• Najdi
  • <<
  • <
  • 16
  • od 24
  • >
  • >>
  • 301.
    Zakon o varstvu terjatevSporne nejasnosti - in praktična izvedba
    PP 5-6/93 str.9
    VS031819
    1.1.1993
    Kocbek Marijan
    Zakon o varstvu terjatev v postopku preoblikovanja podjetij člen 1.
    LASTNINJENJE
    lastninjenje podjetij - varstvo terjatev
  • 302.
    Konstitucionalizacija evropskog prava:Novi pravni poredak u svjetlu američkog iskustva
    Zbornik PF Zg 1/93 str.5
    VS031667
    1.1.1993
    Rodin Siniša
    Pogodba o EES člen 85, 86, 87.
    PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
    splošno - sodišče ES
  • 303.
    PSI V "PASJIH HOTELIH"Znano je, da pri nas še kar narašča število lastnikov psov, tako danekateri za našo metropolo že zaskrbljeno ugotavljajo, da v njej živiveč psov kot otrok. (Opomba: O enem od zagovornikov te teze innjegovih ukrepih piše M. Crnkovič: Nadure za moralo, Razgledi št. 21z dne 12.11.1993, str. 1.) (Trditve nasprotnikov psov, da gre tapojav prav na račun vse manjšega števila rojstev otrok, najbrž ne biprenesle ugotovitev kakšne znanstvene raziskave.) S povečevanjemobsega pasjereje pa nastajajo novi, povsem praktični problemi: kam spsičkom, ko gre gospodar na službeno pot, ali še huje - v bolnišnico.Tem problemom seveda sledijo še problemi pravne narave. Novi časi prinas pa so že prinesli rešitve za te praktične probleme, medtem ko zrešitvami pravnih še ne moremo biti povsem zadovoljni. Zaskrbljenilastniki imajo na izbiro že kar nekaj "pasjih hotelov" za svojenebogljenčke. Vendar v nekaterih primerih te storitve niso vednotake, kot bi jih lastniki smeli pričakovati. Tudi "hotelirji" imajonamreč lahko svoje probleme in težave, ki največkrat izvirajo izpomanjkanja izkušenj oziroma tradicije te vrste dejavnosti pri nas.Pred nedavnim je primer, ko je bil lastnik psa precej razočaran nad"hotelsko" storitvijo, obravnavalo tudi Častno sodišče priGospodarski zbornici Slovenije v Ljubljani. (Opomba: Sklep št. 252.1- 25/93 z dne 14.7.1993 v zvezi s sklepom senata druge stopnje z dne24.9.1993).Gospodar se je s "hotelirjem" dogovoril za 14-dnevno varstvoafganistanskega hrta in odšel v tujino, odkoder pa se ni vrnilvpredvidenem roku, temveč je bivanje tam podaljšal še za trikrat po14 dni. Seveda so s tem nastali problemi najprej "hotelirju": kako doplačila storitve in kam s psom po poteku pogodbenega roka. Zapleta tevrste ob sklepanju pogodbe ni predvidel, tudi splošnih pogojevposlovanja še ni uvedel, saj podobnih problemov še ni imel niti nizanje slišal. Odločil se je, da poišče lastnika, pa je naletel le nanjegove sorodnike, ki o psu niso hoteli nič slišati. Eden od njih muje celo predlagal, naj ravna s psom po poslovniku podjetja. Nato seje pozanimal v Kinološkem društvu in ostal brez nasveta. Ker se jehotel psa, s katerim so mu dnevno nastajali novi, neplaniranistroški, na vsak način znebiti, je nato objavil oglas, da psa podari.In tako ga je tudi podaril edinemu interesentu, ki se je na oglasjavil in mu povrnil stroške, nastale z oskrbo psa. "Hotelir" je svojeprobleme rešil - na vrsto so prišli gospodarjevi. Po vrnitvi iztujine je presenečen ugotovil, da psa nima več. Ostal je brez psa inbrez denarja, da si kupi novega. Poklical je inšpekcijo, ki pa mu nimogla pomagati. Zadeva se je neuspešno končala tudi na načelni ravnipred že omenjenim sodiščem.Seveda sledi vprašanje: ali je res moralo priti do tako žalostnegakonca. In optimističen odgovor: sploh ne. Problem izvira iz hitrega,prav kipečega razvoja