• Najdi
  • <<
  • <
  • 12
  • od 24
  • >
  • >>
  • 221.
    Prodaja stanovanja imetniku stanovanjske pravice - lastniku hišeVprašanje: Imetnik stanovanjske pravice zahteva odkup stanovanja,čeprav je lastnik stanovanjske hiše, ki pa je v kraju oddaljenem 40km od kkraja zaposlitve.Ali ima pravico uveljavljati sklenitev kupoprodajne pogodbe?Odgovor:Po določbi 1. odst. 148. čl. SZ (Ur.l. RS, št. 18/91-I) lahko lastnikstanovanja odkloni sklenitev najemne pogodbe, če je mogoče odpovedatiimetniku stanovanjske pravice stanovanjsko razmerje brez zagotovitvenajporetbnejših prostorov iz razlogov, ki jih določa zakon ostanovanjskih razmerjih (Ur.l. SRS, št. 3572 in 14/84). Iz enakihrazlogov pa lastnik ni dolžan prodati stanovanjek prejšnjemu imetnikustanovanjske pravice, kar določa 2. dost. 128. čl. navedenega zakona.Po določbi 1. odst. 60. čl. zakona o stanovanjskih razmerjih je lahkostanodajalec odpovedal stanovanjsko razmerje imetniku stanovanjskepravice, ki ima v lastnini prazno stanovanjsko hišo ali stanovanjekot posamezen del stavbe, če je to stanovanje primerno. Ob takiodpovedi imetniku stanovanjske pravice ne pripadajo nitinajpotrebnejši prostori.Sodna praksa poudarja, da mora biti stanovanjska hiša primerna zabivanje in tudi v taki razdalji od zaposlitve imetnika stnaovanjskepravice, da se lahko preseli v svojo stanovanjsko hišo oziroma, da jehiša primerna za bivanje tako imetnika, kot tudi njegove družine(tako npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1643/92 z dne8.10.1992).V konkretnem primeru je stanovanjska hiša oddaljena 40 km, kar bisicer pod določenimi pogoji omogočalo preselitev prejšnjemu imetnikustanovanjske pravice s tem, da bi še vedno lahko prihajal na delo.Menimo, da se mora upoštevati možnosti z javnimi prevoznimi sredstviin vse druge okoliščine, ki ne smejo biti zaradi preselitve takegaznačaja, da bi se bistveno poslablašli življenjski pogoji imetnikastanovanjske pravice in življenjski pogoji njegove družine (25. čl.zakona o delovnih razmerjih, Ur.l. RS, št. 14/90 in 5/91 ter 10. čl.splošne kolektivne pogodbe za gospdoarstvo, Ur.l. RS, št. 31/90). Vvsakem primeru se upoštevajo možnosti prevoza z javnimi prometnimisredstvi, število in starost družinskih članov, enakovrednost bivalihpogojev ter možnost varstva oziroma šolanja otrok.Po našem mnenju bo potrebno v morebitni pravdi razčistiti vsavprašanja, ki so relevantnega značaja za odgovor na vprašanje, aligre za enakovredno bivalno možnost oziroma možnost preselitve. Četake možnosti ni, potem bo moral lastnik stanovanja pristati nasklenitev kupoprodajne pogodbe.
    PP 4/93 str.15
    VS031812
    1.1.1993
    Žužek Ivan
    SZ člen 128, 128/2, 148, 148/1. ZSR člen 60, 60/1.
    STANOVANJSKO PRAVO
    privatizacija stnaovanj - prodajna pogodba za družbeno stanovanje - zavrnitev zahteve imetnika stanovanjske pravice za sklenitev pogodbe - lastniška prazna hiša
  • 222.
    PrivatizacijaLeto dni po uveljavitvi zakona
    PP 26/93 str.2
    VS032078
    1.1.1993
    Pečenko Bojan
    ZLPP člen.
    LASTNINJENJE
    lastninjenje podjetij - splošno
  • 223.
