lastninjenje športnih objektov- izročitev nepremičnine v posest – pravica do posesti
Do odločitve organa lokalne skupnosti o tožničinem zahtevku po drugem odstavku 64. člena ZSpo ima tožnica v skladu z sklepom in dopisom MOL pravico do posesti spornih nepremičnin.
ZPP člen 115, 115/2. ZDR člen 73, 109, 109/1, 109/2.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - odpravnina – izostanek pravdne stranke z naroka – delovnopravna kontinuiteta
Le izkazanost nenadne in nepredvidljive ovire (bolezni ali poškodbe) je opravičljiv razlog za izostanek pravdne stranke z naroka (2. odstavek 115. člena ZPP).
Ker je podana delovnopravna kontinuiteta tožnice pri prejšnjih delodajalcih, se celotna delovna doba tožnice upošteva pri obračunu odpravnine kot pravica iz delovnega razmerja.
ZSPJS člen 24. ZSSloV člen 58. Uredba o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede člen 5.
položajni dodatek – višina položajnega dodatka
Položajni dodatek se določi v skladu z uredbo tožene stranke (RS), ki določa višino dodatka za posamezne dejavnosti, s formacijo oziroma aktom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest. Tožnik je bil poveljnik čete in mu iz tega razloga skladno s 5. členom Uredbe pripada položajni dodatek v višini 12 %. Ker so tožniku na podlagi pravnomočne in dokončne odločbe, s katero je bil imenovan na formacijsko dolžnost višji častnik letalski inženir poveljnik v poveljstvo sil SV/brigada ZO in letalstva/letalska tehnična enota/poveljstvo, kar se enači s poveljnikom čete, pripadali dodatki v višini in pod pogoji, določenimi s predpisi na obrambnem področju, mu je tako s to odločbo pripadal tudi 12 % položajni dodatek po 5. členu Uredbe.
asignacija - zastaranje – pripoznava dolga – materialno procesno vodstvo
Zgolj morebitne zavajajoče obljube plačila dolga v času pred nastopom zastaranja bi lahko predstavljale zlorabo instituta zastaranja oziroma nemoralno početje, ki bi lahko imelo za posledico nedopustnost ugovora zastaranja.
"Pogojnega" umika tožbe (ki je v bistvu predlog za poravnavo v tem smislu, da je stranka tožbo pripravljena umakniti, če nasprotna stranka sama krije svoje stroške postopka) ni mogoče šteti za pravno veljavno izjavo o umiku tožbe. Dejstvo, da ZPP ne pozna pogojnega umika tožbe, ne pomeni, da je pogojni umik mogoče šteti za nepogojnega. Izjava o umiku mora biti resna, jasna in izrecna. Ne sme vsebovati niti rokov niti pogojev, saj je ni mogoče preklicati.
Izjava o sprejemu dediščine se ne more (enostransko) preklicati. Če so dediči soglasni, se lahko spremeni. To velja do konca zapuščinskega postopka. Drugače pa je, če je sklep o dedovanju že pravnomočen in če so dediči že razpolagali z vso ali z delom zapuščine. V tem primeru se dedič ne more več odpovedati dediščini.
Toženi stranki (pravni osebi) tožba ni bila vročena na naslov, ki je vpisan v register, ampak na drug naslov. Ker tožba toženi stranki ni bila pravilno vročena, ni bil izpolnjen prvi pogoj, ki ga 318. člen ZPP v 1. odstavku določa za izdajo zamudne sodbe, s tem pa je sodišče prve stopnje storilo kršitev po 7. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.
ZDR člen 31, 35, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 111/3. KZ-1 člen 173, 173/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – pisan izjava - kaznivo dejanje spolni napad na osebo mlajšo od petnajst let
Tožnik (učitelj športne vzgoje) je kršil pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja s tem, ko je med izvajanjem programa šole v naravi spolno nadlegoval učenko tako, da ji je vtaknil prst v zadnjico in jo tudi drugače otipaval po telesu in po intimnih delih telesa. Navedene kršitve imajo vse znake kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let po določilih 3. odstavka 173. člena Kazenskega zakonika, ki določa, da navedeno kaznivo dejanje stori učitelj, vzgojitelj, skrbnik, posvojitelj, roditelj, duhovnik, zdravnik ali druga oseba, ki z zlorabo svojega položaja občuje ali stori kakšno drugo spolno dejanje z osebo, ki še ni stara petnajst let in mu je zaupana v učenje, vzgojo, zdravljenje, varstvo ali oskrbo. Zato je podan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 1. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR.
