ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073062
ZPP člen 216. OZ člen 179, 943, 943/1. Konvencija o zakonu, ki se uporablja za prometne nesreče člen 3, 4.
uporaba tujega prava – pravo BiH – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – stalno bivališče oškodovanca – okoliščina, ki vpliva na odmero odškodnine – življenjski standard
Očitno je, da bosansko materialno pravo dopušča upoštevanje kraja bivališča tožeče stranke kot ene od okoliščin za prisoditev pravične denarne odškodnine. Tudi sodna praksa slovenskih sodišč dopušča upoštevanje te okoliščine. Pritožba nima prav, da se ne bi smelo upoštevati prebivališče na ozemlju z višjim življenjskim standardom kot okoliščin, ki vpliva na odmero odškodnine.
Drugače kot v Republiki Sloveniji pa se Federaciji BiH odmerja odškodnina za nepremoženjsko škodo.
Slovensko sodišče, če uporablja inozemsko pravo, mora uporabiti tudi inozemsko sodno prakso, če mu je ta dostopna.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0073030
ZMZPP člen 1, 6, 30, 30/1.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – spor z mednarodnim elementom – uporaba avstrijskega prava – soprispevek oškodovanca – bolečnina – odmera odškodnine
Ker je šlo za spor z mednarodnim elementom, je prvostopenjsko sodišče uporabilo pravo države, kjer se je zgodila prometna nesreča (Haška konvencija), to pa je Republika Avstrija.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0073060
ZMZPP člen 19. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 1061.
posojilna pogodba - kršitev načela kontradiktornosti – uporaba avstrijskega prava
Sodišče ne more sklepati, da vloga, ki sta jo toženca prejela po koncu glavne obravnave, ni pomembna za toženca in da zato ni kršeno načelo kontradiktornosti. Stranki imata pravico, da sta seznanjeni s procesnim gradivom nasprotne stranke.
Stranki volje, da se za pogodbo uporabi slovensko pravo, nista izrecno dogovorili in ne izhaja iz drugih okoliščin. Sodišče išče oporo za razlago dejanske volje strank. Kraj sklenitve pogodbe in sklicevanje pogodbe na avstrijski pravni red, kaže, da je izpolnilni kraj Avstrija, vse to pa bolj v prid uporabi avstrijskega kot slovenskega prava.
OZ člen 179, 182, 299. ZDPra člen 14. KZ člen 26, 127, 127/1, 127/2.
kazenski postopek – oprostilna sodba – neupravičen pripor – povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi okrnitve svobode – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – pravična denarna odškodnina – zamudne obresti – zamuda
V sodni praksi je sicer ustaljeno stališče, da se odškodnina zaradi neutemeljenega odvzema prostosti praviloma določa kot enotna odškodnina, ki zajema vse škodne posledice nepremoženjske škode, vezane na oškodovančevo osebnost, vendar pa se v primeru dodatne škode, ki se kaže v duševnih bolečinah zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, lahko posebej prisodi tudi odškodnina za to obliko škode.
Dnevno tarifiranje odškodnine za pripor je neprimerno. Pri primerjavi posameznih primerov je namreč treba upoštevati posebnosti vsakega od njih (poleg trajanja pripora torej tudi druge okoliščine) ter čas, ko je bila odškodnina določena, saj je v različnih časovnih obdobjih bila uporabljana različna valuta, njena vrednost pa se je s časom tudi spreminjala. Objektivni pokazatelj višine prisojene odškodnine je povprečna plača v času izdaje prvostopne odločbe.
nepopolna tožba - tožbeni zahtevek - predlog za izvršbo
Nepopolnost tožbe v smislu 180. člena ZPP in njena obravnava brez predhodne odprave te procesne pomanjkljivosti ne pomenita absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 359. člena ZPP, ampak bi lahko šlo za kršitev po 8. točki drugega odstavka 359. člena ZPP, saj toženi stranki zaradi nepopolne tožbe ne bi bila dana možnost polne izjasnitve v postopku. Takšna kršitev pa se sodišču prve stopnje ni pripetila, saj je obravnavalo tožbo, ki je imela tožbeni zahtevek. Le-ta je bil postavljen že v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine, kjer je tožeča stranka (tam upnik) navedla, naj sodišče izda sklep o izvršbi z vsebino, da se dolžniku naloži, da v 8 dneh po vročitvi tega sklepa poravna upnikovo terjatev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077320
OZ člen 190, 193, 344, 440. ZZ člen 62. SZ člen 118. ZPN člen 6. ZPP člen 362, 362/2.
