izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – dokazno breme – sodna razveza – kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listih – ponarejanje listin - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spise ali arhivskega gradiva
Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi po 1. in 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR. Tožniku je očitala, da kot učitelj vožnje (inštruktor) v številnih primerih prijavljene izpitne vožnje kandidatov, katerih učitelj vožnje je bil, ni predložil dnevnih razvidov vožnje in za isto obdobje inšpekcijskem organu ni predložil evidenčnih kartonov učitelja vožnje. Ker je bilo v dokaznem postopku ugotovljeno, da tožnik nobene od očitanih kršitev ni storil, ni bil podan zakonit razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, zato je bila ta nezakonita.
Tožnikova tožba je bila s sklepom zavržena, kar pomeni, ta tožnik v pravdi ni uspel, zato je tožena stranka glede na splošno načelo uspeha v pravdi upravičena do povračila stroškov postopka.
Izjava o sprejemu dediščine se ne more (enostransko) preklicati. Če so dediči soglasni, se lahko spremeni. To velja do konca zapuščinskega postopka. Drugače pa je, če je sklep o dedovanju že pravnomočen in če so dediči že razpolagali z vso ali z delom zapuščine. V tem primeru se dedič ne more več odpovedati dediščini.
"Pogojnega" umika tožbe (ki je v bistvu predlog za poravnavo v tem smislu, da je stranka tožbo pripravljena umakniti, če nasprotna stranka sama krije svoje stroške postopka) ni mogoče šteti za pravno veljavno izjavo o umiku tožbe. Dejstvo, da ZPP ne pozna pogojnega umika tožbe, ne pomeni, da je pogojni umik mogoče šteti za nepogojnega. Izjava o umiku mora biti resna, jasna in izrecna. Ne sme vsebovati niti rokov niti pogojev, saj je ni mogoče preklicati.
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 272, 272/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
začasna odredba – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi – zavarovanje nedenarne terjatve – verjetno izkazana terjatev – možnost obravnavanja – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče pri odločanju o izdaji začasne odredbe odloča le o utemeljenosti oziroma neutemeljenosti podanega predloga za izdajo začasne odredbe, ne pa o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. O tem bo odločalo v postopku o glavni stvari in takrat bo izvedlo tudi vse relevantne dokaze, na podlagi katerih bo lahko odločilo o utemeljenosti tožbenega zahtevka. Iz tega razloga s tem, ko ni izvedlo predlaganih dokazov za ugotovitev obstoja zakonitega razloga za izredno odpoved, ni nezakonito postopalo, stranki pa tudi ni odvzelo možnosti obravnavanja pred sodiščem.
ZDR člen 9, 9/1, 16. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije člen 68.
plača – plačilo razlike plače – odškodnina za neizkoriščen letni dopust – delovno razmerje – stroški prevoza na delo in z dela
ZDR v 16. členu določa domnevo o obstoju delovnega razmerja, v kolikor obstajajo elementi delovnega razmerja, ki pa se nanaša na primere, če delavec in delodajalec nista sklenila pogodbe o zaposlitvi. Le tedaj je potrebno za pravilno ugotovitev obstoja delovnega razmerja med pravdnima strankama, ob ustrezni trditveni podlagi, ugotavljati obstoj elementov delovnega razmerja (prostovoljna vključitev delavca v organizirani delovni proces delodajalca, plačilo za delo in opravljanje dela po navodilih in pod nadzorom delodajalca). Ni pa mogoče te določbe razlagati na način, da lahko delodajalec izpodbije obstoj delovnega razmerja, v kolikor dokaže, da niso podani vsi elementi delovnega razmerja, čeprav je bila med delavcem in delodajalcem sklenjena pogodba o zaposlitvi, ki predstavlja pravni temelj za nastanek delovnega razmerja.
