221.

Zakon o denacionalizacijiČlen 81 in pravila o razlagi oporoke

PP 18/93 str.8

VS032000

1.1.1993

Zupančič Karel

ZDEN člen 81. ZD člen 84, 84/2.

DENACIONALIZACIJA - DEDNO PRAVO

dedovanje - oporočno razpolaganje

223.

Strana predstavništva u Republici Hrvatskoj

Informator 4053/93 str.11

VS031703

1.1.1993

Jedličko Mladen

 

STATUSNO PRAVO

tuja predstavništva v Republiki Hrvaški - pogoji za odprtje

225.

Ima li sud ovlaštenje da izvodjenjem dokaza utvrdjuje da li općinaraspolaže slobodnim zemljištem koje bi se moglo na ime pravičnenaknade dodijeliti prijašnjem vlasniku gradjevinskoga zemljišta kojeje odlukom općinske skupštine prešlo u društveno vlasništvo?

Odvjetnik 1-2/93 str.20

VS032102

1.1.1993

Kaldić Ivan

Zakon o stavbnih zemljiščih člen 12. ZR (1989) člen 34, 34/1.

STAVBNA ZEMLJIŠČA

pridobivanje stavbnih zemljišč v družbeno lastnino - odškodnina - nadomestno zemljišče - pravna vprašanja

227.

Za petletni pravni študij

PD 5-6/93 str.746

VS031979

1.1.1993

Igličar Albin

-

SODSTVO

izobraževanje pravnikov

229.

Pravnomočnost in dvakratno plačilo dolga

Pravnik 9-10/93 str.464

VS032041

1.1.1993

Šnajder Marjan

ZOR člen 210, 212.

OBLIGACIJSKO PRAVO

neupravičena pridobitev - pravila vračanja - dvakratno plačilo dolga (revizija)

231.

Med tujimi zgledi in lastno izvirnostjo

PD 5-6/93 str.756

VS031981

1.1.1993

Novak Mitja

-

SODSTVO

izobraževanje pravnikov

233.

Vrijednosni papiri i drugi dokumenti u vanjskoj trgovini

Informator 4124/93 str.11

VS031677

1.1.1993

Andrijanić Ivo

 

PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - OBLIGACIJSKO PRAVO

vrste - vrednostni papirji - funkcije - v zunanji trgovini

235.

