• Najdi
  • <<
  • <
  • 15
  • od 24
  • >
  • >>
  • 281.
    Varstvo potrošnikovNekateri pogledi na razredno tožbo v ZDA
    PP 19/93 str.19
    VS032012
    1.1.1993
    Pernek Franc
    Zakonodaja ZDA.
    PRIMERJALNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
    temeljna načela - varstvo potrošnikov
  • 282.
    Medjunarodni ugovori pomorskoga prava i prava mora koji obvezujuRepubliku Hrvatsku
    UPP 1-4/93 str.63
    VS031721
    1.1.1993
    Vokić Žužul Marina
     
    POMORSKO PRAVO
    mednarodne pogodbe pomorskega prava in prava morja, ki obvezujejo R Hrvaško
  • 283.
    Zaštita izdatnika akceptnog naloga - nakon najnovijeg shvaćanjaOdjela za privredne i ostale sporove Privrednog suda Hrvatske.
    Informator 4090-4091/93 str.19
    VS031779
    1.1.1993
    Giunio Miljenko
     
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    akceptni nalog - pravice izdajatelja
  • 284.
    Povečanje osnovnega kapitala d.o.o. ali preoblikovanje v podjetnika
    PP 25/93 str.1
    VS032054
    1.1.1993
    Škrbec Dušan
    ZGD člen 580, 585, 451.
    STATUSNO PRAVO
    družba z omejeno odgovornostjo - povečanje osnovnega kapitala - sprememba družbene pogodbe - preoblikovanje v podjetnika
  • 285.
    DenacionalizacijaVstopna pravica po zakonu o dedovanjuAli se lahko v primeru, ko so zakonec in dediči iz prvega dednegareda umrli, za določitev upravičenca po 12. čl. ZDEN uporabi pravilovstopne pravice iz zakona o dedovanju?Zakon o denacionalizaciji (ZDEN, Ur.l. RS, št. 27/91) opredeljujeupravičenec po dveh kriterijih, ki morata biti kumulativnoizpolnjena. Prvi je način oziroma pravna podlaga podržavljenjapremoženja, drugi pa državljanstvo fizične osebe. prvi kriterijoziroma pogoj je izpolnjen, če je bilo premoženje podržavljeno napodlagi predpisov oziroma načinov iz 3., 4. ali 5. člena ZDEN. Drugipogoj za določitev upravičenca pa je podan, če je fizična oseba, kiji je bilo premoženje podržavljeno na prej navedeni pravni podlagibila jugoslovanski državljan v času podržavljenja in ji je bilo po9.5.1945 to državljanstvo priznano z zakonom ali mednarodno pogodbo.Izjeme glede jugoslovanskega državljanstva določata 2. odst. 9. čl.in 12. čl. ZDEN.Po 2. odst. 9. čl. so upravičenci tiste fizične osebe, ki jimdržavljanstvo povojne Jugoslavije ni bilo priznano iz razlogov,navedenih v 2. odst. 35. čl. zakona o državljastvu DFJ (ker so bilenemške narodnosti in so bile na dan uveljavitve zakona održavljanstvu DFJ zunaj Jugoslavije, s svojim vedenjem pred ali medvojno pa so se pregrešile zoper interese narodov in države SFRJ), sopa bile internirane zaradi verskih ali drugih razlogov, ali so seborile na strani protifašistične koalicije. Določba 12. čl. je izjemaglede na 2. odst. čl. ZDEN. Če določena oseba iz 2. odst. 9. čl. zaporznanje upravičenca ne izpolnjuje pogojev, ki jih ta člen določa(internacija, aktivno sodelovanje na strani protifašističnekoalicije) dalje 12. člen ZDEN položaj upravičenca njenemu zakoncuoziroma dedičem iz prvega dednega reda. Seveda pa morajo biti tudi teosebe ob podržavljenju jugoslovanski državljani in jim je bilo po9.5.1945 to državljanstvo priznano z zakonom ali mednarodno pogodbo.Uprravičenci so le tiste osebe, ki izpolnjujejo pogoje, ki jih določaZDEN. Kot upravičenci po 12. členu pridejo v poštev izjemoma lezakonec ali dediči iz prvega dednega reda. Izjeme, ki jih določaZDEN, je treba tolmačiti in uporabljati restriktivno in zato nimogoče z uporabo drugih predpisov širiti kroga oziroma opredelitveupavičenca. To pomeni, da se pri opredeljevanju upravičenca ne morejouporabljati določbe zakona o dedovanju, ki se nanašajo na vstopnopravico dedičev.Glede na postavljeno vprašanje pa to seveda ne pomeni, da pravninasledniki upravičencev iz 12. člena, ki so mrtvi ali razglašeni zamrtve, ne bi mogli uveljavljati pravic iz zakona o denacionalizaciji.Te osebe lahko vlagajo zahteve za denacionalizacijo in tudi dedujejodenacionalizirano premoženje, če je z odločbo o denacionalizacijivrnejo upravičencem.Odločba o denacionalizaciji se praviloma glasi naupravičenca-prejšnjega lastnika podržavljenega premoženja. Če lastnikpodržavljenega premoženja ni upravičenec 812. člen ZDEN), se odločbaglasi na zakonca oziroma dediča iz prvega dednega reda. V primeru, daoseba, na katero se glasi odločba o denacionalizaciji, ni živa, sedenacionalizirano premoženje da v začasno upravljanje skrbniku zaposebne primere, ki je lahko tudi upravičenčev pravni naslednik.
