CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00052477
ZPP člen 214, 214/2, 358, 358-1. ZASP člen 81, 81/1, 168, 168/3, 168/4. OZ člen 193, 198.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - kabelska retransmisija glasbenih del - uporaba avtorskega dela - nadomestilo za uporabo - višina nadomestila - tarifa - običajni honorar - primerno nadomestilo - osnova za izračun nadomestila - trditveno breme - zakonske zamudne obresti - nedobrovernost - civilna kazen
Sodišče ni pristojno za določitev (začasne) tarife, ki bi na splošno veljala, če tarifa med pravdnimi strankami ni dogovorjena niti s skupnim sporazumom in niti ni kakšne druge veljavne enostransko sprejete tarife. Ker gre pri določitvi tarife za zahtevna dejanska vprašanja, je njena določitev v primeru, da se kolektivna organizacija in reprezentativno združenje uporabnikov v okviru skupnega sporazuma o tarifi ne uspeta sporazumeti, skladno z določili ZKUASP v pristojnosti Sveta za avtorsko pravo.
Za osnovo za izračun primernega nadomestila za kabelsko retransmisijo glasbe v televizijskih programih je skladno z ustaljeno sodno prakso treba uporabiti določila III. točke Skupnega sporazuma. Kot osnovo je treba vzeti tisto tarifo, ki ustreza številu retransmisiranih programov v konkretnem primeru.
Tožena stranka bi torej morala podati konkretne trditve o dejstvih, na podlagi katerih bi bilo mogoče, če bi se izkazala za resnična, zaključiti, da je utemeljeno menila, da pravice uporablja "z dovoljenjem" tožeče stranke oziroma, da je zaradi kakšnega njenega ravnanja ali ravnanja tožeče stranke pridobila pravico do uporabe pravic kabelske retransmisije glasbe v televizijskih programih. Trditev o takšnih okoliščinah pa tožena stranka med postopkom pred sodiščem prve stopnje ni podala.
vzpostavitev etažne lastnine - navidezna solastnina - bolj verjetna pravica - namen ZVEtL - verjetnost kot dokazni standard - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na posameznem delu stavbe
Namen postopka za vzpostavitev etažne lastnine je, da se zemljiškoknjižno neurejeno stanje v večstanovanjskih stavbah uredi v skladu s konceptom etažne lastnine. Postopek za vzpostavitev etažne lastnine tako ni namenjen in ne omogoča razreševanja spornih lastninskih položajev.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da druga nasprotna udeleženka pravnih naslovov za sporna dela ni predložila in ji po tem kriteriju sporna dela ne pripadata. Zaradi ureditve razmerij med udeleženci pa je sodišče svojo odločitev glede lastništva spornih delov oprlo na 24. člen ZVEtL-1 in odločilo v skladu z dokaznimi pravili in domnevami iz tega zakona. Oba sporna dela se ne nahajata na parceli, ki je v lasti prve nasprotne udeleženke, pač pa na parcelah, glede katerih je sodišče ugotovilo, da sta (bili) do 1/4 v solasti druge nasprotne udeleženke. Oba sporna dela druga nasprotna udeleženka zaseda, ostala zemljiškoknjižna lastnika nista podala drugačnega predloga, še več, četrta nasprotna udeleženka, ki je (bila) tudi solastnica navedenih parcel, je izrecno navedla, da ni dejanski lastnik nobenega posameznega dela predmetne stavbe in ni v postopku zatrjevala pravnih naslovov za noben posamezni del stavbe. Sodišče v odločbi o vzpostavitvi etažne lastnine ugotovi lastnika za vsak posamezni del stavbe, ob ugotovljenem dejanskem stanju pa je pravilno ugotovilo lastninsko pravico druge nasprotne udeleženke.