PSI V "PASJIH HOTELIH"Znano je, da pri nas še kar narašča število lastnikov psov, tako danekateri za našo metropolo že zaskrbljeno ugotavljajo, da v njej živiveč psov kot otrok. (Opomba: O enem od zagovornikov te teze innjegovih ukrepih piše M. Crnkovič: Nadure za moralo, Razgledi št. 21z dne 12.11.1993, str. 1.) (Trditve nasprotnikov psov, da gre tapojav prav na račun vse manjšega števila rojstev otrok, najbrž ne biprenesle ugotovitev kakšne znanstvene raziskave.) S povečevanjemobsega pasjereje pa nastajajo novi, povsem praktični problemi: kam spsičkom, ko gre gospodar na službeno pot, ali še huje - v bolnišnico.Tem problemom seveda sledijo še problemi pravne narave. Novi časi prinas pa so že prinesli rešitve za te praktične probleme, medtem ko zrešitvami pravnih še ne moremo biti povsem zadovoljni. Zaskrbljenilastniki imajo na izbiro že kar nekaj "pasjih hotelov" za svojenebogljenčke. Vendar v nekaterih primerih te storitve niso vednotake, kot bi jih lastniki smeli pričakovati. Tudi "hotelirji" imajonamreč lahko svoje probleme in težave, ki največkrat izvirajo izpomanjkanja izkušenj oziroma tradicije te vrste dejavnosti pri nas.Pred nedavnim je primer, ko je bil lastnik psa precej razočaran nad"hotelsko" storitvijo, obravnavalo tudi Častno sodišče priGospodarski zbornici Slovenije v Ljubljani. (Opomba: Sklep št. 252.1- 25/93 z dne 14.7.1993 v zvezi s sklepom senata druge stopnje z dne24.9.1993).Gospodar se je s "hotelirjem" dogovoril za 14-dnevno varstvoafganistanskega hrta in odšel v tujino, odkoder pa se ni vrnilvpredvidenem roku, temveč je bivanje tam podaljšal še za trikrat po14 dni. Seveda so s tem nastali problemi najprej "hotelirju": kako doplačila storitve in kam s psom po poteku pogodbenega roka. Zapleta tevrste ob sklepanju pogodbe ni predvidel, tudi splošnih pogojevposlovanja še ni uvedel, saj podobnih problemov še ni imel niti nizanje slišal. Odločil se je, da poišče lastnika, pa je naletel le nanjegove sorodnike, ki o psu niso hoteli nič slišati. Eden od njih muje celo predlagal, naj ravna s psom po poslovniku podjetja. Nato seje pozanimal v Kinološkem društvu in ostal brez nasveta. Ker se jehotel psa, s katerim so mu dnevno nastajali novi, neplaniranistroški, na vsak način znebiti, je nato objavil oglas, da psa podari.In tako ga je tudi podaril edinemu interesentu, ki se je na oglasjavil in mu povrnil stroške, nastale z oskrbo psa. "Hotelir" je svojeprobleme rešil - na vrsto so prišli gospodarjevi. Po vrnitvi iztujine je presenečen ugotovil, da psa nima več. Ostal je brez psa inbrez denarja, da si kupi novega. Poklical je inšpekcijo, ki pa mu nimogla pomagati. Zadeva se je neuspešno končala tudi na načelni ravnipred že omenjenim sodiščem.Seveda sledi vprašanje: ali je res moralo priti do tako žalostnegakonca. In optimističen odgovor: sploh ne. Problem izvira iz hitrega,prav kipečega razvoja podjetništva pri nas, ki pa se rojeva breztradicije in ustreznega znanja. Znanje bi lahko podjetniki končnotudi uvozili, vendar največkrat niti ne vedo, kakšno znanje zarespotrebujejo. Tako pri obravnavani dejavnosti gotovo ne zadošča samopoznavanje dela s psi. Nujno potrebno je tudi nekaj malega pravnegaznanja o tem, kako skleniti pogodbo in kaj vse je treba v njejpredvideti. Seveda zato podjetnikom te vrste še ni potrebno zaposlitipravnika ali se preveč navezati na odvetnika, čeprav povsem brezsodelovanja pravnega strokovnjaka tudi ne bo šlo. Slednji lahkopomaga podjetniku pravno delo povsem poenostaviti z izdelavo tipskihpogodb (formularjev) ali pa s splošnimi pogoji poslovanja. Tako bo"hotelirju" ostalo več časa za ukvarjanje z gosti.