Če sodišče prepis zvočnega posnetka stranki vroči šele s sodbo, gre za kršitev 125a. člena ZPP. Vendar je ta kršitev relativne narave. Pritožnik mora zato zatrjevati, da mu je bila odvzeta možnost ugovora zoper prepis. Ker pa je ugovor omejen na pravilnost prepisa (skladnost prepisa s posnetkom), mora zatrjevati tudi to neskladnost.
V nasprotju z dopolnjevanjem trditvene podlage, sodišče v primeru pomanjkljivo predlaganega dokaza (vpogled v drug spis) ni dolžno v okviru materialnega procesnega vodstva pozvati pritožnika naj dokazni predlog ustrezno substancira. Tega niti ne sme storiti, saj bi takšna aktivnost sodišča presegala pooblastilo 285. člena ZPP in pomenila kršitev razpravnega načela.
ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073062
ZPP člen 216. OZ člen 179, 943, 943/1. Konvencija o zakonu, ki se uporablja za prometne nesreče člen 3, 4.
uporaba tujega prava – pravo BiH – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – stalno bivališče oškodovanca – okoliščina, ki vpliva na odmero odškodnine – življenjski standard
Očitno je, da bosansko materialno pravo dopušča upoštevanje kraja bivališča tožeče stranke kot ene od okoliščin za prisoditev pravične denarne odškodnine. Tudi sodna praksa slovenskih sodišč dopušča upoštevanje te okoliščine. Pritožba nima prav, da se ne bi smelo upoštevati prebivališče na ozemlju z višjim življenjskim standardom kot okoliščin, ki vpliva na odmero odškodnine.
Drugače kot v Republiki Sloveniji pa se Federaciji BiH odmerja odškodnina za nepremoženjsko škodo.
Slovensko sodišče, če uporablja inozemsko pravo, mora uporabiti tudi inozemsko sodno prakso, če mu je ta dostopna.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0073030
ZMZPP člen 1, 6, 30, 30/1.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – spor z mednarodnim elementom – uporaba avstrijskega prava – soprispevek oškodovanca – bolečnina – odmera odškodnine
Ker je šlo za spor z mednarodnim elementom, je prvostopenjsko sodišče uporabilo pravo države, kjer se je zgodila prometna nesreča (Haška konvencija), to pa je Republika Avstrija.
SZ-1 se ne uporablja za poslovne stavbe, pa četudi se te morebiti nahajajo v kompleksu, ki ima tudi stanovanjske enote.
Člen 29 ZPSPP, ki se uporablja za poslovne stavbe in prostore, ureja zgolj pravno razmerje med lastnikom in najemnikom, ne določa pa pravic in obveznosti najemnika do tretjih oseb. Ker torej ne gre za zakonsko predpisano obveznost najemnika v razmerju do dobaviteljev in upravnika, slednji nima aktivne legitimacije v razmerju do najemnika ne za svoje storitve upravljanja, ne za stroške obratovanja na podlagi določbe 197. člena OZ. Za uporabo navedene materialnopravne podlage je odločilno, ali je tožnica plačala dolg iz svojih lastnih sredstev, ter dejstva, ali je plačala obveznost, ki je zakonsko predpisana. Plačilo stroškov obratovanja v poslovni stavbi pa ne bremeni najemnika po zakonu, temveč je predmet svobodnega pogodbenega urejanja.
neupravičena pridobitev – uporaba tuje stvari v svojo korist – uporabnina – uporaba solastne nepremičnine – pravica do uporabe solastne stvari – onemogočanje uporabe solastniku – razvezana zakonca – bivanje otrok solastnika v nepremičnini
Vprašanje, ali toženka solastno hišo uporablja v celoti ali ne, ob dejstvu, da je tožnika iz uporabe izključila, ni relevantno.
