102.

Soglasje agencije za razpolaganje s sredstvi

GV 16/93 str.59

VS031871

1.1.1993

Neffat Branka

ZLPP člen 44.

LASTNINJENJE

lastninjenje podjetij - soglasje agencije RS

104.

Veljavnost ZGD - različne razlage

PP 26/93 str.7

VS032081

1.1.1993

Škrbec Dušan

ZGD člen 578, 580, 410.

STATUSNO PRAVO - SODNI REGISTER

vpis sprememb v sodni register - odgovornost kapitalskih družb v zasebni lastnini, ki se ne uskladijo z ZGD, za obveznosti do upnikov

106.

Plačilo odškodnine, upravičenci, zavezanciKdo je dolžan plačati odškodnino v primeru, ko se je vrednostnepremičnine zarradi novih investicij bistveno povečala (25. čl.zakona o denacionalizaciji)? Ali se odškodnina izplača zavezancu, aliSlovenskemu odškodninskemu skladu, ali pa osebi, ki je v nepremičninodejansko investirala? Komu se izplača odškodnina, če je vnepremičnino investiralo več oseb, na primer zavezanec in najemnik?V postopku denacionalizacije uveljavljajo pravice prejšnji lastnikipodržavljenega premoženja, če pa so ti umrli, daje ZDEN istoupravičenje njihovim pravnim naslednikom. Če zahteva prejšnji lastnikvrnitev nepremičnine, katere vrednost se je po pdoržavljenju bistvenopovečala, v last in posest, mora plačati razliko vrednosti.Odškodnino je dolžan plačati v roku, ki ne sme biti krajši od 10 letin pod pogoji, določenimi z odločbo o denacionalizaciji. V primeru,ko je bivši lastnik podržavljenega premoženja že umrl, in uveljavljapravice v postopku denacionalizacije eden od pravnih naslednikov,preide, po smiselni uporabi določb zakona, nanj tudi pravica izbirepo 25. čl. ZDEN, s tem pa tudi dolžnost plačila odškodnine, čezahteva vrnitev nepremičnine, katere vrednost se je bistvenopovečala.Vprašanje, kdo je upravičen od odškodnine, v zakonu niti v praksi(tudi zato, ker Slovenski odškodninski sklad še ni bil ustanovaljenin de facto ni imel položaja stranke v postopku) ni povsem urejeno.Kot odgovor na navedeno vprašanje je mogoče zagovarjati dve stališči.Po prvem se razlika vrednosti plača Slovenskemu odškodninskemuskladu. V prid temu stališču govori dejstvo, da bo v primerih iz 73.čl. ZDEN odškodninski sklad dolžan izplačati zavezancu celotnoodškodnino za vrnjeno nepremičnino. Po nasprotnem stališču pa serazlika vrednosti plača neposredno zavezancu. Investicijska sredstva,ki jih je zavezanec vlagal v podržavljeno nepremičnino in zaradikaterih se je vrednost te nepremičnine bistveno povečala, so bilasredstva oziroma premoženje, ki nima nobene pravne vezi spodržavljenim premoženjem. V primeru vrnitve nepremičnine, v kateroje zavezanec investicijsko vlagal, bi šlo za poseg v premoženje, kije zavezancu lastno in od podržavljenega premoženja neodvisno. Če jezavezanec takšno nepremičnino pridobil odplačno, ne bo upravičendobiti odškodnine od Slovenskega odškodninskega sklada v celotnemobsegu, ampak bo pri določanju višine odškodnine treba upoštevati žeplačano odškodnino na račun razlike vrednosti nepremičnine. V praksipa bo upoštevanje prvega ali drugega stališča odvisno tudi od opcijeoziroma nasprotne zahteve zazvezanca ali Slovenskega odškodninskegasklada.Če je najemnik vlagal v nepremičnino, ki je predmetdenacionalizacije, lahko zahteva povrnitev stroškov od najemodajalca(zavezanca), ne more pa uveljavljati plačila odškodnine po 25. čl.ZDEN.

PP 4/93 str.17

VS031814

1.1.1993

Flack Alojz

ZDEN člen 25, 73.

DENACIONALIZACIJA

upravičenci - zavezanci za vrnitev premoženja - odškodnina

108.

Aspekti ugovorne odgovornosti stranaka kod pomorskog prijevozaopasnog tereta u američkom pravu

UPP 1-4/93 str.43

VS031719

1.1.1993

Bravar Aleksandar

 

POMORSKO PRAVO

pogodbena odgovornost strank za škodo nastalo z pomorskim prevozom nevarnega tovora - sodbe in arbitraže rešitve v sklopu ameriškega prava

110.

Sklapanje ugovora i korištenje pretplatničkog telefona

Informator 4079/93 str.13

VS031654

1.1.1993

Radosavljević Milan

Hrvaška zakonodaja.