Tožniku ni bila onemogočena izraba letnega dopusta in je imel možnost v okviru medsebojnega usklajevanja s sodelavci planirati svoj dopust. Prav tako niso podani objektivni razlogi na strani delodajalca, zaradi katerih tožnik letnega dopusta v spornem obdobju ne bi mogel koristiti. Zato tožnikov tožbeni zahtevek za plačilo nadomestila za neizkoriščen letni dopust ni utemeljen.
plačilo sodne takse - plačilni nalog - zavrnjen ugovor zoper plačilni nalog - pravnomočen plačilni nalog - rok plačila - nov plačilni nalog
V primeru, ko plačilnega naloga s pravnimi sredstvi taksni zavezanec ne uspe izpodbiti, imamo veljaven, neizpodbit plačilni nalog, ki vsebuje tudi rok, v katerem mora biti sodna taksa plačana. Zato zagotovo prvostopno sodišče ni bilo dolžno izdati nov poziv, saj je že izdalo poziv v plačilnem nalogu, ki je ostal še vedno v veljavi. Rok iz tega plačilnega naloga, ki v času trajanja odločanja o pravnih sredstvih, vloženih zoper njega, ni tekel, pa je začel ponovno teči po tem, ko je bila taksnemu zavezancu vročena sodna odločba, s katero je postal plačilni nalog pravnomočen.
lastninjenje športnih objektov- izročitev nepremičnine v posest – pravica do posesti
Do odločitve organa lokalne skupnosti o tožničinem zahtevku po drugem odstavku 64. člena ZSpo ima tožnica v skladu z sklepom in dopisom MOL pravico do posesti spornih nepremičnin.
asignacija - zastaranje – pripoznava dolga – materialno procesno vodstvo
Zgolj morebitne zavajajoče obljube plačila dolga v času pred nastopom zastaranja bi lahko predstavljale zlorabo instituta zastaranja oziroma nemoralno početje, ki bi lahko imelo za posledico nedopustnost ugovora zastaranja.
ZPP člen 115, 115/2. ZDR člen 73, 109, 109/1, 109/2.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - odpravnina – izostanek pravdne stranke z naroka – delovnopravna kontinuiteta
Le izkazanost nenadne in nepredvidljive ovire (bolezni ali poškodbe) je opravičljiv razlog za izostanek pravdne stranke z naroka (2. odstavek 115. člena ZPP).
Ker je podana delovnopravna kontinuiteta tožnice pri prejšnjih delodajalcih, se celotna delovna doba tožnice upošteva pri obračunu odpravnine kot pravica iz delovnega razmerja.
Ocenjevanje delovne uspešnosti ni strogo formalen postopek, ki bi bil podrobno urejen s procesnimi pravili, temveč gre za preverjanje delovnih in strokovnih kvalitet javnega uslužbenca. V 17.a členu ZSPJS so zato določena le tista pravila, ki omogočajo javnemu uslužbencu seznanitev z oceno in njegovo udeležbo ob preizkusu te ocene s strani komisije.
ZSPJS ne določa, kaj mora obsegati obrazložitev odločbe komisije. Določa le, da se o preizkusu ocene vodi zapisnik in da komisija o preizkusu ocene odloči s sklepom. Glede na to, da je opis konkretnih napak, ki se tožniku očitajo pri opravljanju dela, jasno razviden iz zapisnika, je sklep o preizkusu ocene, v katerem je ugotovljeno, da je tožnik storil preveč napak, kot dežurni policist pa je bil med odsotnostjo komandirja ali drugega nadrejenega dolžan odločati o nujnih ukrepih in opravljati druge naloge za nemoteno delovanje enote, v zadostni meri obrazložen in omogoča preizkus letne ocene delovne uspešnosti. Ker je tožnik na seji komisiji sodeloval, hkrati pa podal tudi ugovore do očitanih napak, mu je bila v preizkusu ocene zagotovljena pravica do udeležbe v smislu tretjega odstavka 17.a člena ZSPJS.
javni uslužbenci – ocenjevanje javnih uslužbencev - ocenjevanje in napredovanje uradnikov - določitev ocene – seznanitev z oceno - razgovor
Rok iz 3. odstavka 114. člena ZJU, do katerega mora biti izpolnjen ocenjevalni list in 30-dnevni rok, v katerem mora biti uradnik seznanjen z oceno, sta procesna in instrukcijska roka, zato njuna prekoračitev ne more vplivati na zakonitost postopka ocenjevanja in oceno samo.
Dejstvo, da tožnik ni bil na razgovoru pri svoji nadrejeni, na zakonitost ocene ne more vplivati. Iz takrat veljavne določbe 1. odstavka 115. člena ZJU izhaja, da se seznanitev z oceno opravi v obliki razgovora nadrejenega z uradnikom, seznanitev pa mora biti opravljena najkasneje v 30 dneh od določitve ocene. Tožnik se je z oceno seznanil, vročitev oz. prevzem ocene pa odklonil, zato razgovor po 1. odstavku 115. člena ZJU ni bil opravljen iz razlogov na tožnikovi strani.