ZJU člen 5, 5/1. ZDR člen 4, 11, 11/2. ZObr člen 88, 88/1.
obstoj delovnega razmerja – javni uslužbenci – elementi delovnega razmerja – nepretrganost dela
Tožnica uveljavlja obstoj delovnega razmerja, ker naj bi v razmerju, ki sta ga stranki uredili z delom po podjemnih pogodbah, obstajali elementi delovnega razmerja. Tožnica dela ni opravljala vsak dan v tednu, ampak z daljšimi in krajšimi prekinitvami. Po določbi 4. člena ZDR je element delovnega razmerja tudi nepretrganost dela. Okoliščine glede odsotnosti tožnice so zato pravno odločilne v tem sporu. Če je bila tožnica dejansko vključena v organiziran delovni proces tožene stranke, bi morala glede odsotnosti imeti enake pravice, kot zaposleni tožene stranke, torej bi morala biti njena odsotnost primerljiva s koriščenjem letnega dopusta ali bolniškega staleža in bi jo morala opravičiti oziroma zanjo pridobiti dovoljenje tožene stranke kot vsi ostali delavci, ki ne morejo prosto razpolagati z delovnimi dnevi in delovnim časom.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka je reorganizirala svojo dejavnost pomorskega transporta tako, da je vse odpoklice prenesla v drugo poslovalnico, kar je bilo glavno delo tožnice in da je spremenila organizacijo dela tako, da je ukinila tožničino delovno mesto, preostale tožničine naloge pa razdelila med ostale zaposlene. Navedeno predstavlja organizacijski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po opravljanju dela na tožničinem delovnem mestu pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi v smislu določbe prve alineje prvega odstavka 88. člena ZDR.
ZDR člen 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 118. KZ-1 člen 251, 235, 235/1, 259, 259/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje ponarejanja listin - rok za odpoved - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - kriteriji za odmero - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listih - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva - odškodnina
Tožena stranka bi morala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi podati najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved, in najkasneje v 6 mesecih od nastanka razloga (drugi odstavek 110. člena ZDR). Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da je potekel objektivni rok za odpoved. Od nastanka razloga, to je od domnevno nepravilnega ravnanja tožnika do dneva odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je namreč poteklo več kot 6 mesecev. Odpoved, podana do izteka prekluzivnega objektivnega roka, ki jo je tožena stranka podala tožniku iz razloga po 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR, je nezakonita.
Sodišče prve stopnje je s tem, da je pogodbo o zaposlitvi razvezalo in tožniku za čas zaposlitve pri drugem delodajalcu dosodilo razliko v plači, tožniku dejansko priznalo delovno razmerje pri toženi stranki tudi za čas, ko je že bil zaposlen pri drugem delodajalcu. Revizijsko sodišče, je v podobnem primeru zavzelo stališče, da je trajanje delovnega razmerja v takšnem primeru možno priznati le do nove zaposlitve pri drugem delodajalcu. Postavilo se je na stališče, da je v primeru sodne razveze pogodbe o zaposlitvi morebitna manjša plača pri drugem delodajalcu lahko le eden od kriterijev za določitev višine odškodnine. Navedeno pomeni, da bi sodišče prve stopnje ob pravilni uporabi materialnega prava moralo zavrniti tožnikov zahtevek za razvezo pogodbe o zaposlitvi z dnem izdaje izpodbijane sodbe, kakor tudi zahtevek za plačilo razlike med plačo, ki bi šla tožniku pri toženi stranki in plačo, ki jo je do dneva izdaje prvostopenjske sodbe prejemal pri novem delodajalcu.
javni uslužbenci – ocenjevanje javnih uslužbencev - ocenjevanje in napredovanje uradnikov - določitev ocene – seznanitev z oceno - razgovor
Rok iz 3. odstavka 114. člena ZJU, do katerega mora biti izpolnjen ocenjevalni list in 30-dnevni rok, v katerem mora biti uradnik seznanjen z oceno, sta procesna in instrukcijska roka, zato njuna prekoračitev ne more vplivati na zakonitost postopka ocenjevanja in oceno samo.
