OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0073060
ZMZPP člen 19. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 1061.
posojilna pogodba - kršitev načela kontradiktornosti – uporaba avstrijskega prava
Sodišče ne more sklepati, da vloga, ki sta jo toženca prejela po koncu glavne obravnave, ni pomembna za toženca in da zato ni kršeno načelo kontradiktornosti. Stranki imata pravico, da sta seznanjeni s procesnim gradivom nasprotne stranke.
Stranki volje, da se za pogodbo uporabi slovensko pravo, nista izrecno dogovorili in ne izhaja iz drugih okoliščin. Sodišče išče oporo za razlago dejanske volje strank. Kraj sklenitve pogodbe in sklicevanje pogodbe na avstrijski pravni red, kaže, da je izpolnilni kraj Avstrija, vse to pa bolj v prid uporabi avstrijskega kot slovenskega prava.
Postavitev začasnega skrbnika zapuščine je potrebna, ker med pritožnikoma in zakonitimi dediči ni mogoče doseči sporazuma o upravljanju zapuščine. Pritožnika tej ugotovitvi sicer oporekata, toda zgolj navedba (nekaterih) zakonitih dedičev, da takega sporazuma ni mogoče doseči, zadostuje za ugotovitev, da skupno upravljanje z zapuščino očitno ne bo možno, četudi sklenitev sporazuma odrekajo le zakoniti dediči.
SZ-1 se ne uporablja za poslovne stavbe, pa četudi se te morebiti nahajajo v kompleksu, ki ima tudi stanovanjske enote.
Člen 29 ZPSPP, ki se uporablja za poslovne stavbe in prostore, ureja zgolj pravno razmerje med lastnikom in najemnikom, ne določa pa pravic in obveznosti najemnika do tretjih oseb. Ker torej ne gre za zakonsko predpisano obveznost najemnika v razmerju do dobaviteljev in upravnika, slednji nima aktivne legitimacije v razmerju do najemnika ne za svoje storitve upravljanja, ne za stroške obratovanja na podlagi določbe 197. člena OZ. Za uporabo navedene materialnopravne podlage je odločilno, ali je tožnica plačala dolg iz svojih lastnih sredstev, ter dejstva, ali je plačala obveznost, ki je zakonsko predpisana. Plačilo stroškov obratovanja v poslovni stavbi pa ne bremeni najemnika po zakonu, temveč je predmet svobodnega pogodbenega urejanja.
predhodna odredba - ustavitev postopka zavarovanja - začetek stečajnega postopka nad dolžnikom
Samo v izjemnem primeru, da do začetka stečajnega postopka nad dolžnikom niso bila opravljena dejanja zavarovanja (rubež in/ali vpis, predznamba), lahko sodišče v postopku zavarovanja ugotovi, da upnik do tedaj ni pridobil (pogojne) ločitvene pravice ter ustavi postopek zavarovanja po prvi točki tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP. Sicer pa mora sodišče, ki je odločalo v postopku zavarovanja, prepustiti odločanje o (terjatvi in) ločitveni pravici stečajnemu (oziroma po prerekanju in napotitvi pravdnemu) sodišču ter razmerju upnik-dolžnik, ne da bi izven stečajnega postopka odločalo o tem ter posegalo vanj. Če stečajni upravitelj (in ostali upniki) ob preizkusu terjatev in ločitvenih pravic nima(jo) pomislekov zoper pravice upnika na katerem koli premoženju dolžnika, tudi ne na nepremičninah s predznambo hipoteke na podlagi predhodne odredbe, ter jo prizna(jo), sodišče v postopku zavarovanja ne more poseči v to razmerje med upnikom in dolžnikom ter upniku odvzeti priznane ločitvene pravice.