Pri presoji višine koristi je pomembno, da hišo skupaj s toženko uporabljata tudi oba skupna otroka. Tožnik ni prerekal te trditve toženke, niti ni navedel nobenih dodatnih dejstev, ki bi eventuelno omogočala presojo, da je toženka dolžna nositi tudi tisti del uporabnine, ki sicer odpade na oba otroka. Gre za dejstva o njuni starosti, preživninski obveznosti, ali je bila pri določanju preživnine upoštevana tudi uporabnina ali ne, prav tako ni bilo trditev, da v njuno brezplačno uporabo ne privoli.
odškodnina za nematerialno in materialno škodo – primerna denarna odškodnina – ugotavljanje strahu in telesnih bolečin – tuja nega in pomoč – strah – naloga izvedenca
Sodišče angažira izvedenca, da poda oceno, koliko časa je bil strah z medicinskega stališča objektivno utemeljen, ne pa, kakšne intenzitete je bil in koliko časa je trajal pri konkretnem oškodovancu. To dejstvo mora ugotoviti sodišče. Strah je čustvo, ki ga vsakdo doživlja po svoje, zato je oškodovanec tisti, ki lahko o lastnem strahu najbolj avtentično pove.
Pomoč, ki jo je tožnici po nesreči nudil partner (pomoč v banjo in pomoč pri nakupih), ni presegla običajne pomoči, ki sta jo zakonca dolžna nuditi drug drugemu. Zato tožnica ni upravičena do odškodnine iz naslova tuje nege in pomoči.
premija za uspeh – določenost oz. določljivost premije – sklepčnost tožbe – stroški pravdnega postopka
Pritožbeno sodišče je v okviru uradnega materialnopravnega preizkusa izpodbijane sodbe upoštevaje uveljavljani tožbeni zahtevek in tožbeno naracijo ugotovilo, da tožba ni sklepčna, saj iz dejstev, navedenih v njej, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka.
Ker je tožena stranka v tem sporu v celoti uspela, ji gredo stroški prvostopenjskega postopka ter stroški pritožbe zoper vmesno sodbo.
ZPSto – 2 člen 2, 2-9, 2-10, 5, 5/3. ZPP člen 112, 112/2, 142, 142/3, 142/4. ZIZ člen 9, 9/3.
pravočasnost pritožbe – fikcija vročitve – oddaja priporočene pošiljke – oddaja priporočene pošiljke na bencinskem servisu – kontaktna točka
Družba Petrol d.d. je kot pogodbeni partner Pošte Slovenije d.o.o. pooblaščena za sprejemanje navadnih in priporočenih pošiljk. To pomeni, da je treba v zvezi s sprejemanjem in oddajanjem priporočenih pošiljk šteti dan oddaje poštne pošiljke oziroma pritožbe na bencinskem servisu Petrola d.d. kot dan izročitve pritožbe sodišču prve stopnje.
Soočenje je le metoda zaslišanja prič oziroma pravdnih strank, torej le način izvajanja dokaza in ne dokazno sredstvo. Soočenje je smiselno v primerih (predvsem pri zaslišanju prič), ko bi se pokazala možnost, da bi zaradi izkoriščanja psihološkega pritiska ene priče oziroma stranke na drugo, ta popustila in povedala resnico.
ZTLR člen 58. SPZ člen 217, 217/1. ZPP člen 154, 154/1, 337, 337/1.
prenehanje služnosti - neizvrševanje služnosti - dobrovernost - stroški postopka - dokazna ocena - priposestvovanje stvarne služnosti - pravni naslov - vsak svoje stroške - pravo priposestvovanje - nepravo priposestvovanje - dokazno pomembna dejstva - delen uspeh
Zaraščenost poti oziroma njena neprevoznost je samo ena od (indičnih) okoliščin, ki je potrdila trditev tožencev o neuporabi poti (v omenjenem obsegu) s strani pravnih prednikov tožnikov. Ključna je torej trditev o neuporabi poti, ne pa o njeni zaraščenosti. Za upoštevanje te okoliščine (s strani sodišča) ni bilo potrebno ne, da jo toženca posebej zatrjujeta, niti ni bilo dolžno sodišče na njeno pomembnost tožnika posebej opozarjati oziroma njima ter ostalim zaslišanim v zvezi z njo postavljati vprašanja (jih zaslišati).