podjetništva pri nas, ki pa se rojeva breztradicije in ustreznega znanja. Znanje bi lahko podjetniki končnotudi uvozili, vendar največkrat niti ne vedo, kakšno znanje zarespotrebujejo. Tako pri obravnavani dejavnosti gotovo ne zadošča samopoznavanje dela s psi. Nujno potrebno je tudi nekaj malega pravnegaznanja o tem, kako skleniti pogodbo in kaj vse je treba v njejpredvideti. Seveda zato podjetnikom te vrste še ni potrebno zaposlitipravnika ali se preveč navezati na odvetnika, čeprav povsem brezsodelovanja pravnega strokovnjaka tudi ne bo šlo. Slednji lahkopomaga podjetniku pravno delo povsem poenostaviti z izdelavo tipskihpogodb (formularjev) ali pa s splošnimi pogoji poslovanja. Tako bo"hotelirju" ostalo več časa za ukvarjanje z gosti.Če pa podjetnik ne izbere nobene od ponujenih možnosti in sklepa samopreproste ustne pogodbe, kot je bila v obravnavanem primeru, potemmora poznati vsaj ureditev, ki jo za te vrste pogodb določa ZOR(Zakon o obligacijskih razmerjih, Ur.l. SFRJ št. 29/78 - 57/89).Kajti, če s pogodbo obligacijsko razmerje ni drugače urejeno (kadarje to dopustno), se zanj uporabljajo določila ZOR (Opomba: Primerjaj20. člen ZOR). Tu pa nastopijo resni pravni problemi. Kam splohuvrstiti pogodbe te vrste? ZOR namreč ureditve prav te specialnepogodbe ne vsebuje. Domače (Opomba: Pot do tuje sodne prakse jeprezahtevna; zlasti časovno) sodne prakse na to temo tudi nievidentirane, razen že omenjene odločbe Častnega sodišča. Vendar seodločbi tega sodišča nekoliko razhajata glede samega tipa pogodbe.Prvostopni senat se je glede pogodbe opredelil za shranjevalno,drugostopni pa se je odločil za specialnejšo obliko shranjevalnepogodbe in ocenil, da gre za skladiščno pogodbo (sklepa ne vsebujetaposebnih razlogov za opredelitvi). Katera rešitev je pravilna?Poglejmo definiciji obeh pogodbđS shranjevalno pogodbo se shranjevalec zavezuje, da sprejme stvar odpoložnika, da jo shrani in mu jo vrne, ko jo bo ta zahteval. (Opomba:1. odstavek 712. člena ZOR).S skladiščno pogodbo se skladiščnik zavezuje, da sprejme in shranidoločeno blago in ukrene, kar bo potrebno ali dogovorjeno za njegovoohranitev v določenem stanju, ter da ga na zahtevo položnika alidrugega upravičenca izroči, položnik pa se zavezuje, da mu bo za todal določeno plačilo. (Opomba: 1. odstavek 730. člena ZOR).Nobena povsem ne ustreza v obravnavanem primeru. Ne glede nauvrstitev sporne pogodbe pa je treba takoj poudariti, da v nobenemprimeru ne pride v poštev podaritev živali, potem ko za položnikanastopi upniška zamuda.Primerjava obeh pogodb pokaže precej razlik. Za shranjevalno pogodboplačilo storitve sploh ni predvideno in se tudi sicer od shranjevalcazahteva manj kot od skladiščnika. Ni dovolj, psa samo shraniti, sajpotrebuje še mnogo več: potrebuje strokovno oskrbo. Skladiščnapogodba pa je glede na predmet tipična gospodarska pogodba (Opomba:Po določilu 2. odstavka 25. člena ZOR so gospodarske pogodbe tistepogodbe, ki jih podjetja in druge organizacije in skupnosti, kiopravljajo gospodarsko dejavnost, ter imetniki obrtov in drugiposamezniki, ki v obliki registriranega poklica opravljajo kakšnogospodarsko dejavnost, sklepajo med seboj v opravljanju dejavnosti,ki so predmet njihovega poslovanja ali so v zvezi s takimidejavnostmi), ker se nanaša le na blago. Blago pa je ožji pojem odstvari, med katere bi lahko uvrstili tudi živali (kadar nepredstavljajo trgovskega blaga). Tudi sicer v praksi skladiščnepogodbe najpogosteje sklepajo pravne osebe, pri čemer pa ZOR opogodbeni stranki skladiščnika (ki je pravna oseba) ne govori intorej dopušča v vlogi položnikov tudi fizične osebe.Jasno je, da pogodba o oddaji psa v varstvo in oskrbo podjetniku nigospodarska pogodba. Glede na predmet pogodbe bi jo lažje uvrstilimed shranjevalne pogodbe, zlasti ker sme shranjevalec zahtevati tudiplačilo za svoj trud, če se ukvarja s sprejemanjem stvari v hrambo.