    PP 1/93 str.9
    VS031859
    1.1.1993
    Flack Alojz
    ZDEN člen 3, 4, 5, 9, 12.
    DENACIONALIZACIJA
    upravičenci - pravni nasledniki upravičenca
  • 286.
    Možnosti in način sodne položitve hranilne knjižice
    PP 1/93 str.5
    VS031858
    1.1.1993
    Ogrizek Dušan
    ZOR člen 327, 327/1, 327/3, 330, 33071, 330/2, 331, 331/1, 331/5, 1043, 1044. ZNP člen 170.
    OBLIGACIJSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    zamuda - položitev dolgovane stvari - hranilna knjižica - sodni depozit
  • 287.
    Seznam cenilcev za nepremičnine s certifikatom agencije po ameriški metodi ASA
    GV 41/93 str.61
    VS031991
    1.1.1993
    -
    ZLPP člen 38, 38/1.
    LASTNINJENJE
    lastninjenje podjetij - seznam pooblaščenih cenilcev
  • 288.
    Stjecanje etažnog vlasništva
    PiP 11-12/93 str.908
    VS031762
    1.1.1993
    Belaj Vlado
     
    STVARNO PRAVO
    etažna lastnina - pridobitev
  • 289.
    Upis zgrada u zemljišne knjige
    Informator 4142/93 str.9
    VS031696
    1.1.1993
    Josipović Tatjana
    Zakon o zemljiških knjigah in drugi zemljiškoknjižni predpisi.
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    vpis v zemljiško knjigo - stavbe
  • 290.
    'Hamburk, Hamburkđ - Veliki zvon poje ji, bije...'
    PP 20/93 str.32
    VS032032
    1.1.1993
    Pavliha Marko
    Konvencija o prevozu blaga po morju - Hamburška pravila člen 1, 2, 5, 9, 10, 7, 4, 21, 22, 23, 17, 8, 13, 20. Haška pravila. Haško - Visbijska pravila.
    POMORSKO PRAVO
    Hamburška pravila - področje urejanja - odgovornost za dejanskega prevoznika - temelji prevozniške odgovornosti - pristojnost sodišč in arbitraž - jamčevalno pismo - omejitev prevoznikove odgovornosti - prevoznikova kršitev - povrništev škode zaradi zamude in ognja - omejitev odgovornosti - prevoz neznanega tovora - zastaranje
  • 291.
    Hipoteka na denacionaliziranem premoženju
    PP 5-6/93 str.11
    VS031820
    1.1.1993
    Bizjak Anton
    ZDEN člen 33, 51, 51/4, 59, 59-4, 60, 60/3. ZUP člen 49, 135, 149.
    DENACIONALIZACIJA - UPRAVNI POSTOPEK
    zavezanci za vrnitev premoženja - hipoteka
  • 292.
    Privatizacija podjetij
    PD 1/93 str.50
    VS031844
    1.1.1993
    Tinauer Cvetka
    ZLPP člen.
    LASTNINJENJE - STATUSNO PRAVO
    lastninjenje podjetij - splošno
  • 293.
    Položaj udeležencev v procesu ugotavljanja civilne in kazenskeodgovornosti ter resocializacijski in preventivni učinek civilnihsankcij
    Pravosodni bilten 5/93 str.29
    VS032076
    1.1.1993
    Požun Joško
    ZOR člen 185, 189, 189/1, 189/2, 189/3, 189/4, 193, 194, 195, 196, 197, 199, 200. ZKP 59, 103, 103/1, 103/2, 104, 10471, 105, 106, 107, 108.