ZMZPP člen 20. Konvencija o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih z dne 19. junija 1980 (Rimska konvencija) člen 4.
Konvencija o zastaranju terjatev na področju mednarodnega nakupa in prodaje blaga člen 3, 8. Protokol, ki spreminja Konvencijo o zastaranju terjatev na področju mednarodnega nakupa in prodaje blaga člen 3.
spor z mednarodnim elementom - prodajna pogodba - podjemna pogodba - uporaba materialnega prava - zastaranje
Konvencija o zastaranju terjatev na področju mednarodnega nakupa in prodaje blaga se sicer uporabi, če imata stranki ob sklenitvi pogodbe sedež v državah podpisnicah mednarodne pogodbe (3. člen), vendar pa omenjeni Protokol, ki spremlja Konvencijo, dodaja možnost uporabe tudi v primerih, ko nanjo napotujejo pravila mednarodnega zasebnega prava (točka b prvega odstavka 3. člena). Ker je Slovenija ratificirala Protokol h Konvenciji, ki daje možnost uporabe na podlagi pravil mednarodnega zasebnega prava, bi moralo sodišče (če bi sporno razmerje kvalificiralo kot prodajno pogodbo) opraviti presojo tudi na podlagi točke b prvega odstavka 3. člena.
ZSPJS člen 24. ZSSloV člen 58. Uredba o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede člen 5.
položajni dodatek – višina položajnega dodatka
Položajni dodatek se določi v skladu z uredbo tožene stranke (RS), ki določa višino dodatka za posamezne dejavnosti, s formacijo oziroma aktom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest. Tožnik je bil poveljnik čete in mu iz tega razloga skladno s 5. členom Uredbe pripada položajni dodatek v višini 12 %. Ker so tožniku na podlagi pravnomočne in dokončne odločbe, s katero je bil imenovan na formacijsko dolžnost višji častnik letalski inženir poveljnik v poveljstvo sil SV/brigada ZO in letalstva/letalska tehnična enota/poveljstvo, kar se enači s poveljnikom čete, pripadali dodatki v višini in pod pogoji, določenimi s predpisi na obrambnem področju, mu je tako s to odločbo pripadal tudi 12 % položajni dodatek po 5. členu Uredbe.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je zavarovanec tožene stranke zanemaril skrbnost in sicer bi moral tožnika dodatno opozoriti na obstoj posipanega pepela na travi, ki je bil spolzek zaradi namočenosti, zaradi česar se je tožnik pri košnji trave poškodoval.
Uredba o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenim v službi Vlade RS in v upravnih organih člen 1.
dodatek zaradi posebnih obremenitev in odgovornosti - javni uslužbenci
Tožničin tožbeni zahtevek za izplačilo razlike v plači iz naslova dodatka zaradi posebnih obremenitev ter odgovornosti, in sicer med 5 % dodatkom, ki ga je prejemala in 20 % dodatkom, do katerega bi bila upravičena na podlagi odločbe tožene strank, ni utemeljen, saj je odpadla pravna podlaga za izplačilo tega dodatka (odločba je bila razveljavljena, poleg tega pa je tožnica dodatek v višini, kot bi ji pripadal na podlagi Uredbe o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenim v službi Vlade RS in v upravnih organih, v vtoževanem obdobju tudi prejemala).
ZDR člen 82, 82/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 118, 118/2. KZ-1 člen 211, 211/1, 235, 259, 259/1, 259/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – dokazno breme – sodna razveza – goljufija – kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listih - ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spise ali arhivskega gradiva
Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi po 1. in 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR. Tožniku je očitala, da je kot učitelj vožnje (inštruktor) v določenem časovnem obdobju popravljal dnevne razvide voženj v več rubrikah, ki jih je moral kot učitelj vožnje voditi v skladu z zakonom in za isto obdobje inšpekcijskemu organu ni predložil evidenčnih kartonov učitelja vožnje. Ker je bilo v dokaznem postopku ugotovljeno, da tožnik nobene od očitanih kršitev ni storil, ni bil podan zakonit razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, zato je bila ta nezakonita.