zahtevek za vračilo prejete kupnine – pravnomočna odločitev o lastninski pravici – ničnost pogodbe – prodaja tuje stvari – neupravičena pridobitev – ugovor zastaranja – zakonske zamudne obresti – navedba ustreznih trditev
Toženka ni izkazala, da je bilo za brezplačen prenos pravice uporabe na nepremičnini v družbeni lastnini izdano predpisano dovoljenje, zato izvršeni prenos ni bil veljaven. Dejstvo, da vknjižbe toženkinega pravnega prednika ni nihče izpodbijal, za to pravdo ni pomembno. Sodišče prve stopnje je ničnost navedene pogodbe pravilno obravnavalo kot predhodno vprašanje.
Prodaja tuje stvari ni prepovedana. To pa ne pomeni, da lahko prodajalec tuje stvari obdrži prejeto kupnino.
Res gre pri ugovoru zastaranja za materialnopravni ugovor, ki pa ga v postopku ni mogoče uspešno uveljavljati brez navedbe ustreznih dejstev (o zapadlosti terjatve in poteku zastaralnega roka).
preživnina – določitev preživnine – potrebe otroka – zmožnosti staršev – razporeditev preživninskega bremena – določitev stikov – skupno starševstvo – otroški dodatek – dnevnica kot dohodek – spremenjene okoliščine
Otroški dodatek ni namenjen razbremenitvi dolžnosti staršev, da preživljajo svoje otroke. V skladu z novejšo sodno prakso je otroški dodatek zato mogoče upoštevati le, kadar materialne in pridobitne zmožnosti staršev ne omogočajo kritja otrokovih potreb.
Kot dohodek toženca je sodišče prve stopnje utemeljeno upoštevalo dnevnice, ki jih toženec dobiva iz naslova službenih voženj v tujino. Da te (vsaj deloma) predstavljajo toženčev zaslužek (in ne povrnitev stroškov), je utemeljeno sklepalo na podlagi dejstva, da se toženec vozi z nadstandardnim vozilom.
materialno procesno vodstvo – ugotavljanje dejstev po izvedencu – trditveno in dokazno breme – ugotavljanje vrednosti delnice
Ker vrednost delnice ni rezultat enostavne računske operacije in je brez sinteze številih zatrjevanih dejstev, poznavanja razmer na trgu ter na pravilih stroke temelječe presoje neugotovljiva, je dokazovanje z izvedencem nujen pogoj za njeno ugotovitev.
Vsaka stranka mora dokaze za svoje trditve predlagati sama. Ker stranka, na kateri je dokazno breme, dokazovanje z izvedencem, kar je predlagala nasprotna stranka, izrecno odklanja, je v ugotavljanje dejstva po izvedencu – z uporabo metod in v stroki priznanih pravil – ni mogoče siliti. Materialno procesno vodstvo v smeri opozorila, da sodišče z znanjem, potrebnim za vrednotenje delnice ne razpolaga, zato ni bilo potrebno.
S tem, ko je sodišče izvedencu predstavilo svoje videnje zadeve in razumevanje predloženih pobotnic, ni nepravilno upoštevalo določb o zaslišanju izvedenca.
neupravičena pridobitev – uporaba tuje stvari v svojo korist – uporabnina – uporaba solastne nepremičnine – pravica do uporabe solastne stvari – onemogočanje uporabe solastniku – razvezana zakonca – bivanje otrok solastnika v nepremičnini
Vprašanje, ali toženka solastno hišo uporablja v celoti ali ne, ob dejstvu, da je tožnika iz uporabe izključila, ni relevantno.