URS člen 22. OZ člen 131, 131/1, 131/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
poškodba delavca pri dvigu težkega bremena - postavitev izvedenca - izvedenec za varstvo pri delu - varstvo in zdravje pri delu - protipravno ravnanje delodajalca - pravica stranke do izjave v dokaznem postopku z izvedencem - pravica do izjave - pravica stranke do izvedbe predlaganih dokazov - dolžnost odločitve o dokaznih predlogih strank
Pritrditi je treba pritožbi, da so ugotovitve prvostopenjskega sodišča le pavšalne. V sodbi ni odgovorjeno na ustrezno substancirane trditve tožnika o krivdni odškodninski odgovornosti delodajalca, ker ni ravnal skladno s Pravilnikom. Ni jasno od kje sodišču zaključek, da: "breme za tožnika ni bilo tako težko, da ga ne bi zmogel, kljub njegovi krhkosti je koeficient teže še vedno sprejemljiv." Ni razvidno, koliko je bilo steklo sploh res težko, niti kakšen pripomoček za prenašanje bremen naj bi bil zagotovljen, iz obrazložitve sodbe ne izhaja, zakaj sodišče verjame pričam tožene stranke glede usposobljenosti tožnika za prenašanje težkih in nerodnih bremen.
Zaključki izpodbijane sodbe so nekonkretizirani, ker je posledica dejstva, da sodišče ne razpolaga z ustreznim znanjem, da bi npr. ugotovilo sprejemljivost koeficienta teže, ali in če kakšne pripomočke bi bilo treba uporabiti, kako bi moralo biti organizirano prenašanje takih bremen, kot je bilo konkretno (ni ugotovljeno, kako težko je bilo steklo), kakšne organizacijske in tehnične ukrepe za prenašanje bremen bi moral sprejeti tožnikov delodajalec, ali je bilo glede na konstitucijo tožnika dopustno, da mu je bilo naloženo prenašanje konkretnega bremena. Za presojo utemeljenosti tožnikovih očitkov zavarovancu tožene stranke je potrebno strokovno znanje iz varstva pri delu.
očitna pisna pomota sodišča - navedba napačne opravilne številke - sklep o umiku pritožbe zaradi neplačila takse
Pri zapisu opravilne številke sklepa z dne 16. 8. 2021 je sodišče prve stopnje res zapisalo napačno oziroma nepopolno opravilno številko, vendar to ne pomeni, da je sklep zaradi tega neveljaven. Gre za očitno pisno pomoto, ki na pravilnost odločitve ne vpliva in jo lahko sodišče prve stopnje vsak čas popravi, za kar ima pooblastilo v členu 328 ZPP.
Neutemeljeni so pritožbeni očitki sodišču, da naj bi prejudiciralo odločitev, saj je zgolj ocenilo verjetnost obstoja terjatve (zahtevka), pri čemer se je upravičeno, glede na zahtevne pogoje za začetek postopka (41. člen ZVEtL-1) oprlo na podatke v katastru stavb, po katerem pa t.i. Pasaža kot posebna stavba ne obstaja.
odlog izvršbe na predlog tretjega - obstoj pravice, ki preprečuje izvršbo - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - trditveno breme - dokazno breme - stroški odgovora na predlog za odlog
Že v ugovornem postopku je bilo ugotovljeno, da je tretja z verjetnostjo izkazala obstoj pravice, ki preprečuje izvršbo, zato ponovna presoja izkazanosti tega pogoja ob odločanju o predlogu za odlog izvršbe ne pride v poštev in drugačne odločitve ob tem sodišče niti ne more sprejeti.
V predlogu je tretja škodo utemeljevala z izgubo premoženja in z izgubo pravice do zasebne lastnine, s posegom v pravico do prostega uživanja in razpolaganja z zasebno lastnino ter z izgubo morebitnega denarnega izplačila vrednosti nepremičnin. Ob tem ni zatrjevala, da so ji nepremičnine, ki predstavljajo proizvodne hale, nujno potrebne za opravljanje kakšne njene gospodarske dejavnosti, zato zgolj sklicevanje na nepovratno izgubo lastninske pravice na njih ne zadošča. Ravno tako so popolnoma pavšalne ostale smiselne navedbe o nezmožnosti izterjati nadomestno izpolnitev v denarju, saj tretja ni podala nobenih konkretnih trditev, da ji upniki ali dolžnik ne bi mogli povrniti škode v primeru morebitnega uspeha s tožbo na ugotovitev nedopustnosti izvršbe (za katero iz podatkov spisa niti ne izhaja, da bi sploh bila vložena). Poleg tega so vse navedbe v zvezi z zatrjevano škodo ostale tudi popolnoma dokazno nepodprte. Iz pojasnjenega je zaključiti, da tretja ni uspela izkazati, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpela nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo, zato pogoji za odlog izvršbe niso izpolnjeni.
