo po podržavljenju (v konkretnem primeru zaradi spremembe namembnosti iz kmetijskega v stavbno zemljišče) ni predmet postopka za določitev odškodnine po 73. členu ZDen in se v njem ne more uveljavljati, pač pa gre tovrstna razlika po 25. členu ZDen v breme denacionalizacijskega upravičenca in je predmet obravnavanja v postopku denacionalizacije.
premija za uspeh – določenost oz. določljivost premije – sklepčnost tožbe – stroški pravdnega postopka
Pritožbeno sodišče je v okviru uradnega materialnopravnega preizkusa izpodbijane sodbe upoštevaje uveljavljani tožbeni zahtevek in tožbeno naracijo ugotovilo, da tožba ni sklepčna, saj iz dejstev, navedenih v njej, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka.
Ker je tožena stranka v tem sporu v celoti uspela, ji gredo stroški prvostopenjskega postopka ter stroški pritožbe zoper vmesno sodbo.
razmerja med starši in otroci – dolžnost preživljanja – potrebe otrok – preživninske zmožnosti staršev – skrb za varstvo in vzgojo – otroški dodatek – razdelitev preživninskega bremena – stroški za oddih in razvedrilo
Načeloma drži, da otroški dodatek ne nadomešča primarne zakonske dolžnosti preživljanja s strani staršev. Ker pa je v konkretnem primeru premoženjsko stanje preživninskih zavezancev slabo (mati je brez zaposlitve, oče pa prejema nizke dohodke), mora otroški dodatek v tem primeru predstavljati korektiv slabšega premoženjskega stanja obeh staršev in ga je zato treba upoštevati pri odmeri preživnine.
Oddih in razvedrilo sta gotovo pomembna za celostni otrokov razvoj, vendar pa je treba hkrati upoštevati tudi finančne možnosti obeh staršev. Kadar so le-te slabe, se prikrajšanje najprej odrazi pri stvareh, ki niso nujne za preživetje, kamor nedvomno sodita razvedrilo in dopust.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073035
ZDLov-1 člen 53, 53/1, 53/2, 53/4, 53/6. ZPP člen 155, 155/1. ZOdvT člen 2. ZOdvT tarifna številka 6003.
škoda, ki jo povzroči divjad – odškodninska odgovornost lovske družine - postavitev električnega pastirja – zaščitno sredstvo – ravnanje dobrega gospodarja – protipravno ravnanje – potni stroški odvetnika – izbira odvetnika v drugem kraju
Tožnik mora škodo, ki mu jo je po njegovih trditvah povzročila divjad, trpeti sam, saj je neutemeljeno zavrnil predhodno ponujeno zaščitno sredstvo.
Stranka ima pravico izbrati odvetnika, kateremu zaupa, odvetnik pa je pri opravljanju odvetniškega poklica upravičen do plačila nagrad in izdatkov v skladu z ZOdvT.
Kogentne določbe, ki bi prepovedovala dogovor, da je toženka kot odvetnica do plačila za svoje storitve upravičena le, če bi bil dosežen predviden rezultat (obligacija rezultata) ni (bilo). Takšne kogentne določbe prav gotovo ne predstavlja niti 17. člen ZOdv in še manj določbe odvetniške tarife.
Materialnopravno zmotno je stališče, da mora tožnica, ker specifikaciji storitev toženke (njeni pobotni izjavi) ni ugovarjala ob prejemu, trpeti posledice v smislu »priznanja« te terjatve (oziroma izgube možnosti njenemu kasnejšemu oporekanju).
Stališče, da bi morala tožnica tekom postopka postaviti zahtevek na ugotovitev, da do predpravdnega pobota ni prišlo, je zmotno.
OZ člen 45, 45/6, 255, 512. ZOR člen 15, 15/2, 114, 133, 139, 280, 532. SPZ člen 66. ZPP člen 286, 339, 339/2, 339/2-14.
predpogodba – zahtevek na sklenitev pogodbe – kršitev predpogodbe – izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – actio Pauliana – spremenjene okoliščine po sklenitvi predpogodbe – opravičljiva zmota – zmota o bistveni lastnosti predmeta – status zemljišča – oderuška pogodba – čezmerno prikrajšanje
Institut izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj predpostavlja situacijo, ko ima upnik denarno terjatev zoper dolžnika, dolžnik pa skuša preprečiti njeno poplačilo. Gre za primere, ko se uveljavlja relativna neveljavnost oz. neučinkovitost dolžnikovega ravnanja zaradi dolžnikove neplačevitosti in se s tožbo zahteva, da pravno dejanje nima učinka do tožeče stranke glede njene terjatve do dolžnika v določenem znesku in da je zato pridobitelj dolžan dopustiti, da tožeča stranka terjatev do dolžnika poplača iz pridobiteljevega premoženja.