Pri presoji višine koristi je pomembno, da hišo skupaj s toženko uporabljata tudi oba skupna otroka. Tožnik ni prerekal te trditve toženke, niti ni navedel nobenih dodatnih dejstev, ki bi eventuelno omogočala presojo, da je toženka dolžna nositi tudi tisti del uporabnine, ki sicer odpade na oba otroka. Gre za dejstva o njuni starosti, preživninski obveznosti, ali je bila pri določanju preživnine upoštevana tudi uporabnina ali ne, prav tako ni bilo trditev, da v njuno brezplačno uporabo ne privoli.
odškodnina za nematerialno in materialno škodo – primerna denarna odškodnina – ugotavljanje strahu in telesnih bolečin – tuja nega in pomoč – strah – naloga izvedenca
Sodišče angažira izvedenca, da poda oceno, koliko časa je bil strah z medicinskega stališča objektivno utemeljen, ne pa, kakšne intenzitete je bil in koliko časa je trajal pri konkretnem oškodovancu. To dejstvo mora ugotoviti sodišče. Strah je čustvo, ki ga vsakdo doživlja po svoje, zato je oškodovanec tisti, ki lahko o lastnem strahu najbolj avtentično pove.
Pomoč, ki jo je tožnici po nesreči nudil partner (pomoč v banjo in pomoč pri nakupih), ni presegla običajne pomoči, ki sta jo zakonca dolžna nuditi drug drugemu. Zato tožnica ni upravičena do odškodnine iz naslova tuje nege in pomoči.
ZTLR člen 58. SPZ člen 217, 217/1. ZPP člen 154, 154/1, 337, 337/1.
prenehanje služnosti - neizvrševanje služnosti - dobrovernost - stroški postopka - dokazna ocena - priposestvovanje stvarne služnosti - pravni naslov - vsak svoje stroške - pravo priposestvovanje - nepravo priposestvovanje - dokazno pomembna dejstva - delen uspeh
Zaraščenost poti oziroma njena neprevoznost je samo ena od (indičnih) okoliščin, ki je potrdila trditev tožencev o neuporabi poti (v omenjenem obsegu) s strani pravnih prednikov tožnikov. Ključna je torej trditev o neuporabi poti, ne pa o njeni zaraščenosti. Za upoštevanje te okoliščine (s strani sodišča) ni bilo potrebno ne, da jo toženca posebej zatrjujeta, niti ni bilo dolžno sodišče na njeno pomembnost tožnika posebej opozarjati oziroma njima ter ostalim zaslišanim v zvezi z njo postavljati vprašanja (jih zaslišati).
Nenavadno bi bilo, če bi moralo sodišče stranke pri izvajanju dokazov posebej opozarjati, kaj se mu v zvezi z vsebino izvedenega dokaza (npr. zaslišanja) zdi pomembno in kaj ne (oziroma na kaj naj bodo stranke pozorne). Takšno morebitno (neutemeljeno) pričakovanje nima nobene zveze niti z načelom odprtega sojenja. Stranka je dolžna sama presoditi, ali je določena izpovedba (oziroma njen del) lahko relevantna ali ne.
Tožnika nista zatrjevala obstoja pravnega naslova, ki bi upravičeval zaključek o njuni dobrovernosti. Če ne znaš ustrezno obrazložiti, zakaj si bil dobroveren, to je zakaj si izvrševal služnost misleč, da si jo pridobil na veljaven način, o dobrovernosti ni moč govoriti.
Zakaj je prišlo do spora, za odločitev o stroških ne more biti ključno. Pomembno je le, kdo in v kakšni meri je v postopku, do katerega je v posledici spora prišlo, uspel.
Ker je toženec pred vložitvijo tožbe tožnico obvestil, da se bo poslužil posestnega varstva, če bo tožnica zamenjala ključavnico stanovanjske hiše, ter izrecno ponavlja, da bi se izselil, če bi ga bila tožnica pisno pozvala, iz česar po nasprotnem razlogovanju izhaja, da tega pred vložitvijo tožbe prostovoljno ni storil, je torej zaključek o potrebnosti tožbe v konkretni zadevi pravilen.
Odobreno obročno plačilo sodne takse izključuje uporabo o domnevi umika tožbe.