(Opomba: Plačilo lahko zahteva tudi v nekaterih drugih primerih, kijih določa 720. člen ZOR). Vendar je po mojem mnenju treba v primeru,ko se podjetnik z varovanjem in oskrbo živali ukvarja kot s svojoglavno dejavnostjo, uporabiti določila ZOR o skladiščni pogodbi kotspecialnejši vrsti shranjevalne pogodbe. Pri obravnavani pogodbiprevladuje interes za strokovno opravljeno storitev, ki jo nudiskladiščna pogodba, nad zaupnostjo razmerja, katerega omogočashranjevalna pogodba. Ureditev skladiščne pogodbe, zlasti gledeskladiščnikovih obveznosti zato bolj ustreza naravi te pogodbe.Skladiščnik mora poleg tega, da blago shrani, ukreniti še vsepotrebno ali dogovorjeno, da ostane blago v določenem stanju. Zapravilno izpolnitev pogodbe mora skladiščnik poznati tudi lastnostiblaga in je zato posebej določeno, da mora položnik ob predaji blagadati vsa potrebna obvestila o njem in izjaviti, kolikšna je njegovavrednost (Opomba: Glej 2. odstavek 730. člena ZOR). Vse te podatke pamora pravzaprav imeti tudi "hotelir", da lahko v redu poskrbi zavarovanca. Torej ga mora lastnik psa nujno seznaniti z vsemiposebnostmi psa vključno z njegovimi "muhami". Ker pa predmet pogodbeni blago, ampak določena žival (species), bi ji lahko tudi reklispecialna skladiščna pogodba (s tem, da v vsakdanjem govoru gotovo nebo sprejet pravni izraz, ampak bo to še naprej le hotelska pogodba zapse in (ali) druge domače ljubljence).Kakšne rešitve pa ponuja ZOR našemu "hotelirju", če sprejmemostališče, da gre za specialno skladiščno pogodbo? Po določilu 2.odstavka 737. člena ZOR sme skladiščnik, če položnik ne dvigne blagapo izteku dogovorjenega roka ali če v pogodbi ni bil določen rok zahrambo, po izteku enega leta, na njegov račun prodati blago na javnidražbi; vendar pa mu mora prej sporočiti tak svoj namen in mu pustitidodaten rok najmanj osmih dni, da dvigne blago (Opomba: Podobnoureditev najdemo tudi v splošnem delu ZOR, ki bi prišla v poštev prishranjevalni pogodbi za primer upniške zamude: "Če stvar ni primernaza hrambo ali če so za njeno hrambo ali za njeno vzdrževanje potrebnistroški, ki so nesorazmerni z njeno vrednostjo, jo dolžnik lahkoproda na javni dražbi v kraju, določenem za izpolnitev, ali v kakšnemdrugem kraju, če je to v upnikovem interesu, in doseženi znesek poodbitku prodajnih stroškov položi pri sodišču tega kraja. Če imastvar dnevno ceno ali če ima v primerjavi s stroški javne dražbemajhno vrednost, jo dolžnik lahko proda pod roko" (1. in 2. odstavek333. člena ZOR). "V vsakem primeru mora dolžnik, kadarkoli je tomogoče, obvestiti upnika o nameravani prodaji, po prodaji pa odoseženi ceni in njeni položitvi na sodišču" (4. odstavek 333. členaZOR). Precej zahtevno in zlasti zamudno ureditev bi si skladiščnik vnašem primeru seveda lahko poenostavil, tako da bi se s pogodbodogovoril za ustreznejši postopek. (Vnaprej je tudi jasno, da se bodole redki lastniki strinjali kar s podaritvijo, kot je doletela hrta).Izkupiček, ki ga skladiščnik doseže na javni dražbi ni njegov.Skladiščnik proda blago v svojem imenu in za račun položnika. Sprejetim zneskom pokrije svoje terjatve iz skladiščne pogodbe instroške prodaje, ostanek pa mora položiti pri sodišču za položnika, vsmislu 333. člena ZOR (Opomba: I. Bukljaš in B. Vizner: KomentarZakona o obveznim (obligacionim) odnosima, 1.