Če je bila stranka predpogodbe (prodajalec) pri sklepanju predpogodbe v opravičljivi zmoti glede bistvene lastnosti predmeta (od katere je odvisna opredelitev njene vrednosti), lahko odkloni sklenitev bodoče glavne pogodbe. Status nepremičnine (s tem pa njena vrednost) je odločilna lastnost predmeta (in s tem element pred/pogodbe).
SZ-1 se ne uporablja za poslovne stavbe, pa četudi se te morebiti nahajajo v kompleksu, ki ima tudi stanovanjske enote.
Člen 29 ZPSPP, ki se uporablja za poslovne stavbe in prostore, ureja zgolj pravno razmerje med lastnikom in najemnikom, ne določa pa pravic in obveznosti najemnika do tretjih oseb. Ker torej ne gre za zakonsko predpisano obveznost najemnika v razmerju do dobaviteljev in upravnika, slednji nima aktivne legitimacije v razmerju do najemnika ne za svoje storitve upravljanja, ne za stroške obratovanja na podlagi določbe 197. člena OZ. Za uporabo navedene materialnopravne podlage je odločilno, ali je tožnica plačala dolg iz svojih lastnih sredstev, ter dejstva, ali je plačala obveznost, ki je zakonsko predpisana. Plačilo stroškov obratovanja v poslovni stavbi pa ne bremeni najemnika po zakonu, temveč je predmet svobodnega pogodbenega urejanja.
ZPP člen 339, 350, 350/2. OZ člen 190, 280, 280/1.
neupravičena pridobitev – obogatitev – prikrajšanje najemnika zaradi predhodno sklenjene najemne pogodbe za isti prostor – vzročna zveza – odsotnost pravne podlage – najemna pogodba
Tožnika sta kljub temu, da sta vedela, da ima vrt v najemu toženec, za vrt sklenila najemno pogodbo (nista pa od najemodajalca uveljavljala izročitve najetega vrta), na drugi strani pa toženec vrt uporablja (ga ima v najemu) na podlagi sklenjene najemne pogodbe z obveznostjo plačevanja najemnine (te obveznosti nesporno (še) ni izpolnil). Prikrajšanje premoženja tožnikov ni bilo izzvano s toženčevo obogatitvijo zaradi neplačila najemnine (jasno torej obstoj vzročne zveze ni izkazan), poleg tega obstoji pravna podlaga, ki opravičuje zmanjšanje premoženja tožnikov (najemna pogodba), na strani toženca pa ni mogoče mimo dejstva obstoja obveznosti plačati najemnino (pogodbeno obveznost).
predhodna odredba – kontradiktoren postopek – pravica do izjave – odločitev o ugovoru – vročitev pripravljalne vloge
O vprašanju načina zagotavljanja pravice do informacije in izjave v postopku zavarovanja z začasno odredbo se je že izreklo Ustavno sodišče RS. Nobenih razlogov ni, da bi se isto pravilo ne uporabljalo tudi v postopku zavarovanja s predhodno odredbo. Tudi v postopku za izdajo predhodne odredbe je zaradi učinkovitosti izdane predhodne odredbe dopustno, da kontradiktornost ni vzpostavljena že pred izdajo odredbe; v postopku z ugovorom pa mora biti zagotovljena že pred sodiščem prve stopnje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077747
ZPP člen 285. OZ člen 35, 38. ZM člen 16.
menični spor – ugovori iz osnovnega razmerja – pogodba o finančnem lizingu – indirektni finančni lizing – odgovornost za neizpolnitev pogodbe – predmet lizinga – bodoča premičnina – ničnost pogodbe – materialno procesno vodstvo
Sodnik ne krši svoje nepristranskosti, če stranke opozori, da niso navedle odločilnega dejstva. Gre za t.i. „odprto sojenje“, ki ima podlago v materialnem vodstvu pravde in temeljnih načelih ZPP.
Med pravdnima strankama ni sporno, da tožena stranka ni sodelovala niti pri izbiri predmeta lizinga niti pri izbiri dobavitelja, zato bi bilo od nje neutemeljeno pričakovati, da bo nosila odgovornosti glede neizpolnitve ali nepravilne izpolnitve predmeta lizinga.