Dejstvo, da tožnik ni bil na razgovoru pri svoji nadrejeni, na zakonitost ocene ne more vplivati. Iz takrat veljavne določbe 1. odstavka 115. člena ZJU izhaja, da se seznanitev z oceno opravi v obliki razgovora nadrejenega z uradnikom, seznanitev pa mora biti opravljena najkasneje v 30 dneh od določitve ocene. Tožnik se je z oceno seznanil, vročitev oz. prevzem ocene pa odklonil, zato razgovor po 1. odstavku 115. člena ZJU ni bil opravljen iz razlogov na tožnikovi strani.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka je dokazala, da je imela likvidnostne težave. Kot podizvajalec pri projektih velikih gradbenih firm, so tudi toženo stranko doletele posledice stečajev teh podjetij, zaradi česar je prišlo do zastoja denarja, do neplačil - celo do 50 %, kar je tožena stranka pokrivala z najemanjem posojil za financiranje tekočega poslovanja. Tožena stranka je bila zato prisiljena ukrepati, zaradi česar je ukinila tožnikovo delovno mesto. Takšen razlog je objektivno utemeljen ekonomski razlog, zato je odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku iz poslovnega razloga, zakonita.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – razlog nesposobnosti
Poslovni razlog v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku, je bil le navidezen, dejanski razlog odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa je bilo nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov tožnika. Tožena stranka tako ni izkazala utemeljenega in resnega razloga, da je prenehala potreba po delu tožnika iz pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, zato je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
Če je bila pred novelo ZKP-J, ki je v 219.a členu uzakonila ukrep preiskave elektronskih naprav, opravljena preiskava elektronskih naprav, ki so bile zasežene na podlagi zakonite odredbe preiskovalnega sodnika za opravo hišne preiskave in zasege elektronskih naprav, iz predloga državnega tožilca in odredbe pa izhaja, da je bil preiskovalni sodnik seznanjen s tem, da se iščejo elektronske naprave, ki vsebujejo elektronske podatke, pomembne za dokazovanje v kazenskem postopku, je šteti, da je bila spoštovana zahteva po predhodnem sodnem nadzoru posega v tajnost občil oziroma pravice do zasebnosti iz 37. in 35. člena Ustave.
ZMZPP člen 20. Konvencija o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih z dne 19. junija 1980 (Rimska konvencija) člen 4.
Konvencija o zastaranju terjatev na področju mednarodnega nakupa in prodaje blaga člen 3, 8. Protokol, ki spreminja Konvencijo o zastaranju terjatev na področju mednarodnega nakupa in prodaje blaga člen 3.
spor z mednarodnim elementom - prodajna pogodba - podjemna pogodba - uporaba materialnega prava - zastaranje
Konvencija o zastaranju terjatev na področju mednarodnega nakupa in prodaje blaga se sicer uporabi, če imata stranki ob sklenitvi pogodbe sedež v državah podpisnicah mednarodne pogodbe (3. člen), vendar pa omenjeni Protokol, ki spremlja Konvencijo, dodaja možnost uporabe tudi v primerih, ko nanjo napotujejo pravila mednarodnega zasebnega prava (točka b prvega odstavka 3. člena). Ker je Slovenija ratificirala Protokol h Konvenciji, ki daje možnost uporabe na podlagi pravil mednarodnega zasebnega prava, bi moralo sodišče (če bi sporno razmerje kvalificiralo kot prodajno pogodbo) opraviti presojo tudi na podlagi točke b prvega odstavka 3. člena.
ZDR člen 82, 82/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 118, 118/2. KZ-1 člen 211, 211/1, 235, 259, 259/1, 259/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – dokazno breme – sodna razveza – goljufija – kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listih - ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spise ali arhivskega gradiva
Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi po 1. in 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR. Tožniku je očitala, da je kot učitelj vožnje (inštruktor) v določenem časovnem obdobju popravljal dnevne razvide voženj v več rubrikah, ki jih je moral kot učitelj vožnje voditi v skladu z zakonom in za isto obdobje inšpekcijskemu organu ni predložil evidenčnih kartonov učitelja vožnje. Ker je bilo v dokaznem postopku ugotovljeno, da tožnik nobene od očitanih kršitev ni storil, ni bil podan zakonit razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, zato je bila ta nezakonita.