    Stranci kao stjecatelji prava vlasništva nekretnina
    Informator 4134/93 str.9
    VS031686
    1.1.1993
    Žuvela Mladen
    ZTLR člen 82, 82a, 82b, 82c.
    STVARNO PRAVO
    lastninska pravica - pridobitev - pravice tujih oseb
  • 224.
    Preselitev in pravica do odkupa stanovanjaVprašanje:Prejšnja imetnica stanovanjske pravice se je v času veljavnostistanovanjskega zakona preselila v nekoliko manjše stanovanje inhkrati zahtevala razliko pri vrednosti stanovanj in odkup novopridobljenega stanovanja. Lastnik stanovanja je plačilo razlikezavrnil, češ da je razlika v vrednosti enega in drugega stanovanjazanemarljivo majhna. Ali je stališče lastnika pravilno?Odgovor:Prejšnji imetnik stanovanjske pravice, ki je v času dveh let pouveljavitvi stanovanjskega zakona zamenjal stanovanje za manjšestanovanje, je bil upravičen do 30% vrednosti razlike med vrednostjozamenjanih stanovanj (2. odst. 126. člena stanovanjskega zakona,Ur.l. RS, št. 18/91-I). Zakon ne izključuje navedene pravice do'odpravnine' s pravico odkupa stanovanja s popustom v smislu 117.člena istega zakona. Prejšnji imetnik stanovanjske pravice je biltorej upravičen do 19.10.1993 odkupiti stanovanje s popustom, ki gaje določal zakon, hkrati pa je zakon imetnika stanovanjske pravicetudi stimuliral za zamenjavo stanovanja, če je bilo zanj stanovanjepreveliko. Stanovanje, ki ga je tako pridobil, je torej lahkoodkupil, hkrati pa je lahko uveljavljal tudi 30% od razlike medrevaloriziranima vrednostima obeh stanovanj.
    PP 23/93 str.13
    VS032094
    1.1.1993
    Žužek Ivan
    SZ člen 117, 126, 126/2.
    STANOVANJSKO PRAVO
    privatizacija stanovanj - prodajna pogodba za stanovanje v družbeni lastnini - upravičenci - preselitev - določitev cene - preselitev v manjše stanovanje
  • 225.
    Preselitev in pravica do odkupa stnaovanjaVprašanje:Zaradi neprimernosti stanovanja je bila prejšnja imetnicastanovanjske pravice preseljena v drugo stanovanje. Preselitev jebila opravljena v času veljavnosti novega zakona.Ali ima pravico do benificiranega odkupa novega stanovanja?Odgovor:Samo vprašanje je preveč pomanjkljivo, da bi bil odgovor lahkopopoln, saj ni navedeno, na kakšni pravni podlagi je prejšnjaimetnica stanovanjske pravice zamenjala stanovanje oziroma sepreselila v drugo stnaovanje. Če je lastnik stanovanja preskrbelimetnici drugo stanovanje, ker prvo ni bilo več primerno za bivanjein če imetnica še ni izkoristila pravice do benificiranega odkupaprejšnjega stanovanja (kar očitno ni), ker je pridobila drugostanovanje), potem je imela do 19.10.1993 možnost odkupiti novo,očitno nadomestno stanovanje.Če pa je imetnica drugo stanovanje pridobila zato, da bi siizboljšala stanovanjski standard ali iz kakršnihkoli drugih razlogovže na podlagi stanovanjskega zakona (Ur.l. RS, št. 16/91-I), potem jepostala najemnica tega stanovanja in seveda odkupa ni moglauveljaviti.
    PP 23/93 str.13
    VS032093
    1.1.1993
    Žužek Ivan
    SZ člen 117.
    STANOVANJSKO PRAVO
    privatizacija stanovanj - prodajna pogodba za stanovanje v družbeni lastnini - upravičenci - preselitev
  • 226.
    Evropsko civilno procesno pravo
    Pravnik 4-6/93 str.149
    VS031650
    1.1.1993
    Rijavec Vesna
    Bruseljska konvencija.
    PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
    civilno procesno pravo
  • 227.
    Dve pogodbi v turističnem poslovanju
    Pravnik 7-8/93 str.350
    VS031986
    1.1.1993
    Dougan Dušan
    ZOR člen 859-884. CCV.
    POGODBENO PRAVO
    sklenitev pogodbe - pogodba o organiziranju potovanja - posredniška pogodba o potovanju - obveznosti organizatorja potovanja - obveznosti potnika - obveznosti posrednika potovanja - odgovornost posrednika potovanja
  • 228.
    Gradjanskopravni položaj gradjevinskog objekta izgradjenog bezdozvole za gradnju
    Informator 4055/93 str.5
    VS031664
    1.1.1993
    Simonetti Peter
    -
    STAVBNA ZEMLJIŠČA
    gradbena zemljišča - protipravna gradnja
  • 229.
    Zakon o splošnem upravnem postopkuObvezno osebno posredno vročanje
    PP 26/93 str.8
    VS031745
    1.1.1993
    Pleničar Miklavž
    ZUP člen 87, 87/2.
    UPRAVNI POSTOPEK
    vročanje - obvezno osebno vročanje
  • 230.
    Pojem in pravna narava pogodbe o skupnem vlaganju
    Podjetje in delo 3/93 str.254
    VS031878
    1.1.1993
    Belič Damjan
    Zakon o tujih vlaganjih člen 12, 13, 15.
    POGODBENO PRAVO
    družbena pogodba - joint venture
  • 231.
    Može li pravo na otkup stana biti predmet nasljedjivanja
    Informator 4094/93 str.8
    VS031672
    1.1.1993
    Kačer Hrvoje
    SZ člen.
    STANOVANJSKO PRAVO
    privatizacija stanovanj - upravičenci - sklenitev pogodbe po smrti imetnika - podedljivost pravice
  • 232.
    Lastninsko preoblikovanje po 2. odst. 47. člena ZLPP
    PP 23/93 str.6
    VS032090
    1.1.1993
    Simonič Andrej
    ZLPP člen 47, 47/2.
    LASTNINJENJE - STATUSNO PRAVO
    lastninsko preoblikovanje pravnih oseb, ki poslujejo z družbenim kapitalom - preoblikovanje kapitalske družbe - preoblikovanje brez soglasja Agencije - preoblikovanje s predhodnim soglasjem Agencije
  • 233.
    Vodnogospodarsko dovoljenje
    PP 22/93 str.18
    VS031742
    1.1.1993
    Kovačič Adrijana
    ZV.
    VODE
    vodnogospodarsko dovoljenje
  • 234.
    Odkup vojaških stanovanj
    PP 9-10/93 str.13
    VS031900
    1.1.1993
    Finžgar Alojzij
    SZ člen.
    STANOVANJSKO PRAVO
    privatizacija stanovanj - prodajna pogodba za vojaška stanovanja
  • 235.
    Članstvo v kmetijski zadrugi
    GV 25-26/93 str.97
    VS031888
    1.1.1993
    Maver Leonida
    ZZADR člen 1, 4, 4/4, 6, 6-3, 13, 13/1, 8, 9, 10, 11, 12, 13.
    STATUSNO PRAVO
    zadruge - članstvo - sprejem v članstvo po ustanovitvi zadruge - članske pravice - obveznosti - prenehanje članstva - izstop - izključitev - smrt fizične osebe - prenehanje pravne osebe - posledice prenehanja članstva - članski imenik
  • 236.