Če pa podjetnik ne izbere nobene od ponujenih možnosti in sklepa samopreproste ustne pogodbe, kot je bila v obravnavanem primeru, potemmora poznati vsaj ureditev, ki jo za te vrste pogodb določa ZOR(Zakon o obligacijskih razmerjih, Ur.l. SFRJ št. 29/78 - 57/89).Kajti, če s pogodbo obligacijsko razmerje ni drugače urejeno (kadarje to dopustno), se zanj uporabljajo določila ZOR (Opomba: Primerjaj20. člen ZOR). Tu pa nastopijo resni pravni problemi. Kam splohuvrstiti pogodbe te vrste? ZOR namreč ureditve prav te specialnepogodbe ne vsebuje. Domače (Opomba: Pot do tuje sodne prakse jeprezahtevna; zlasti časovno) sodne prakse na to temo tudi nievidentirane, razen že omenjene odločbe Častnega sodišča. Vendar seodločbi tega sodišča nekoliko razhajata glede samega tipa pogodbe.Prvostopni senat se je glede pogodbe opredelil za shranjevalno,drugostopni pa se je odločil za specialnejšo obliko shranjevalnepogodbe in ocenil, da gre za skladiščno pogodbo (sklepa ne vsebujetaposebnih razlogov za opredelitvi). Katera rešitev je pravilna?Poglejmo definiciji obeh pogodbđS shranjevalno pogodbo se shranjevalec zavezuje, da sprejme stvar odpoložnika, da jo shrani in mu jo vrne, ko jo bo ta zahteval. (Opomba:1. odstavek 712. člena ZOR).S skladiščno pogodbo se skladiščnik zavezuje, da sprejme in shranidoločeno blago in ukrene, kar bo potrebno ali dogovorjeno za njegovoohranitev v določenem stanju, ter da ga na zahtevo položnika alidrugega upravičenca izroči, položnik pa se zavezuje, da mu bo za todal določeno plačilo. (Opomba: 1. odstavek 730. člena ZOR).Nobena povsem ne ustreza v obravnavanem primeru. Ne glede nauvrstitev sporne pogodbe pa je treba takoj poudariti, da v nobenemprimeru ne pride v poštev podaritev živali, potem ko za položnikanastopi upniška zamuda.Primerjava obeh pogodb pokaže precej razlik. Za shranjevalno pogodboplačilo storitve sploh ni predvideno in se tudi sicer od shranjevalcazahteva manj kot od skladiščnika. Ni dovolj, psa samo shraniti, sajpotrebuje še mnogo več: potrebuje strokovno oskrbo. Skladiščnapogodba pa je glede na predmet tipična gospodarska pogodba (Opomba:Po določilu 2. odstavka 25. člena ZOR so gospodarske pogodbe tistepogodbe, ki jih podjetja in druge organizacije in skupnosti, kiopravljajo gospodarsko dejavnost, ter imetniki obrtov in drugiposamezniki, ki v obliki registriranega poklica opravljajo kakšnogospodarsko dejavnost, sklepajo med seboj v opravljanju dejavnosti,ki so predmet njihovega poslovanja ali so v zvezi s takimidejavnostmi), ker se nanaša le na blago. Blago pa je ožji pojem odstvari, med katere bi lahko uvrstili tudi živali (kadar nepredstavljajo trgovskega blaga). Tudi sicer v praksi skladiščnepogodbe najpogosteje sklepajo pravne osebe, pri čemer pa ZOR opogodbeni stranki skladiščnika (ki je pravna oseba) ne govori intorej dopušča v vlogi položnikov tudi fizične osebe.Jasno je, da pogodba o oddaji psa v varstvo in oskrbo podjetniku nigospodarska pogodba. Glede na predmet pogodbe bi jo lažje uvrstilimed shranjevalne pogodbe, zlasti ker sme shranjevalec zahtevati tudiplačilo za svoj trud, če se ukvarja s sprejemanjem stvari v hrambo.(Opomba: Plačilo lahko zahteva tudi v nekaterih drugih primerih, kijih določa 720. člen ZOR). Vendar je po mojem mnenju treba v primeru,ko se podjetnik z varovanjem in oskrbo živali ukvarja kot s svojoglavno dejavnostjo, uporabiti določila ZOR o skladiščni pogodbi kotspecialnejši vrsti shranjevalne pogodbe. Pri obravnavani pogodbiprevladuje interes za strokovno opravljeno storitev, ki jo nudiskladiščna pogodba, nad zaupnostjo razmerja, katerega omogočashranjevalna pogodba. Ureditev skladiščne pogodbe, zlasti gledeskladiščnikovih obveznosti zato bolj ustreza naravi te pogodbe.Skladiščnik mora poleg tega, da blago shrani, ukreniti še vsepotrebno ali dogovorjeno, da ostane blago v določenem stanju. Zapravilno izpolnitev pogodbe mora skladiščnik poznati tudi lastnostiblaga in je zato posebej določeno, da mora položnik ob predaji blagadati vsa potrebna obvestila o njem in izjaviti, kolikšna je njegovavrednost (Opomba: Glej 2. odstavek 730. člena ZOR). Vse te podatke pamora pravzaprav imeti tudi "hotelir", da lahko v redu poskrbi zavarovanca. Torej ga mora lastnik psa