S tem, ko je sodišče izvedencu predstavilo svoje videnje zadeve in razumevanje predloženih pobotnic, ni nepravilno upoštevalo določb o zaslišanju izvedenca.
materialno procesno vodstvo – ugotavljanje dejstev po izvedencu – trditveno in dokazno breme – ugotavljanje vrednosti delnice
Ker vrednost delnice ni rezultat enostavne računske operacije in je brez sinteze številih zatrjevanih dejstev, poznavanja razmer na trgu ter na pravilih stroke temelječe presoje neugotovljiva, je dokazovanje z izvedencem nujen pogoj za njeno ugotovitev.
Vsaka stranka mora dokaze za svoje trditve predlagati sama. Ker stranka, na kateri je dokazno breme, dokazovanje z izvedencem, kar je predlagala nasprotna stranka, izrecno odklanja, je v ugotavljanje dejstva po izvedencu – z uporabo metod in v stroki priznanih pravil – ni mogoče siliti. Materialno procesno vodstvo v smeri opozorila, da sodišče z znanjem, potrebnim za vrednotenje delnice ne razpolaga, zato ni bilo potrebno.
ZLNDL člen 2, 7. ZPZS člen 43, 46. OZ člen 198. ZPN člen 7.
lastninjenje – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – imetništvo pravice do uporabe ob uveljavitvi ZLNDL – neupravičena obogatitev – obogatitev – prikrajšanje
Za ugotovitev, da je pravni prednik tožeče stranke na zemljišču pridobil pravico uporabe, je bistveno, da je garažo zgradil ob vednosti in izrecnem dovoljenju prve tožene stranke in da je garažo z njenim dovoljenjem tudi uporabljal.
Za obogatitev ni pomembno, ali je pridobitelj stvari s stvarjo neposredno okoriščen, temveč zadostuje, da bi korist lahko pridobil, pa jo je iz kateregakoli razloga opustil.
neupravičena pridobitev – uporaba tuje stvari v svojo korist – uporabnina – uporaba solastne nepremičnine – pravica do uporabe solastne stvari – onemogočanje uporabe solastniku – razvezana zakonca – bivanje otrok solastnika v nepremičnini
Vprašanje, ali toženka solastno hišo uporablja v celoti ali ne, ob dejstvu, da je tožnika iz uporabe izključila, ni relevantno.
Pri presoji višine koristi je pomembno, da hišo skupaj s toženko uporabljata tudi oba skupna otroka. Tožnik ni prerekal te trditve toženke, niti ni navedel nobenih dodatnih dejstev, ki bi eventuelno omogočala presojo, da je toženka dolžna nositi tudi tisti del uporabnine, ki sicer odpade na oba otroka. Gre za dejstva o njuni starosti, preživninski obveznosti, ali je bila pri določanju preživnine upoštevana tudi uporabnina ali ne, prav tako ni bilo trditev, da v njuno brezplačno uporabo ne privoli.
odškodnina za nematerialno in materialno škodo – primerna denarna odškodnina – ugotavljanje strahu in telesnih bolečin – tuja nega in pomoč – strah – naloga izvedenca
Sodišče angažira izvedenca, da poda oceno, koliko časa je bil strah z medicinskega stališča objektivno utemeljen, ne pa, kakšne intenzitete je bil in koliko časa je trajal pri konkretnem oškodovancu. To dejstvo mora ugotoviti sodišče. Strah je čustvo, ki ga vsakdo doživlja po svoje, zato je oškodovanec tisti, ki lahko o lastnem strahu najbolj avtentično pove.
Pomoč, ki jo je tožnici po nesreči nudil partner (pomoč v banjo in pomoč pri nakupih), ni presegla običajne pomoči, ki sta jo zakonca dolžna nuditi drug drugemu. Zato tožnica ni upravičena do odškodnine iz naslova tuje nege in pomoči.