    DenacionalizacijaVstopna pravica po zakonu o dedovanjuAli se lahko v primeru, ko so zakonec in dediči iz prvega dednegareda umrli, za določitev upravičenca po 12. čl. ZDEN uporabi pravilovstopne pravice iz zakona o dedovanju?Zakon o denacionalizaciji (ZDEN, Ur.l. RS, št. 27/91) opredeljujeupravičenec po dveh kriterijih, ki morata biti kumulativnoizpolnjena. Prvi je način oziroma pravna podlaga podržavljenjapremoženja, drugi pa državljanstvo fizične osebe. prvi kriterijoziroma pogoj je izpolnjen, če je bilo premoženje podržavljeno napodlagi predpisov oziroma načinov iz 3., 4. ali 5. člena ZDEN. Drugipogoj za določitev upravičenca pa je podan, če je fizična oseba, kiji je bilo premoženje podržavljeno na prej navedeni pravni podlagibila jugoslovanski državljan v času podržavljenja in ji je bilo po9.5.1945 to državljanstvo priznano z zakonom ali mednarodno pogodbo.Izjeme glede jugoslovanskega državljanstva določata 2. odst. 9. čl.in 12. čl. ZDEN.Po 2. odst. 9. čl. so upravičenci tiste fizične osebe, ki jimdržavljanstvo povojne Jugoslavije ni bilo priznano iz razlogov,navedenih v 2. odst. 35. čl. zakona o državljastvu DFJ (ker so bilenemške narodnosti in so bile na dan uveljavitve zakona održavljanstvu DFJ zunaj Jugoslavije, s svojim vedenjem pred ali medvojno pa so se pregrešile zoper interese narodov in države SFRJ), sopa bile internirane zaradi verskih ali drugih razlogov, ali so seborile na strani protifašistične koalicije. Določba 12. čl. je izjemaglede na 2. odst. čl. ZDEN. Če določena oseba iz 2. odst. 9. čl. zaporznanje upravičenca ne izpolnjuje pogojev, ki jih ta člen določa(internacija, aktivno sodelovanje na strani protifašističnekoalicije) dalje 12. člen ZDEN položaj upravičenca njenemu zakoncuoziroma dedičem iz prvega dednega reda. Seveda pa morajo biti tudi teosebe ob podržavljenju jugoslovanski državljani in jim je bilo po9.5.1945 to državljanstvo priznano z zakonom ali mednarodno pogodbo.Uprravičenci so le tiste osebe, ki izpolnjujejo pogoje, ki jih določaZDEN. Kot upravičenci po 12. členu pridejo v poštev izjemoma lezakonec ali dediči iz prvega dednega reda. Izjeme, ki jih določaZDEN, je treba tolmačiti in uporabljati restriktivno in zato nimogoče z uporabo drugih predpisov širiti kroga oziroma opredelitveupavičenca. To pomeni, da se pri opredeljevanju upravičenca ne morejouporabljati določbe zakona o dedovanju, ki se nanašajo na vstopnopravico dedičev.Glede na postavljeno vprašanje pa to seveda ne pomeni, da pravninasledniki upravičencev iz 12. člena, ki so mrtvi ali razglašeni zamrtve, ne bi mogli uveljavljati pravic iz zakona o denacionalizaciji.Te osebe lahko vlagajo zahteve za denacionalizacijo in tudi dedujejodenacionalizirano premoženje, če je z odločbo o denacionalizacijivrnejo upravičencem.Odločba o denacionalizaciji se praviloma glasi naupravičenca-prejšnjega lastnika podržavljenega premoženja. Če lastnikpodržavljenega premoženja ni upravičenec 812. člen ZDEN), se odločbaglasi na zakonca oziroma dediča iz prvega dednega reda. V primeru, daoseba, na katero se glasi odločba o denacionalizaciji, ni živa, sedenacionalizirano premoženje da v začasno upravljanje skrbniku zaposebne primere, ki je lahko tudi upravičenčev pravni naslednik.
    PP 1/93 str.9
    VS031859
    1.1.1993
    Flack Alojz
    ZDEN člen 3, 4, 5, 9, 12.
    DENACIONALIZACIJA
    upravičenci - pravni nasledniki upravičenca
  • 237.
    Zakon o gospodarskih družbahUporaba nekaterih določb
    PP 21/93 str.5
    VS032018
    1.1.1993
    Simonič Andrej
    ZGD člen 20, 66, 171, 246, 454, 580.