nujno seznaniti z vsemiposebnostmi psa vključno z njegovimi "muhami". Ker pa predmet pogodbeni blago, ampak določena žival (species), bi ji lahko tudi reklispecialna skladiščna pogodba (s tem, da v vsakdanjem govoru gotovo nebo sprejet pravni izraz, ampak bo to še naprej le hotelska pogodba zapse in (ali) druge domače ljubljence).Kakšne rešitve pa ponuja ZOR našemu "hotelirju", če sprejmemostališče, da gre za specialno skladiščno pogodbo? Po določilu 2.odstavka 737. člena ZOR sme skladiščnik, če položnik ne dvigne blagapo izteku dogovorjenega roka ali če v pogodbi ni bil določen rok zahrambo, po izteku enega leta, na njegov račun prodati blago na javnidražbi; vendar pa mu mora prej sporočiti tak svoj namen in mu pustitidodaten rok najmanj osmih dni, da dvigne blago (Opomba: Podobnoureditev najdemo tudi v splošnem delu ZOR, ki bi prišla v poštev prishranjevalni pogodbi za primer upniške zamude: "Če stvar ni primernaza hrambo ali če so za njeno hrambo ali za njeno vzdrževanje potrebnistroški, ki so nesorazmerni z njeno vrednostjo, jo dolžnik lahkoproda na javni dražbi v kraju, določenem za izpolnitev, ali v kakšnemdrugem kraju, če je to v upnikovem interesu, in doseženi znesek poodbitku prodajnih stroškov položi pri sodišču tega kraja. Če imastvar dnevno ceno ali če ima v primerjavi s stroški javne dražbemajhno vrednost, jo dolžnik lahko proda pod roko" (1. in 2. odstavek333. člena ZOR). "V vsakem primeru mora dolžnik, kadarkoli je tomogoče, obvestiti upnika o nameravani prodaji, po prodaji pa odoseženi ceni in njeni položitvi na sodišču" (4. odstavek 333. členaZOR). Precej zahtevno in zlasti zamudno ureditev bi si skladiščnik vnašem primeru seveda lahko poenostavil, tako da bi se s pogodbodogovoril za ustreznejši postopek. (Vnaprej je tudi jasno, da se bodole redki lastniki strinjali kar s podaritvijo, kot je doletela hrta).Izkupiček, ki ga skladiščnik doseže na javni dražbi ni njegov.Skladiščnik proda blago v svojem imenu in za račun položnika. Sprejetim zneskom pokrije svoje terjatve iz skladiščne pogodbe instroške prodaje, ostanek pa mora položiti pri sodišču za položnika, vsmislu 333. člena ZOR (Opomba: I. Bukljaš in B. Vizner: KomentarZakona o obveznim (obligacionim) odnosima, 1.-4. knjiga, Zagreb 1979,str. 2306).Samo ravnanje, ki bi bilo v skladu z ZOR (ker ni bilo ničesar drugegadogovorjenega med pogodbenima strankama), bi torej lastnik hrta smelpričakovati v obravnavanem primeru od "hotelirja". In tako ravnanjese tudi sicer pričakuje od podjetnika kot profesionalne osebe, kiopravlja tipično izpolnitev, zaradi značilnosti katere je splohnastal določen tip pogodbe.Častno sodišče skrbi za razvijanje, uveljavljanje in krepitev dobrihposlovnih običajev, poslovne morale in odgovornosti članov Zbornice,tako da daje pobude in sodeluje pri sprejemanju aktov o dobrihposlovnih običajih, obravnava kršitve le-teh in njihove vzroke ter osvojih ugotovitvah in stališčih seznanja organe Zbornice." (Opomba:1. odstavek 47. člena Statuta Gospodarske zbornice Slovenije). Zdi pase, da je to sodišče zamudilo priložnost, da sodeluje prioblikovanju dobrega poslovnega običaja, po katerem se od podjetnikapričakuje, da stranko seznani s pravili za primer, da stvari ne biprevzela v pogodbenem roku in ko podjetnik ne namerava ukrepati podoločilih ZOR (Opomba: Kot dejanja, ki so v nasprotju z dobrimiposlovnimi običaji in poslovno moralo, se štejejo zlasti: - dejanjain postopki, s katerimi se kršijo ali izigravajo predpisi in uzance;- kršitve sprejetih obveznosti in dejanja, ki povzročajo ali utegnejopovzročiti škodo drugim organizacijam ali posameznikom; - drugekršitve pravil v medsebojnih razmerjih, ki ogrožajo pravice drugihali kako drugače prizadenejo njihove interese (48. člen Statuta GZS).(Sodišče je dalo prav "hotelirju", ki bo tako še naprej v dobri verirazveseljeval s podarjenimi psi tiste, ki berejo časopisne oglase inimajo radi živali te vrste.)