    ODŠKODNINSKO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    pravična denarna odškodnina - odškodnina za gmotno škodo - namen - zadoščenje - restitucija - sankcija - oškodovanec - premoženjsko pravni zahtevek
  • 294.
    Zakon o gospodarskih družbah
    PP 15/93 str.4
    VS031931
    1.1.1993
    Škrbec Dušan
    ZGD člen 184, 214, 215, 218, 285, 292, 308, 359, 394, 409, 416, 450, 452 453, 457, 459, 501, 517, 532, 536, 552.
    STATUSNO PRAVO
    notarski zapis - notarski zapisnik - notarjevo potrdilo - statut - ustanovitveni akti
  • 295.
    "Divje privatizacije" - gospodarski spori?Ali pa: kdo vse so lahko subjekti gospodarskih sporov?Novi časi tudi sodiščem ne prizanašajo. Pojavljati so se začelispori, s katerimi se doslej še nismo srečevali. Novi prispevki krevolucionarnemu pravu so namreč prinesli nove naloge že notoričnopreobremenjenim starim sodiščem. S tem v zvezi pa so oživele tudifunkcije nekaterih organov, za katere v praksi (zlasti na področjugospodarskih sporov) skorajda nismo vedeli. Doslej nam je namreč zavsakdanjo rabo zadoščalo določilo 1. odstavka 77. člena ZPP (Opomba:Zakon o pravdnem postopku, Uradni list SFRJ št. 4/77 - 35/91) kipravi, da je pravdna stranka lahko vsaka fizična in pravna oseba.Vendar pa posebni predpisi določajo, da so pravdne stranke lahko šenekateri drugi, ki pa jih ne moremo uvrstiti ne med fizične ne medpravne osebe. (Opomba: Glej 2. odstavek 77. člena ZPP) To so javnitožilec, (Opomba: Ustava RS govori o državnem tožilcu (135. in 136.člen)) javni pravobranilec in družbeni pravobranilec samoupravljanja,ki kot institucije niso osebe. Vsem trem organom pa posebni predpisidovoljujejo, da samostojno nastopajo v pravdi in to (samo) na aktivnistrani kot tožniki. Procesna legitimacija omenjenih organov je zelonatančno določena in omejena. Preširokemu tolmačenju pooblastiljavnega pravobranilca, na primer, je že naredila konec odločbaVrhovnega sodišča RS III Ips 10/93 z dne 31.3.1993. (Opomba:Neobjavljena).Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij (Opomba: Uradni list RS,št. 55/92, 7/93 in 31/93) je najnovejši tak predpis, ki daje aktivnolegitimacijo družbenemu pravobranilcu samoupravljanja, da začne predsodiščem postopek za ugotovitev ničnosti ali za izpodbijanjeposameznih dejanj ali pogodb, sklenjenih v škodo družbenega kapitala.(Opomba: Glej 50. člen tega zakona). Javni pravobranilci sopooblaščeni, da na podlagi določila 2. odstavka 10. člena Zakona oprometu z nepremičninami (Opomba: Uradni list SRS in RS št. 19/76 ...5/91) izpodbijajo pogodbe o prenosu nepremičnin. Javni tožilci pasmejo zahtevati ugotovitev ničnosti pogodb po določilu 2. odstavka109. člena ZOR. (Opomba: Zakon o obligacijskih razmerjih, Uradni listSFRJ, št. 29/78, 39/85 in 57/89). (Seveda to niso vsa pooblastilaomenjenih organov, pač pa le tista, ki so v zvezi s prvim delomnaslova prispevka.)V praksi sodišč se je s tem v zvezi pojavilo vprašanje: kakšne vrstepa je spor, kjer eden od omenjenih organov "napade" pravno osebo? Po(še nezapisanih) stališčih nekaterih praktikov naj bi šlo v takihprimerih za gospodarski spor. Temu pa seveda drugi (malce pozno)nasprotujemo. Treba je priznati, da dosedanja praksa na navedenovprašanje ni bila posebej pozorna. Redke primere zadev te vrste sodoslej reševali tako civilni kot gospodarski oddelki rednih sodišč.Problema pa očitno tudi niso zaznale prizadete pravdne stranke, sajni evidentiran primer, ko bi se katera prav zato pritožila alivložila revizijo. (Opomba: Napačna opredelitev vrste spora ima lahkotežke posledice. Tako je npr. sestava senata na drugi stopnji vpostopku v gospodarskih sporih drugačna kot v rednem postopku (2.odstavek 493. člena ZPP). Nepravilna sestava sodišča pa pomenibistveno kršitev določb pravdnega postopka po 1. točki 2. odstavka354. člena ZPP. (Na nesmiselnost take ureditve sem že opozorila vzapisu: Še o načelu laičnosti v gospodarskih senatih višjih sodišč,PP št. 3/91 str.8).Kaj je gospodarski