NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077327
ZPP člen 108, 108/1, 115, 115/2. SZ-1 člen 29, 29/2, 29/4. SPZ člen 108, 110, 110/3, 113. ZZK-1 člen 12.
sprememba dela posameznega dela v skupni prostor – sprememba skupnega prostorov v posamezni del – sporazum o delitvi - soglasje vseh etažnih lastnikov – etažni načrt - sprememba elaborata za vpis objektne spremembe v zemljiško knjigo – opravičljiv razlog za izostanek z naroka – pravica do izjave
Za spremembe v razmerju med skupnimi in posameznimi deli, torej za posel, ki presega okvire rednega upravljanja večstanovanjske stavbe, je potrebno soglasje vseh etažnih lastnikov. Poleg soglasja vseh etažnih lastnikov pa bi predlagatelji za izvedbo predmetne spremembe v razmerju med skupnimi in posameznimi deli ter njen vpis v zemljiško knjigo morali pridobiti še etažni načrt, ki bi vseboval natančen opis posameznih delov v razmerju do drugih delov in njihove identifikacijske znake, kakor se vpisujejo v kataster stavb.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0076573
OZ člen 287, 287/1. ZFPPIPP člen 212, 212/1, 217.
kompenzacija – vrstni red vračunavanja – garancija – zapadlost plačila – prisilna poravnava – potrjena prisilna poravnava med pritožbenim postopkom – sprememba izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti
Tožena stranka je v predlogu za kompenzacijo označila, da z zneskom 12.339,45 EUR plačuje račun tožeče stranke št. 2664-9-2006. S tem je nedvoumno označila, da gre za vtoževani račun. Zato tožeča stranka ni imela podlage, da je s tem zneskom poplačevala druge račune, ki so bili starejši.
Glede na določbo 217. člena ZFPPIPP je pritožbeno sodišče moralo po uradni dolžnosti spremeniti izpodbijano odločbo. Pri tem je upoštevalo delež plačila terjatve, rok plačila in delež obresti kot izhajajo iz sklenjene prisilne poravnave. Vtoževana terjatev je namreč nastala do začetka postopka prisilne poravnave.
odgovornost za škodo – nedopustno ravnanje – napaka v gradnji in izvedbi obrtniško instalacijskih del – neustrezna osvetlitev stopnišča – deljena odgovornost izvajalca in projektanta – prispevek oškodovanca
Zgolj trenutna neosvetlitev spornega dela stopnišča v času padca še ne pomeni napake v gradnji, za katero bi odgovarjala toženka kot izvajalec. Pravno odločilno je, ali je bila gradnja svetil ustrezno projektirana, da bi lahko luči osvetljevale celotno stopnišče v času njegove uporabe, in (če je bil projekt ustrezen) ali so bila dela ustrezno izvedena v času predaje objekta. Za morebitne kasnejše okvare senzorjev razsvetljave bi toženka kot izvajalec lahko odgovarjala le, če bi ji bile te znane in bi bila pozvana k odpravi tehničnih napak, pa bi svojo dolžnost opustila.
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2. ZNP člen 44. ZPP člen 406, 406/2.
odvzem poslovne sposobnosti – regulacijska začasna odredba – začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – verjetnost terjatve – nevarnost uporabe sile ali nevarnost nastanka težko nadomestljive škode
Pogoj iz prvega odstavka 272. člena ZIZ je v primeru postopka za odvzem poslovne sposobnosti podan, če je s stopnjo verjetnosti ugotovljeno, da oseba, kateri naj se odvzame poslovna sposobnost zaradi razlogov, kot jih predvideva 44. člen ZNP, ni sposobna sama skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Drugi pogoj za izdajo začasne odredbe pa je v tem primeru podan, če obstoji nevarnost uporabe sile ali nevarnost nastanka težko nadomestljive škode. Pri regulacijski začasni odredbi gre namreč za varstvo obstoječega stanja, ne pa za preprečitev nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
premija za uspeh – določenost oz. določljivost premije – sklepčnost tožbe – stroški pravdnega postopka
Pritožbeno sodišče je v okviru uradnega materialnopravnega preizkusa izpodbijane sodbe upoštevaje uveljavljani tožbeni zahtevek in tožbeno naracijo ugotovilo, da tožba ni sklepčna, saj iz dejstev, navedenih v njej, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka.
Ker je tožena stranka v tem sporu v celoti uspela, ji gredo stroški prvostopenjskega postopka ter stroški pritožbe zoper vmesno sodbo.