-4. knjiga, Zagreb 1979,str. 2306).Samo ravnanje, ki bi bilo v skladu z ZOR (ker ni bilo ničesar drugegadogovorjenega med pogodbenima strankama), bi torej lastnik hrta smelpričakovati v obravnavanem primeru od "hotelirja". In tako ravnanjese tudi sicer pričakuje od podjetnika kot profesionalne osebe, kiopravlja tipično izpolnitev, zaradi značilnosti katere je splohnastal določen tip pogodbe.Častno sodišče skrbi za razvijanje, uveljavljanje in krepitev dobrihposlovnih običajev, poslovne morale in odgovornosti članov Zbornice,tako da daje pobude in sodeluje pri sprejemanju aktov o dobrihposlovnih običajih, obravnava kršitve le-teh in njihove vzroke ter osvojih ugotovitvah in stališčih seznanja organe Zbornice." (Opomba:1. odstavek 47. člena Statuta Gospodarske zbornice Slovenije). Zdi pase, da je to sodišče zamudilo priložnost, da sodeluje prioblikovanju dobrega poslovnega običaja, po katerem se od podjetnikapričakuje, da stranko seznani s pravili za primer, da stvari ne biprevzela v pogodbenem roku in ko podjetnik ne namerava ukrepati podoločilih ZOR (Opomba: Kot dejanja, ki so v nasprotju z dobrimiposlovnimi običaji in poslovno moralo, se štejejo zlasti: - dejanjain postopki, s katerimi se kršijo ali izigravajo predpisi in uzance;- kršitve sprejetih obveznosti in dejanja, ki povzročajo ali utegnejopovzročiti škodo drugim organizacijam ali posameznikom; - drugekršitve pravil v medsebojnih razmerjih, ki ogrožajo pravice drugihali kako drugače prizadenejo njihove interese (48. člen Statuta GZS).(Sodišče je dalo prav "hotelirju", ki bo tako še naprej v dobri verirazveseljeval s podarjenimi psi tiste, ki berejo časopisne oglase inimajo radi živali te vrste.)
    PP 24/93 str.7
    VS032049
    1.1.1993
    Šorli Nevenka
    ZOR člen 712, 712/1, 730, 730/1.
    POGODBENO PRAVO
    hramba - žival - skladiščenje
  • 304.
    Stjecanje etažnog vlasništva
    Informator 4146-4147/93 str.20
    VS031699
    1.1.1993
    Belaj Vlado
    ZTLR člen 29. ZPDS člen 2, 3.
    STVARNO PRAVO
    etažna lastnina - pridobitev
  • 305.
    Dedna nevrednost zaradi 'pobega' iz države
    PP 20/93 str.30
    VS032038
    1.1.1993
    Zupančič Karel
    ZD člen 126, 126/1-5, 127, 127/2, 127/3. Ustava RS člen 33.
    DEDNO PRAVO
    dedna nevrednost - izogibanje obvezni vojaški službi - ustavnost
  • 306.
    Kakšen zahtevek ima prizadeta stranka po 133. členu ZOR?
    PP 18/93 str.29
    VS032002
    1.1.1993
    Krisper Kramberger Marija
    ZOR člen 133, 133/1, 133/4. ZPS člen 24, 28, 28-2.
    UZANCE - OBLIGACIJSKO PRAVO
    spremenjene okoliščine - razveza ali sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - predpostavke za razvezo ali spremembo
  • 307.
    Novo hrvatsko pomorsko pravo uz prijedlog pomorskog zakonika
    Informator 4064/93 str.1
    VS031704
    1.1.1993
    Grabovac Ivo
     
    POMORSKO PRAVO
    predlog pomorskega zakonika
  • 308.
    Povezana podjetja in lastninsko preoblikovanje
    GV 25/93 str.90
    VS031887
    1.1.1993
    Pivka Hilda Maraija
    Zakon o gospodarskih družbah člen 460, 461, 462, 463, 464.
    STATUSNO PRAVO
    povezane družbe - vrste povazanih družb - družbe v večinski lasti in družbe z večinskim deležem - odvisna in obvladujoča družba - koncern in koncernske družbe - vzajemno kapitalsko udeležene družbe - holding
  • 309.