Nenavadno bi bilo, če bi moralo sodišče stranke pri izvajanju dokazov posebej opozarjati, kaj se mu v zvezi z vsebino izvedenega dokaza (npr. zaslišanja) zdi pomembno in kaj ne (oziroma na kaj naj bodo stranke pozorne). Takšno morebitno (neutemeljeno) pričakovanje nima nobene zveze niti z načelom odprtega sojenja. Stranka je dolžna sama presoditi, ali je določena izpovedba (oziroma njen del) lahko relevantna ali ne.
Tožnika nista zatrjevala obstoja pravnega naslova, ki bi upravičeval zaključek o njuni dobrovernosti. Če ne znaš ustrezno obrazložiti, zakaj si bil dobroveren, to je zakaj si izvrševal služnost misleč, da si jo pridobil na veljaven način, o dobrovernosti ni moč govoriti.
Zakaj je prišlo do spora, za odločitev o stroških ne more biti ključno. Pomembno je le, kdo in v kakšni meri je v postopku, do katerega je v posledici spora prišlo, uspel.
ZPP člen 97, 139, 140, 142, 142/1, 184, 189, 318, 339, 339/2, 339/2-7. OZ člen 75.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – vročanje – kraj vročanja – pooblaščenec za sprejem sodnih pisanj – pisno pooblastilo za sprejem sodnih pisanj – nadomestna vročitev – dejansko bivališče
Pooblaščenec za sprejem sodnih pisanj imora imeti pisno pooblastilo.
Če stranka, ki ji je treba vročiti pisanje, na določenem naslovu sploh ne stanuje, potem ji na tem naslovu tudi nadomestne vročitve ni mogoče opraviti, saj stanovalci niso člani njenega gospodinjstva.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO- CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071531
OZ člen 188.
odgovornost več oseb za isto škodo – solidarna odgovornost – regres plačnika - rezervni vzrok – doktrina globokega žepa – branje zapisnika o zaslišanju iz kazenskega postopka
Pravnomočno je že bilo ugotovljeno, da je podana odškodninska obveznost obeh pravdnih strank, ki je nasproti oškodovancem sicer solidarna, kar pomeni, da je v ravnanju obeh pravdnih strank že ugotovljena protipravnost, odgovornost (krivda), ugotovljena pa je tudi vzročna zveza med njunim protipravnim ravnanjem in škodo. V obravnavani pravdi gre le še za porazdelitev bremena med obe proti oškodovancem solidarno odgovorni osebi – katera od njiju nosi kolikšen delež obveznosti.
Ker je toženec pred vložitvijo tožbe tožnico obvestil, da se bo poslužil posestnega varstva, če bo tožnica zamenjala ključavnico stanovanjske hiše, ter izrecno ponavlja, da bi se izselil, če bi ga bila tožnica pisno pozvala, iz česar po nasprotnem razlogovanju izhaja, da tega pred vložitvijo tožbe prostovoljno ni storil, je torej zaključek o potrebnosti tožbe v konkretni zadevi pravilen.
Odobreno obročno plačilo sodne takse izključuje uporabo o domnevi umika tožbe.
Kogentne določbe, ki bi prepovedovala dogovor, da je toženka kot odvetnica do plačila za svoje storitve upravičena le, če bi bil dosežen predviden rezultat (obligacija rezultata) ni (bilo). Takšne kogentne določbe prav gotovo ne predstavlja niti 17. člen ZOdv in še manj določbe odvetniške tarife.
Materialnopravno zmotno je stališče, da mora tožnica, ker specifikaciji storitev toženke (njeni pobotni izjavi) ni ugovarjala ob prejemu, trpeti posledice v smislu »priznanja« te terjatve (oziroma izgube možnosti njenemu kasnejšemu oporekanju).