Soočenje je le metoda zaslišanja prič oziroma pravdnih strank, torej le način izvajanja dokaza in ne dokazno sredstvo. Soočenje je smiselno v primerih (predvsem pri zaslišanju prič), ko bi se pokazala možnost, da bi zaradi izkoriščanja psihološkega pritiska ene priče oziroma stranke na drugo, ta popustila in povedala resnico.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068941
ZZZDR člen 59, 59/2. ZPP člen 44, 165, 165/3, 165/4, 337, 337/1, 367. ZOR člen 214. ZST-1 člen 39 ZST člen 25.
skupno premoženje – določitev deležev na skupnem premoženju – odplačevanje kredita – razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca – zakonske zamudne obresti – ne ultra alterum tantum – vrednost spornega predmeta – korekturna dolžnost sodišča
Pri ugotavljanju deležev na skupnem premoženju ni pomembno, kateri zakonec in v kakšni višini je najel kredit za skupne potrebe. Kredit, ki ga najame eden od zakoncev za gradnjo hiše, ki je bil v času trajanja zakonske zveze tudi porabljen, pomeni skupni prispevek obeh zakoncev h gradnji skupne hiše. Stvar, pridobljena na ta način, je skupna. Prenehanje zakonske zveze pa stvarnopravnih razmerij ne spreminja. Zakonec, ki po prenehanju zakonske zveze sam odplačuje kredit, ima do drugega le obligacijski zahtevek.
V splošno sprejeti formulaciji obrestnega zahtevka, ki jo je sodišče sprejelo, ko je določilo, da zamudne obresti tečejo od zapadlosti do plačila, je že vsebovano tudi pravilo ne ultra alterum tantum za čas, ko je veljalo.
Intervencija sodišča pri določitvi vrednosti spora je časovno in vsebinsko omejena. Sodišče jo opravi le pri nedenarnih zahtevkih in najkasneje do faze obravnavanja glavne stvari.
določitev sporazumne preživnine – ureditev stanja in razmerja v nepravdnem postopku – predlagatelj – korist otroka – preživninska dolžnost staršev – nastanitev v rejniški družini
Podana je situacija, ko je otrok preživninskih zavezancev v rejniški družini, enemu od staršev je preživninska obveznost s sodno odločbo že določena, drugi roditelj pa to želi urediti sporazumno v nepravdnem postopku ter poda skupaj z mladoletno hčerjo predlog, naj sodišče v nepravdnem postopku o tem izda sklep. O tem predlogu je potrebno vsebinsko odločati.
Uveljavljanje, da je terjatev prenehala že na podlagi pobotne izjave, pomeni ugovor ugasle terjatve in ne uveljavljanja pobota s pobotno izjavo šele v izvršilnem postopku.
izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju - ničnost pogodbe
Tudi v primeru, če dejanja niso izpodbojna, so lahko pogodbe o prodaji stvari, katerih pravni promet je prepovedan, nične. Posledica ničnosti pa je prav tako vrnitveni zahtevek, kot ga tožeča stranka uveljavlja s tožbo.
razveza zakonske zveze – nevzdržnost zakonske zveze
Sklenitev in prav tako razveza zakonske skupnosti je svobodna odločitev vsakega posameznika. Za ohranitev zakonske zveze ni dovolj zgolj želja enega od zakoncev.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine – predlagatelj v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL - pravni naslov – zavezovalni pravni posel – razpolagalni pravni posel – pridobitev lastninske pravice s sodno odločbo
Postopek za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL se začne na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe, to je osebe, ki s pravnim naslovom izkazuje upravičenje do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe, čeprav niso izpolnjeni pogoji, ki jih za vpis lastninske pravice na posameznem delu stavbe določa zakon, ki ureja zemljiško knjigo. Relevanten pravni naslov je pogodba, sklenjena med zemljiškoknjižnim lastnikom in predlagateljem – lastnikom posameznega dela stavbe.
izvršba na plačo in druge stalne denarne prejemke – poseben postopek – ustavitev izvršbe na plačo – prejemki direktorja – prejemki na podlagi civilnopravne pogodbe – obstoj delovnega razmerja
Prejemki, ki jih prejema dolžnik kot direktor na podlagi katere od civilnopravnih pogodb, saj ne gre za stalne denarne prejemke v smislu citirane določbe, za katere je značilno, da se enako kot plača delavca v delovnem razmerju prejemniku (npr. upokojencu, brezposelni osebi,...) s strani drugega izplačevalca izplačujejo v rednih časovnih razmikih, običajno mesečnih, ter tako zaradi predvidljivosti njihovega izplačevanja v prihodnosti omogoča poseben način opravljanja izvršbe, pri katerem se od sukcesivno izplačanih stalnih denarnih prejemkov dolžnika upniku ob vsakem izplačilu odteguje določen denarni znesek oziroma denarne zneske, za katere je bila dovoljena izvršba.
S tem, ko je sodišče izvedencu predstavilo svoje videnje zadeve in razumevanje predloženih pobotnic, ni nepravilno upoštevalo določb o zaslišanju izvedenca.