    Odvetnikov pogled na študij prava
    PD 5-6/93 str.763
    VS031982
    1.1.1993
    Plauštajner Konrad
    -
    SODSTVO
    izobraževanje pravnikov
  • 310.
    Prekinitev nosečnosti in pravica do življenja
    Pravnik 9-10/93 str.437
    VS032039
    1.1.1993
    Zupančič Karel
    ZZZDR člen 45.
    DRUŽINSKO PRAVO
    zakonska zveza - pravice in dolžnosti zakoncev - svobodno odločanje o rojstvih otrok
  • 311.
    Odkup stanovanjaVprašanje:Imetnica stanovanjske pravice živi več let s svojo daljno sorodnico(hči nečakinje) v skupnem gospodinjstvu. Ali ima sorodnica pravicoodkupiti stanovanje, saj je imetnica stanovanjske pravice starejšaoseba in stanovanja ne bo odkupila.Odgovor:Ožji družinski član lahko zahteva odkup stanovanja v družbenilastnini, če predloži pisno privolitev prejšnjega imetnikastnaovanjske pravice o tem, da mu prepušča sklenitev kupoprodajnepogodbe oziroma nakup stanovanja po 117. čl. stanovanjskega zakona(Ur.l. RS, št. 18/91-1). Ker zakon govori o pravici ožjegadružinskega člana, moramo upoštevati tudi definicijo, ki jo vsebuje otem, kdo je ožji družinski član, določba 1. odst. 6. čl. navedenegazakona. Definicija ožjega družinskega člana se glasi: 'Ožji družinskičlan je po tem zakonu zakonec lastnika ali oseba, s katero lastnikživi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, otrok oziromaposvojenec, starši in posvojitelji ter osebe, ki jih je lastnikstanovanja dolžan preživljati.Glede na tako opredelitev kroga ožjih družinskih članov, menimo, dasorodnica prejšnje imetnice stanovanjske pravice, ki sicer živi z njov skupnem gospodinjstvu, nima zakonske možnosti benificiranega odkupastanovanja, lahko pa stanovanje seveda odkupi do 19. oktobra 1993prejšnja imetnica stanovanjske pravice in ga morebiti tudi z oporokoprepusti svoji daljni sorodnici.
    PP 13/93 str.13
    VS031911
    1.1.1993
    Žužek Ivan
    SZ člen 117, 6, 6/1.
    STANOVANJSKO PRAVO
    privatizacija stanovanj - prodajna pogodba za družbeno stanovanje - zahteva ožjega družinskega člana za sklenitev pogodbe
  • 312.
    Stanovi koji nisu predmet prodaje temeljem Zakona o prodaji stanovana kojima postoji stanarsko pravo
    Informator 4095/93 str.17
    VS031671
    1.1.1993
    Abramović Ljerka
    SZ člen.
    STANOVANJSKO PRAVO
    privatizacija stanovanj - izjeme
  • 313.
    Zakon o socialnem varstvu in družinsko pravo
    PP 16-17/93 str.41
    VS031949
    1.1.1993
    Zupančič Karel
    ZZZDR člen 2, 6, 10, 15, 105, 106, 114, 119, 120, 121, 141, 157.
    DRUŽINSKO PRAVO
    razmerja med starši in otroci - ukrepi centra za socialno delo
  • 314.
    Promet nezazidanih stavbnih zemjišč v družbeni lastnini
    PP 25/93 str.4
    VS032056
    1.1.1993
    Jenull Hinko
    Zakon o stavbnih zemljiščih člen 1, 2, 5, 9-28, 13, 16, 46-57, 64. Zakon o prometu z nepremičninami člen 4. ZDEN člen 88. ZLPP člen 44. ZSKZG člen 14, 14/3. Zakon o zavodih člen 65.
    STAVBNA ZEMLJIŠČA - DENACIONALIZACIJA - LASTNINJENJE - OBLIGACIJSKO PRAVO
    promet - nezazidana gradbena zemljišča v družbeni lastnini - omejitve v prometu
  • 315.
    Strana odluka kao predmet priznanja i izvršenja po pravu RepublikeHrvatske
    PiP 1-2/93 str.44
    VS031748
    1.1.1993
    Grbin Ivo
    ZUKZ člen 86, 86/1, 86/3, 87.
    MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
    priznanje in izvršitev tujih odločb
  • 316.
    Uloga vještaka u kamatnim sporovima
    PiP 1-2/93 str.103
    VS031753
    1.1.1993
    Amon Franjo
    ZOR člen 277.