Uveljavljanje, da je terjatev prenehala že na podlagi pobotne izjave, pomeni ugovor ugasle terjatve in ne uveljavljanja pobota s pobotno izjavo šele v izvršilnem postopku.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0068924
SZ-1 člen 111. OZ člen 614. ZPP člen 181, 181/3.
nezakonita uporaba stanovanja – najemna pogodba – pretek določenega časa – prenehanje najemne pogodbe – uporaba stanovanja brez pravnega naslova – izpraznitev stanovanja
Ob dejstvu, da je najemna pogodba, po kateri je tožena stranka kot najemnica proti plačilu tržne najemnine zasedala stanovanje, ki ga je dajala v najem tožeča stranka, prenehala veljati pred zaključkom glavne obravnave, tožena stranka pa se ni sklicevala na noben drug pravni naslov, ki bi ji dajal upravičenje do uporabe stanovanja, ki ga še vedno zaseda, je pravilen zaključek, da tožena stranka uporablja stanovanje nezakonito, zato mora izprazniti stanovanje, ki je bilo predmet najemne pogodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0076573
OZ člen 287, 287/1. ZFPPIPP člen 212, 212/1, 217.
kompenzacija – vrstni red vračunavanja – garancija – zapadlost plačila – prisilna poravnava – potrjena prisilna poravnava med pritožbenim postopkom – sprememba izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti
Tožena stranka je v predlogu za kompenzacijo označila, da z zneskom 12.339,45 EUR plačuje račun tožeče stranke št. 2664-9-2006. S tem je nedvoumno označila, da gre za vtoževani račun. Zato tožeča stranka ni imela podlage, da je s tem zneskom poplačevala druge račune, ki so bili starejši.
Glede na določbo 217. člena ZFPPIPP je pritožbeno sodišče moralo po uradni dolžnosti spremeniti izpodbijano odločbo. Pri tem je upoštevalo delež plačila terjatve, rok plačila in delež obresti kot izhajajo iz sklenjene prisilne poravnave. Vtoževana terjatev je namreč nastala do začetka postopka prisilne poravnave.
odgovornost za škodo – nedopustno ravnanje – napaka v gradnji in izvedbi obrtniško instalacijskih del – neustrezna osvetlitev stopnišča – deljena odgovornost izvajalca in projektanta – prispevek oškodovanca
Zgolj trenutna neosvetlitev spornega dela stopnišča v času padca še ne pomeni napake v gradnji, za katero bi odgovarjala toženka kot izvajalec. Pravno odločilno je, ali je bila gradnja svetil ustrezno projektirana, da bi lahko luči osvetljevale celotno stopnišče v času njegove uporabe, in (če je bil projekt ustrezen) ali so bila dela ustrezno izvedena v času predaje objekta. Za morebitne kasnejše okvare senzorjev razsvetljave bi toženka kot izvajalec lahko odgovarjala le, če bi ji bile te znane in bi bila pozvana k odpravi tehničnih napak, pa bi svojo dolžnost opustila.
postopek za določitev odškodnine – odškodnina po 73. členu ZDen – višina odškodnine – stanje nepremičnine ob uvedbi postopka za razlastitev – namembnost zemljišča ob razlastitvi
Pri določanju odškodnine na podlagi 73. člena ZDen je odločilno izključno le stanje nepremičnine ob uvedbi postopka za razlastitev. Morebitna razlika med vrednostjo nepremičnine ob podržavljenju in bistveno povečano vrednostjo po podržavljenju (v konkretnem primeru zaradi spremembe namembnosti iz kmetijskega v stavbno zemljišče) ni predmet postopka za določitev odškodnine po 73. členu ZDen in se v njem ne more uveljavljati, pač pa gre tovrstna razlika po 25. členu ZDen v breme denacionalizacijskega upravičenca in je predmet obravnavanja v postopku denacionalizacije.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO- CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071531
OZ člen 188.
odgovornost več oseb za isto škodo – solidarna odgovornost – regres plačnika - rezervni vzrok – doktrina globokega žepa – branje zapisnika o zaslišanju iz kazenskega postopka
Pravnomočno je že bilo ugotovljeno, da je podana odškodninska obveznost obeh pravdnih strank, ki je nasproti oškodovancem sicer solidarna, kar pomeni, da je v ravnanju obeh pravdnih strank že ugotovljena protipravnost, odgovornost (krivda), ugotovljena pa je tudi vzročna zveza med njunim protipravnim ravnanjem in škodo. V obravnavani pravdi gre le še za porazdelitev bremena med obe proti oškodovancem solidarno odgovorni osebi – katera od njiju nosi kolikšen delež obveznosti.