spor, ZPP ne pove. Definicije gospodarskega sporane dajeta niti v praksi najbolj upoštevana komentatorja ZPP Triva(Opomba: S. Triva, V. Belajec, M. Dika: Građansko parnično procesnopravo, Zagreb, 1986, str. 653-658) in Juhart (Opomba: J. Juhart:Civilno procesno pravo FLR Jugoslavije, Ljubljana 1961, str. 613 -621). Zato pravzaprav ne preostane drugega, kot da rečemo, da so tospori, za katere veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih. Zadoločitev gospodarskega spora so na voljo trije kriteriji:personalni, kavzalni in mešani. Če pustimo ob strani spore zmednarodnim elementom, veljajo pravila o postopku v gospodarskihsporih v naslednjih primerih:1. v sporih, v katerih sta obe stranki družbenopolitični skupnosti,podjetji, organizaciji združenega dela, samoupravni interesniskupnosti ali drugi samoupravni organizaciji ali skupnosti (Opomba:1. točka 489. člena ZPP). To naj bi bili spori med t.i. gospodarskimisubjekti in zato gre za opredelitev po personalnem kriteriju. Slednjiv praksi tudi prevladujejo.2. v sporih, ki se nanašajo na ladje in na plovbo po morju ter ponotranjih vodah, in v sporih, za katere velja plovbno pravo (plovbnispori), razen sporov o prevozu potnikov (Opomba: 2. točka 489. členaZPP). Primer, ko gre torej za kavzalni kriterij.3. v sporih, ki izvirajo iz medsebojnih gospodarskih razmerijimetnikov obratovalnic in drugih posameznikov, ki opravljajo kotregistriran poklic kako gospodarsko dejavnost, oziroma iz medsebojnihgospodarskih razmerij teh oseb in pravnih oseb iz 1. točke 489. členaZPP (Opomba: 489.a člen ZPP). Pri te vrste sporih pa imamo mešanikriterij, ko so pomembni tako subjekti kot tudi vsebina spornegarazmerja.Iz nedvomno zastarelega in novi ustavni (gospodarski) ureditvineprilagojenega besedila ZPP (kar pa niti ni ovira pri iskanjustatusa omenjenih organov, potrebnega za uvrstitev med subjekterednega oziroma posebnega postopka) izhaja, da so subjektigospodarskih sporov taksativno našteti in ne morda primeroma. Širitevštevila subjektov torej ne pride v poštev. Ali lahko javnegapravobranilca ali katerega od ostalih dveh možnih tožnikov uvrstimomed katerega od naštetih subjektov iz prve točke 489. člena ZPP?(Najbrž ni dvoma, da uvrstitev med spore, razvrščene po kavzalnem inmešanem kriteriju ne pride v poštev.) Kot vidimo, jih ZPP posebej neomenja. Med subjekti gospodarskega spora so namreč naštete le pravnein samo izjemoma tudi fizične osebe. Sledi, da so torej subjektigospodarskega spora lahko le osebe (ne pa tudi "neosebe").Namesto zaključka - samo še želja glede bodoče ureditve področjagospodarskih sporov. Na vrnitev nekdaj priznanih specializiranihgospodarskih sodišč bomo morali, kot vse kaže, pozabiti (Opomba: Večo tem T. Dobrovnik-Zima: Specializirana gospodarska sodišča - da aline? PP št. 8/92, str. 6-7). Pred nami je nova (katera že po vrsti?)reorganizacija sodišč. Ker se spet omenjajo okrajna, okrožna in drugasodišča iz časov, ki še niso tako zelo daleč za nami, preostaja le šeupanje, da bo v novem ZPP glede gospodarskega spora spet prevladalmešani (lahko pa bi tudi objektivni), nad subjektivnim kriterijem. Tobi pomenilo vrnitev stare ureditve ne le v splošnem organizacijskempogledu temveč tudi v vsebinskem: ko spori, ki se tičejo nepremičnin(stvarnopravni) ponovno ne bi bili več gospodarski spori. Kot praviM. Dika (Opomba: Novo parnično procesno pravo, Zagreb 1977, str. 185)je bistveni razlog za obstoj posebnega postopka v gospodarskih sporihposebna narava materialnega prava, ki ga je treba uporabljati vgospodarskih sporih. Ta pa predpostavlja visoko stopnjospecializacije sodnikov in to ne samo glede poznavanja pravne temvečtudi glede poznavanja metajuridičnih disciplin.Tožbe, ki jih vlagajo prej obravnavani organi, tudi po vsebini nevsebujejo sporov iz medsebojnih gospodarskih razmerij. Največkrat soto tožbe, na ugotovitev ničnosti pogodb, ki sploh niso gospodarskepogodbe, kot jih definira določilo 2. odstavka 25. člena ZOR.