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    zamudne obresti - višina obrestne mere - izračun - izvedenec
  • 317.
    O naravi nekaterih temeljnih vprašanj pravne ureditve podjetij indružb
    PD 5-6/93 str.557
    VS031968
    1.1.1993
    Berden Andrej
    ZGD člen 78. ZPVSR člen 71a.
    STATUSNO PRAVO
    narava podjetja - narava ustanovitvene pogodbe - ugotavljanje ničnosti - narava lastninskega deleža - zastopanje družbe
  • 318.
    Evropsko civilno procesno pravo
    Pravnik 4-6/93 str.149
    VS031650
    1.1.1993
    Rijavec Vesna
    Bruseljska konvencija.
    PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
    civilno procesno pravo
  • 319.
    Posojilo za odkup stanovanjaVprašanje:Delavka je podjetje zaprosila za dodelitev stanovanjskega posojila zanakup stanovanja po stanovanjskem zakonu. Želi kupiti stanovanje, kije sicer last občine.Ali ji v podjetju lahko dodelijo stanovanjsko posojilo na podlagipravilnika o reševanju stanovanjskih vprašanj, ki predvideva možnostdodelitev posojila za nakup stanovanja v višini do 75% kupnine?Odgovor:Do 19. oktobra 1993 je še vedno možnost nakupa stanovanja s popustompo stanovanjskem zakonu (Ur.l. RS, št. 18/91-1). Zakon ne predvidevanobene ovire za dodelitev posojila s strani delodajalca svojemudelavcu, ki je kot prejšnji imetnik stanovanjske pravice upravičenodkupiti stanovanje. Podjetje se odloča o dodelitvi stanovanjskegaposojila v skladu s splošnim aktom in seveda glede na možnostifinančnih sredstev.Privilegirani odkup stanovanja, ki je torej časovno omejen postanovanjskem zakonu, se lahko realizira tudi s pomočjo kakršnegakoliposojila in sicer tudi posojila organizacije, pri kateri je delaveczaposlen.
    PP 20/93 str.29
    VS032031
    1.1.1993
    Žužek Ivan
    SZ člen 117.
    STANOVANJSKO PRAVO
    prodajna pogodba za stanovanje v družbeni lastnini - stanovanjsko posojilo
  • 320.
    Prodaja stanovanjaVprašanje:Podjetje je lastnik stanovanja, ki bo v sodnem izvršilnem postopkuizpraznjeno, torej nezasedenega stanovanja. Delavski svet je sklenil,da se stanovanje proda delavki, ki je bila izbrana po interni objaviza 40% tržne vrednosti stanovanja. Kot tržno vrednost so upoštevalicenitev enakega stanovanja, katrega lastnik je drugo podjetje.Ali je postopek prodaje pravilen?Odgovor:Z dnem uveljavitve Stanovanjskega zakona (Ur.l. RS, št. 18/91) tj.19.10.1991 je prenehal veljati Zakon o pogojih za prodajostanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Ur.l., št. 38/86,46/88), ki je določal, da se nezasedene stanovanjske hiše instanovanja prodajo samo na javni dražbi.16. člen stanovanjskega zakona določa, da je promet s stanovanji instanovanjskimi hišami prost pod pogoji, ki jih določa zakon. Ta člengre razlagati tako, da je promet s stanovanji prost ne glede na to,ali gre za družbeno ali zasebno lastnino, in da glede na to, da jestanovanjsko problematiko uredil stanovanjski zakon, Zakon o prometuz nepremičninami za stanovanja ne velja.Gre torej za svobodno izbiro podjetja, komu bo prodano stanovanje,pri čemer je prodaja lahko neposredna, čeprav gre za prehod izdružbene v zasebno lastnino.V skrbi zoper oškodovanje družbene lastnine pa bo cenitev stanovanjas strani cenilca gradbene stroke potrebno opraviti in ga v skladu zocenjeno vrednostjo tudi prodati. Cenitev bo ptrebno predložiti tudipri prijavi pogodbe pristojni davčni upravi.
    PP 23/93 str.14
    VS032097
    1.1.1993
    Markovič Bartenjev Alja
    SZ člen 16.
    STANOVANJSKO PRAVO
    privatizacija stanovanj - prodajna pogodba za stanovanje v družbeni lastnini - promet s stanovanji
  • <<
  • <
  • 16
  • od 24
  • >
  • >>