Stališče, da bi morala tožnica tekom postopka postaviti zahtevek na ugotovitev, da do predpravdnega pobota ni prišlo, je zmotno.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077327
ZPP člen 108, 108/1, 115, 115/2. SZ-1 člen 29, 29/2, 29/4. SPZ člen 108, 110, 110/3, 113. ZZK-1 člen 12.
sprememba dela posameznega dela v skupni prostor – sprememba skupnega prostorov v posamezni del – sporazum o delitvi - soglasje vseh etažnih lastnikov – etažni načrt - sprememba elaborata za vpis objektne spremembe v zemljiško knjigo – opravičljiv razlog za izostanek z naroka – pravica do izjave
Za spremembe v razmerju med skupnimi in posameznimi deli, torej za posel, ki presega okvire rednega upravljanja večstanovanjske stavbe, je potrebno soglasje vseh etažnih lastnikov. Poleg soglasja vseh etažnih lastnikov pa bi predlagatelji za izvedbo predmetne spremembe v razmerju med skupnimi in posameznimi deli ter njen vpis v zemljiško knjigo morali pridobiti še etažni načrt, ki bi vseboval natančen opis posameznih delov v razmerju do drugih delov in njihove identifikacijske znake, kakor se vpisujejo v kataster stavb.
zastaranje odškodninskega zahtevka – čas zdravljenja – nova škoda
Napačno je stališče, da zastaranja zahtevka ni, ker se je tožnica ves čas zdravila in se še zdravi. Čas zdravljenja je namreč pomemben pri ugotavljanju obsega povzročene škode, pri ugotavljanju odškodninske odgovornosti za „novo škodo“ pa je pomembno, ali je tožnica ob sklenitvi izvensodne poravnave s toženko za t. i. novo škodo vedela ali mogla vedeti.
ZPP člen 3, 3/3, 277, 318, 338, 338/2, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 9, 378, 378/1, 417, 419, 419/1.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – razlogi, iz katerih se sme sodba izpodbijati – sprememba upnika – odstop terjatve – obvestitev dolžnika o odstopu terjatve – dolžnost izpolnitve obveznosti – zamudne obresti
Eden izmed pogojev za izdajo zamudne sodbe je pasivnost toženca, ki se po sistemu afirmativne litiskontestacije, ocenjuje kot priznanje tožnikovih dejanskih navedb. Iz navedenega razloga se zamudna sodba ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
predhodna odredba – kontradiktoren postopek – pravica do izjave – odločitev o ugovoru – vročitev pripravljalne vloge
O vprašanju načina zagotavljanja pravice do informacije in izjave v postopku zavarovanja z začasno odredbo se je že izreklo Ustavno sodišče RS. Nobenih razlogov ni, da bi se isto pravilo ne uporabljalo tudi v postopku zavarovanja s predhodno odredbo. Tudi v postopku za izdajo predhodne odredbe je zaradi učinkovitosti izdane predhodne odredbe dopustno, da kontradiktornost ni vzpostavljena že pred izdajo odredbe; v postopku z ugovorom pa mora biti zagotovljena že pred sodiščem prve stopnje.
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2. ZNP člen 44. ZPP člen 406, 406/2.
odvzem poslovne sposobnosti – regulacijska začasna odredba – začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – verjetnost terjatve – nevarnost uporabe sile ali nevarnost nastanka težko nadomestljive škode
Pogoj iz prvega odstavka 272. člena ZIZ je v primeru postopka za odvzem poslovne sposobnosti podan, če je s stopnjo verjetnosti ugotovljeno, da oseba, kateri naj se odvzame poslovna sposobnost zaradi razlogov, kot jih predvideva 44. člen ZNP, ni sposobna sama skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Drugi pogoj za izdajo začasne odredbe pa je v tem primeru podan, če obstoji nevarnost uporabe sile ali nevarnost nastanka težko nadomestljive škode. Pri regulacijski začasni odredbi gre namreč za varstvo obstoječega stanja, ne pa za preprečitev nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.