OZ člen 45, 45/6, 255, 512. ZOR člen 15, 15/2, 114, 133, 139, 280, 532. SPZ člen 66. ZPP člen 286, 339, 339/2, 339/2-14.
predpogodba – zahtevek na sklenitev pogodbe – kršitev predpogodbe – izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – actio Pauliana – spremenjene okoliščine po sklenitvi predpogodbe – opravičljiva zmota – zmota o bistveni lastnosti predmeta – status zemljišča – oderuška pogodba – čezmerno prikrajšanje
Institut izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj predpostavlja situacijo, ko ima upnik denarno terjatev zoper dolžnika, dolžnik pa skuša preprečiti njeno poplačilo. Gre za primere, ko se uveljavlja relativna neveljavnost oz. neučinkovitost dolžnikovega ravnanja zaradi dolžnikove neplačevitosti in se s tožbo zahteva, da pravno dejanje nima učinka do tožeče stranke glede njene terjatve do dolžnika v določenem znesku in da je zato pridobitelj dolžan dopustiti, da tožeča stranka terjatev do dolžnika poplača iz pridobiteljevega premoženja.
Če je bila stranka predpogodbe (prodajalec) pri sklepanju predpogodbe v opravičljivi zmoti glede bistvene lastnosti predmeta (od katere je odvisna opredelitev njene vrednosti), lahko odkloni sklenitev bodoče glavne pogodbe. Status nepremičnine (s tem pa njena vrednost) je odločilna lastnost predmeta (in s tem element pred/pogodbe).
ZPP člen 3, 3/3, 277, 318, 338, 338/2, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 9, 378, 378/1, 417, 419, 419/1.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – razlogi, iz katerih se sme sodba izpodbijati – sprememba upnika – odstop terjatve – obvestitev dolžnika o odstopu terjatve – dolžnost izpolnitve obveznosti – zamudne obresti
Eden izmed pogojev za izdajo zamudne sodbe je pasivnost toženca, ki se po sistemu afirmativne litiskontestacije, ocenjuje kot priznanje tožnikovih dejanskih navedb. Iz navedenega razloga se zamudna sodba ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
začasna odredba – začasna ukinitev stikov – sum spolne zlorabe
Sum storitve očitanega kaznivega dejanja govori v prid ugotovitvi, da stiki toženca z otrokom (četudi pod nadzorom centra za socialno delo) v sedanjem obdobju niso otroku v korist. V opisanih okoliščinah stiki niso priporočljivi in bi otroka obremenjevali, saj mld. hči očitno še ni pripravljena na stike s tožencem, zato je zanjo bolje, da jih trenutno še nima.
postopek za določitev odškodnine – odškodnina po 73. členu ZDen – višina odškodnine – stanje nepremičnine ob uvedbi postopka za razlastitev – namembnost zemljišča ob razlastitvi
Pri določanju odškodnine na podlagi 73. člena ZDen je odločilno izključno le stanje nepremičnine ob uvedbi postopka za razlastitev. Morebitna razlika med vrednostjo nepremičnine ob podržavljenju in bistveno povečano vrednostjo po podržavljenju (v konkretnem primeru zaradi spremembe namembnosti iz kmetijskega v stavbno zemljišče) ni predmet postopka za določitev odškodnine po 73. členu ZDen in se v njem ne more uveljavljati, pač pa gre tovrstna razlika po 25. členu ZDen v breme denacionalizacijskega upravičenca in je predmet obravnavanja v postopku denacionalizacije.
Postavitev začasnega skrbnika zapuščine je potrebna, ker med pritožnikoma in zakonitimi dediči ni mogoče doseči sporazuma o upravljanju zapuščine. Pritožnika tej ugotovitvi sicer oporekata, toda zgolj navedba (nekaterih) zakonitih dedičev, da takega sporazuma ni mogoče doseči, zadostuje za ugotovitev, da skupno upravljanje z zapuščino očitno ne bo možno, četudi sklenitev sporazuma odrekajo le zakoniti dediči.
nepopolna tožba - tožbeni zahtevek - predlog za izvršbo
Nepopolnost tožbe v smislu 180. člena ZPP in njena obravnava brez predhodne odprave te procesne pomanjkljivosti ne pomenita absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 359. člena ZPP, ampak bi lahko šlo za kršitev po 8. točki drugega odstavka 359. člena ZPP, saj toženi stranki zaradi nepopolne tožbe ne bi bila dana možnost polne izjasnitve v postopku. Takšna kršitev pa se sodišču prve stopnje ni pripetila, saj je obravnavalo tožbo, ki je imela tožbeni zahtevek. Le-ta je bil postavljen že v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine, kjer je tožeča stranka (tam upnik) navedla, naj sodišče izda sklep o izvršbi z vsebino, da se dolžniku naloži, da v 8 dneh po vročitvi tega sklepa poravna upnikovo terjatev.