Postavitev začasnega skrbnika zapuščine je potrebna, ker med pritožnikoma in zakonitimi dediči ni mogoče doseči sporazuma o upravljanju zapuščine. Pritožnika tej ugotovitvi sicer oporekata, toda zgolj navedba (nekaterih) zakonitih dedičev, da takega sporazuma ni mogoče doseči, zadostuje za ugotovitev, da skupno upravljanje z zapuščino očitno ne bo možno, četudi sklenitev sporazuma odrekajo le zakoniti dediči.
Soočenje je le metoda zaslišanja prič oziroma pravdnih strank, torej le način izvajanja dokaza in ne dokazno sredstvo. Soočenje je smiselno v primerih (predvsem pri zaslišanju prič), ko bi se pokazala možnost, da bi zaradi izkoriščanja psihološkega pritiska ene priče oziroma stranke na drugo, ta popustila in povedala resnico.
predhodna odredba - ustavitev postopka zavarovanja - začetek stečajnega postopka nad dolžnikom
Samo v izjemnem primeru, da do začetka stečajnega postopka nad dolžnikom niso bila opravljena dejanja zavarovanja (rubež in/ali vpis, predznamba), lahko sodišče v postopku zavarovanja ugotovi, da upnik do tedaj ni pridobil (pogojne) ločitvene pravice ter ustavi postopek zavarovanja po prvi točki tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP. Sicer pa mora sodišče, ki je odločalo v postopku zavarovanja, prepustiti odločanje o (terjatvi in) ločitveni pravici stečajnemu (oziroma po prerekanju in napotitvi pravdnemu) sodišču ter razmerju upnik-dolžnik, ne da bi izven stečajnega postopka odločalo o tem ter posegalo vanj. Če stečajni upravitelj (in ostali upniki) ob preizkusu terjatev in ločitvenih pravic nima(jo) pomislekov zoper pravice upnika na katerem koli premoženju dolžnika, tudi ne na nepremičninah s predznambo hipoteke na podlagi predhodne odredbe, ter jo prizna(jo), sodišče v postopku zavarovanja ne more poseči v to razmerje med upnikom in dolžnikom ter upniku odvzeti priznane ločitvene pravice.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0068924
SZ-1 člen 111. OZ člen 614. ZPP člen 181, 181/3.
nezakonita uporaba stanovanja – najemna pogodba – pretek določenega časa – prenehanje najemne pogodbe – uporaba stanovanja brez pravnega naslova – izpraznitev stanovanja
Ob dejstvu, da je najemna pogodba, po kateri je tožena stranka kot najemnica proti plačilu tržne najemnine zasedala stanovanje, ki ga je dajala v najem tožeča stranka, prenehala veljati pred zaključkom glavne obravnave, tožena stranka pa se ni sklicevala na noben drug pravni naslov, ki bi ji dajal upravičenje do uporabe stanovanja, ki ga še vedno zaseda, je pravilen zaključek, da tožena stranka uporablja stanovanje nezakonito, zato mora izprazniti stanovanje, ki je bilo predmet najemne pogodbe.
ZLNDL člen 2, 7. ZPZS člen 43, 46. OZ člen 198. ZPN člen 7.
lastninjenje – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – imetništvo pravice do uporabe ob uveljavitvi ZLNDL – neupravičena obogatitev – obogatitev – prikrajšanje
Za ugotovitev, da je pravni prednik tožeče stranke na zemljišču pridobil pravico uporabe, je bistveno, da je garažo zgradil ob vednosti in izrecnem dovoljenju prve tožene stranke in da je garažo z njenim dovoljenjem tudi uporabljal.
Za obogatitev ni pomembno, ali je pridobitelj stvari s stvarjo neposredno okoriščen, temveč zadostuje, da bi korist lahko pridobil, pa jo je iz kateregakoli razloga opustil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0059940
ZPP člen 213, 214, 214/2, 286b. OZ člen 198. ZASP člen 9, 9/1, 9/1-3, 59, 81, 147, 147/1, 151, 151/4.
izvajanje dokazov - neprerekana dejstva – relativna kršitev postopka – pravočasno uveljavljanje kršitev postopka - plačilo za javno priobčitev neodrskih glasbenih del
Tožnik bi moral na domnevno kršitev pravil o dokazovanju oziroma neuporabo domneve domneve iz drugega odstavka 214. člena ZPP opozoriti že v postopku na prvi stopnji.