    STATUSNO PRAVO - SODNI REGISTER
    prehodne določbe - vskladitev osnovnega kapitala z določbami ZGD - vskladitev ustanovitvenih aktov z določbami ZGD - priglasitve vložene pred uveljavitvijo ZGD - valuta osnovnega kapitala - vodstvo družbe - objava vpisa - zmanjšanje osnovnega kapitala - neuskladitev z določbami ZGD - jezik firme
  • 238.
    Notranji odkup delnic po Zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij
    GV 33/93 str.47 in 34/93 str.64
    VS031989
    1.1.1993
    Jašovič Božo
    ZLPP člen 24, 25, 25a.
    LASTNINJENJE
    lastninjenje podjetij - notranji odkup delnic
  • 239.
    Uporaba kupnine od prodanih stanovanjV pp, št.19/92 ste odgovorili, da občina nima pravice sklepatikupoprodajnih pogodb za prodajo stanovanj, ki jih upoabljajo javnizavodi. V odgovoru pa ni dovolj natančno pojasnjeno, ali mora javnizavod pridobljena sredstva s prodajo stanovanj uporabiti izključno zareševanje stanovanjske problematike delavcev zavoda. Občina je namrečnakazala del kupnine od prodanih stanovanj zavodu, vendar je hkratizahtevala, da se sredstva uporabijo namensko.Kot smo lahko ugotovili na podlagi številnih vprašanj, so občinenapačno razumele določbo 1. odst. 65. čl. zakona o zavodih (Ur.l. RS,št. 12/91), ki je predvidel, da premoženje zavodov preide naustanovitelja. Z istim zakonom je bilo namreč jasno določeno, dadelavci javnega zavoda uporabljajo premoženje za opravljanjedejavnosti, kar velja tudi za premoženje stanovanjskega sklada insklada skupne porabe.Po našem mnenju stanovanja javnih zavodov, ki so sicer pridobili svojstatus po samem zakonu s 1. aprilom 1991, niso mogla preiti vupravljanje občine in občina tudi ni bila upravičena ta stanovanjaprodajati. Ne gre za stanovanja, na katerih bi imela občinalastninsko pravico tako kot to predvideva 113. člen stanovanjskegazakona (Ur.l. RS, št. 18/91-I). Prav zaradi tega tudi ni možno zakupnino od teh stanovanj uporabljati določbe 131. člena navedenegazakona, po katerem se morajo pridobljena sredstva ob prodajistanovanj namensko uporabiti za izvajanje nalog, ki jih imajo nastanovanjskem področju po stanovanjskem zakonu občine.Z drugimi besedami to pomeni, da bi morali biti tudi javni zavodiglede možnosti razpolaganja s sredstvi kupnine izenačeni s pravnimiosebami iz 112. člena stanovanjskega zakona, kar pomeni, da gre zaoprostitev davka na promet z nepremičninami, če lastniki stanovanjkupnino uporabijo samo za reševanje stanovanjskih vprašanj. Sicer paso tudi javni zavodi dolžni del kupnine odvajati v Stanovanjski skladRepublike Slovenije, tako kot to določa 130. člen stanovanjskegazakona.
    PP 2/93 str.13
    VS031853
    1.1.1993
    Žužek Ivan
    SZ člen 112, 113, 130.
    STANOVANJSKO PRAVO
    lastninjenje stanovanj - javni zavodi
  • 240.
    Vrednotenje podjetij in privatizacija
    GV 35/93 str.57
    VS031993
    1.1.1993
    Duhovnik Meta
    ZLPP člen 4. Uredba o metodologiji za izdelavo otvoritvene bilance stanja, Ur.l RS 24/93 in 25/93 (popravek).
    LASTNINJENJE
    lastninjenje podjetij - vrednotenje podjetij
  • <<
  • <
  • 12
  • od 24
  • >
  • >>