ZPP člen 97, 139, 140, 142, 142/1, 184, 189, 318, 339, 339/2, 339/2-7. OZ člen 75.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – vročanje – kraj vročanja – pooblaščenec za sprejem sodnih pisanj – pisno pooblastilo za sprejem sodnih pisanj – nadomestna vročitev – dejansko bivališče
Pooblaščenec za sprejem sodnih pisanj imora imeti pisno pooblastilo.
Če stranka, ki ji je treba vročiti pisanje, na določenem naslovu sploh ne stanuje, potem ji na tem naslovu tudi nadomestne vročitve ni mogoče opraviti, saj stanovalci niso člani njenega gospodinjstva.
Soočenje je le metoda zaslišanja prič oziroma pravdnih strank, torej le način izvajanja dokaza in ne dokazno sredstvo. Soočenje je smiselno v primerih (predvsem pri zaslišanju prič), ko bi se pokazala možnost, da bi zaradi izkoriščanja psihološkega pritiska ene priče oziroma stranke na drugo, ta popustila in povedala resnico.
izvršba na plačo in druge stalne denarne prejemke – poseben postopek – ustavitev izvršbe na plačo – prejemki direktorja – prejemki na podlagi civilnopravne pogodbe – obstoj delovnega razmerja
Prejemki, ki jih prejema dolžnik kot direktor na podlagi katere od civilnopravnih pogodb, saj ne gre za stalne denarne prejemke v smislu citirane določbe, za katere je značilno, da se enako kot plača delavca v delovnem razmerju prejemniku (npr. upokojencu, brezposelni osebi,...) s strani drugega izplačevalca izplačujejo v rednih časovnih razmikih, običajno mesečnih, ter tako zaradi predvidljivosti njihovega izplačevanja v prihodnosti omogoča poseben način opravljanja izvršbe, pri katerem se od sukcesivno izplačanih stalnih denarnih prejemkov dolžnika upniku ob vsakem izplačilu odteguje določen denarni znesek oziroma denarne zneske, za katere je bila dovoljena izvršba.
Ker je toženec pred vložitvijo tožbe tožnico obvestil, da se bo poslužil posestnega varstva, če bo tožnica zamenjala ključavnico stanovanjske hiše, ter izrecno ponavlja, da bi se izselil, če bi ga bila tožnica pisno pozvala, iz česar po nasprotnem razlogovanju izhaja, da tega pred vložitvijo tožbe prostovoljno ni storil, je torej zaključek o potrebnosti tožbe v konkretni zadevi pravilen.
Odobreno obročno plačilo sodne takse izključuje uporabo o domnevi umika tožbe.
neupravičena obogatitev – verzija – nadomestilo za uporabo solastne nepremičnine – povrnitev vlaganj – nastanek pravice
Ugotovitve, da sta toženca uporabljala sporni nepremičnini v večjem deležu, kot bi jima šlo glede na polovični toženčev solastni delež, in da za tak način uporabe nepremičnine nista imela podlage v dogovoru s solastnico (tožnica je temu nasprotovala), utemeljujejo zaključek, da sta tožnikoma dolžna nadomestiti korist, ki sta jo imela od uporabe.
Glede na to, da sta toženca o uporabi stanovanja v drugem nadstropju odločala skupno, je tudi toženka ne glede na to, da ni zemljiškoknjižna solastnica nepremičnine, dolžna solidarno s tožencem tožnikoma nadomestiti korist, ki sta jo imela od uporabe.
Ker toženca še vedno uporabljata sporni del nepremičnine, na katerega se nanašajo njuna zatrjevana vlaganja, terjatev za povrnitev vrednosti teh vlaganj še ni nastala.