OBLIGACIJSKO PRAVO

dobavne pogodbe - PTT - splošno

112.

Komparativna analiza elementov kazenske in odškodninske krivdneodgovornosti

Pravosodni bilten 3-4/93 str.47

VS031925

1.1.1993

Požun Joško

KZJ člen 12, 12/1, 12/2, 12/3, 13, 14. ZOR člen 158, 159, 159/1, 159/2, 160, 169, 189, 189/4, 191.

KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO

krivda - prištevnost - oblika krivde - namen - huda malomarnost - lahka malomarnost - neodgovorne osebe - mladoletnik - odgovornost iz pravičnosti - prehodna nerazsodnost

114.

Lastninsko preoblikovanje po 2. odst. 47. člena ZLPP

PP 23/93 str.6

VS032090

1.1.1993

Simonič Andrej

ZLPP člen 47, 47/2.

LASTNINJENJE - STATUSNO PRAVO

lastninsko preoblikovanje pravnih oseb, ki poslujejo z družbenim kapitalom - preoblikovanje kapitalske družbe - preoblikovanje brez soglasja Agencije - preoblikovanje s predhodnim soglasjem Agencije

116.

Pravo europske zajednice i medjunarodno trgovačko pravo

Zbornik PF Zg 5/93 str.477

VS032116

1.1.1993

Goldštajn Aleksandar

 

PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI

trgovinsko pravo

118.

Ožji družinski člani - pravica do odkupa stanovanjaVprašanje:Prejšnji imetnik stanovanjske pravice je pred kratkim umrl. Z njim šeni bila sklenjena najemna pogdoba, saj je v času uveljavitvestanovanjskega zakona prebival v domu za upokojence. V tem času so vstanovanju bivali kot podnajemniki njegovi daljni sorodniki. Edenizmed otrok pokojnega imetnika stanovanjske pravice je vložil zathevoza odkup stanovanja, na katerem je imel pokojni oče stanovanjskopravico.Ali mora lastnik stanovanja skleniti kupoprodajno pogodbo?Odgovor:Ožji družinski član prejšnjega imetnika stanovanjske pravice lahkosklene kupoprodajno pogodbo za stanovanje, če prejšnji imetnikpredloži svoje pisno privolitev k sklenitvi take pogodbe (1. odst.117. čl. stanovanjskega zakona, Ur.l. RS, št. 18/91-1). Če imetnikstanovanjske pravice umre, preden je podal tako pisno privolitevoziroma preden je sklenil kupoprodajno pogodbo sam, pridobi pragvicoskleniti kupoprodajno pogodbo zakonec ali oseba, s katero je imetnikstanovanjske pravice živel v dalj časa trajajoči življenjskiskupnosti oziroma drug ožji družinski član (2. odst. 147. členanavedenega zakona).V konkretnem primeru je sicer prejšnji imetnik stnaovanjske praviceprebival v domu za upokojence, toda očitno je obdržal stanovanjskopravico, saj se tej pravici ni odpovedal, tako kot je to predvideval1. odst. 64. čl. zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur.l. SRS, št.35/82 in 14/84). Prav zaradi tega je ob smrti imetnika stanovanjskepravice pridobil pravico do sklenitve kupoprodajne pogodbe (topravico bo lahko realiziral do 19.10.1993) njegov otrok oziroma drugožji družinski član.Če gre za več upravičencev, potem se morajo sporazumeti, kdo bozahteval odkup stanovanja, saj pravica očitno ni vezana na dedovanje,ali vsaj nujno ni povezana s sklepom o dedovanju. Zato menimo, da bibila rešitev v primeru spora med ožjimi družinskimi člani le v tem,da bi vsi nastopali kot kupci in kasnejši solastniki stanovanja. Pritem pa ima zakonec oziroma oseba, s katero je živel imetnikstanovanjske pravice v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti,prednostno pravico pred ostalimi ožjimi družinskimi člani, kar izhajaiz navedene zakonske določbe.

PP 11/93 str.11

VS031864

1.1.1993

Žužek Ivan

SZ člen 117, 117/1, 147, 147/2.

STANOVANJSKO PRAVO

privatizacija stanovanj - prodajna pogodba za družbeno stanovanje - zahteva za odkup - ožji družinski člani

120.

Varstvo konkurencePogojevanje prodaje z vnaprejšnjim plačilom brrez priznanih obresti

PP 14/93 str.2

VS031891

1.1.1993

Grilc Peter

ZUK člen 3, 3/2, 3/4, 9, 9/2, 13, 14, 14/46. Zakon o blagovnem prometu člen 26.

PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE

nedovoljena špekulacija - obresti pri vnaprej plačani ceni (avansu)