    PP 25/93 str.6
    VS032057
    1.1.1993
    Šorli Nevenka
    ZLPP člen 50. ZPN člen 10. ZOR člen 109, 109/2. ZPP člen 489, 489a.
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    pravdna stranka - gospodarski spor - opredelitev gospodarskega spora - subjekti gospodarskega spora - javni pravobranilec - sestava sodišča
  • 296.
    Zajedničke odredbe zakona o trgovačkim društvima
    PiP 3-4/93 str.169
    VS031771
    1.1.1993
    Parać Zoran
    ZGD.
    STATUSNO PRAVO
    gospodarske družbe - splošno - pravna oseba - firma - varstvo firme - dejavnost - sedež - zastopanje - sodni register
  • 297.
    Sistem socialnih denarnih dajatev in možnosti za spremembe
    PP 12/93 str.6
    VS031725
    1.1.1993
    Bubnov Škoberne Anjuta
    ZPIZ. ZZZPB. ZSV.
    SOCIALNO VARSTVO - SOCIALNO ZAVAROVANJE
    socialne denarne dajatve
  • 298.
    Pravnomočnost in dvakratno plačilo dolga
    Pravnik 9-10/93 str.464
    VS032041
    1.1.1993
    Šnajder Marjan
    ZOR člen 210, 212.
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    neupravičena pridobitev - pravila vračanja - dvakratno plačilo dolga (revizija)
  • 299.
    Svet Evrope in problemi kriminalitete
    PP 15/93 str.16
    VS031937
    1.1.1993
    Šelih Alenka
    -
    PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
    Svet Evrope - kriminaliteta
  • 300.
    Vrnitev lastne udeležbeVprašanje:Delavec je plačal lastno udeležbo za stanovanje, ki pa ga jeizpraznil še pred uveljavitvijo stanovanjskega zakona.Ali je podjetje dolžno vrniti lastno udeležbo po stanovanjskemzakonu, ali po sklenjeni pogodbi o plačilu, lastne udeležbe?Odgovor:Če prejšnji imetnik stanovanjske pravice ni odkupil stanovanja, imapravico do povrnitve lastne udeležbe, ki jo mora lastnik povrniti vrevalorizirani vrednosti (153. člen stanovanjskega zakona, Ur.l. RS,št. 18/91-I). Pravico do vrnitve lastne udeležbe imajo torej vsiprejšnji imetniki stanovanjske pravice, ki se niso odločili za odkupstanovanja oziroma niso stanovanja odkupili. Zakon sicer izrecno neobravnava primerov, ko je bila plačana lastna udeležba za stnaovanja,iz katerih so se imetniki odselili že pred uveljavitvijo zakona, todanamen zakona je prav v tem, da se prejšnja razmerja v celotiodpravijo in da se ustrezno realizirajo tudi pravice in obveznosti vzvezi z lastno udeležbo. Prav zato ima po našem mnenju tudi prejšnjiimetnik stnaovanjske pravice, ki se je izselil iz stnaovanja pred19.10.1991 pravico do povrnitve lastne udeležbe, seveda pod enakimipogoji kot tisti imetniki stanovanjske pravice, ki so se odločili zaizselitev po uveljavitvi zakona ali pa so postali najemnikistanovanja.
    PP 26/93 str.27
    VS032085
    1.1.1993
    Žužek Ivan
    SZ člen 153.
    STANOVANJSKO PRAVO
    privatizacija stanovanj - prodajna pogodba za stanovanje v družbeni lastnini - vrnitev lastne udeležbe če se stanovanje ne odkupi
  • <<
  • <
  • 15
  • od 24
  • >
  • >>