PP 24/93 str.7

VS032049

1.1.1993

Šorli Nevenka

ZOR člen 712, 712/1, 730, 730/1.

POGODBENO PRAVO

hramba - žival - skladiščenje

237.

Trgovački registar

PiP 3-4/93 str.276

VS031776

1.1.1993

Petrović Siniša

ZSReg.

SODNI REGISTER

načela - subjekt vpisa - vpis v register - postopek

239.

Odklonitev kupoprodajne pogodbe za stanovanjeVprašanje:Delavec gradi hišo, vendar zahteva od lastnika stanovanja, da muproda stanovanje, na katerem ima stanovanjsko pravico. Najemnapogodba še ni sklenjena, saj lastnik stanovanja pričakuje, da se boimetnik odselil, kajti kot delavec je prejel dolgoročno posojilo zagradnjo stanovanjske hiše.Odgovor:Čeprav je bilo na taka in podobna vprašanja v Pravni praksi ževečkrat odgovorjeno, velja ponovno opozoriti na pravico lastnikastanovanja, ki jo določa 2. odst. 148. člena stanovanjskega zakona(Ur.l. RS, št. 18/91-I). Lastnik lahko odkloni sklenitev kupoprodajnepogodbe z imetnikom stanovanjske pravice, ki gradi stanovanjsko hišoali kupuje stanovanje. Izjemoma lahko sklene najemno pogodbo zadoločen čas in sicer do dograditve stanovansjke hiše oziroma dopreselitve v hišo ali v stanovanje. Zakon ne govori o tem, v kakšnifazi gradnnje naj bi bila stnaovanjska hiša, zato menimo, dazadostuje že začetek gradnje, ne glee na to, da bo gradnja trajaladalj časa in da se bo imetnik stanovanjske pravice preselil v svojohišo po več letih.Imetnik stanovanjske pravice pa ima možnost, da vloži tožbo zoperlastnika, ki je odklonil sklenitev kupoprodajne pogodbe, inuveljavlja zahtevek, da je upravičen do nakupa stanovanja oziroma damora lastnik stanovanja skleniti kupoprodajno pogodbo. Zakon določaprekluzivni rok za vložitev tožbe in sicer 15 dni po zavrnitvisklenitve kupoprodajne pogodbe. Menimo, da mora biti zavrnitev pisanain ne more biti ustna, ali samo obliki molka. Šele od dneva, kolastnik stanovanja pisno zavrne imetnikov zahtevek za sklenitevkupoprodajne pogodbe, začne teči navedeni rok.

PP 2/93 str.13

VS031855

1.1.1993

Žužek Ivan

SZ člen 148, 148/2.

STANOVANJSKO PRAVO

stanovanjska najemna razmerja - najemna pogodba - za določen čas - gradnja hiše