stvarna služnost - vknjižba stvarne služnosti - prenehanje stvarne služnosti - bistveno spremenjene okoliščine - koristnost služnosti - neizvrševanje služnosti - stečajni postopek nad tožečo stranko - prodaja nepremičnin - povezava z javno cesto
Stvarna služnost na podlagi 222. člena SPZ preneha, če postane (zaradi spremenjenih okoliščin) nekoristna za gospodujočo nepremičnino, pri čemer mora biti nekoristnost objektivna in popolna. Pri presoji koristnosti je treba izhajati iz potrebe gospodujočega zemljišča.
Neizvrševanje služnosti sicer res nujno ne pomeni, da služnost ni več koristna za gospodujoči nepremičnini. Vendar pa je drugače, če se služnost ne izvršuje zaradi spremenjenih okoliščin, kar je primer tudi v obravnavani zadevi, ko je neizvrševanje služnosti posledica ustavitve projekta X. naselje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00051729
ZASP člen 22, 22/2-6, 31, 81, 81/1, 105, 105/1, 106, 146, 146/1-1, 146/1-6, 146/1-8, 147, 147-1, 147-4, 168, 168/1, 168/2, 168/3, 168/4. OZ člen 193, 198, 344, 347, 347/1. URS člen 22, 60.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - kabelska retransmisija glasbenih del - nadomestilo za uporabo glasbenih del - določitev primernega denarnega nadomestila - pravna narava terjatve - neupravičena obogatitev - zastaranje zahtevka - pravna varnost - dobra vera
V smislu enakega obravnavanja kabelskih operaterjev, zagotavljanja konkurenčnosti med njimi ter predvidljivosti je treba v vseh istovrstnih postopkih določanja primernega nadomestila uporabiti enak način določitve primernega nadomestila.
Pri določitvi primernega nadomestila za uporabo pravic je treba upoštevati tisto tarifo, ki je veljala v obdobju, za katerega se določa primerno nadomestilo. Le ta odraža običajno vrednost pravice v določenem obdobju.
Niso utemeljeni pritožbeni očitki, da je sodišče prve stopnje poseglo v pravno varnost, konkurenčnost in enakost kabelskih operaterjev, ker je za izračun primernega nadomestila uporabilo drugo osnovo. Vsakokrat je namreč znana višine osnove, ki se praviloma spreminja največ enkrat letno, kot tudi miselna pot izračuna, zato o posegu v pravno varnost in predvidljivost ni mogoče govoriti.
Zmotno je prepričanje tožene stranke, da je sodišče prve stopnje kršilo njena legitimna pričakovanja glede višine primernega nadomestila, ker je le to določilo v višjem znesku kot v podobnih postopkih. Takšno pričakovanje bi bilo legitimno le, če se pravno odločilne objektivne okoliščine ne bi spremenile in sodišče ne bi ugotovilo drugačnega dejanskega stanja.
Tožena stranka bi torej morala podati konkretne trditve o dejstvih, na podlagi katerih bi bilo mogoče, če bi se izkazala za resnična, zaključiti, da je utemeljeno menila, da pravice uporablja "z dovoljenjem" tožeče stranke oziroma da je zaradi kakšnega njenega ravnanja ali ravnanja tožeče stranke pridobila pravico do uporabe pravic kabelske retransmisije glasbe v televizijskih programih. Trditev o takšnih okoliščinah pa tožena stranka med postopkom pred sodiščem prve stopnje ni podala.
Obravnavana kazenska zadeva je bila pritožbenemu sodišču predložena 21. 9. 2021. Javno sejo je pritožbeno sodišče razpisalo za 15. 12. 2021. Še pred obravnavo zadeve je zagovornik obdolženca dne 13. 12. 2021 pritožbenemu sodišču poslal obvestilo o umiku pritožbe zoper sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru I K 35331/2016 z dne 14. 6. 2021. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče skladno z določilom člena 390 ZKP pritožbo zagovornika obdolženca zoper navedeno sodbo zavrglo kot nedovoljeno.
prisilna poravnava - upniški predlog za začetek postopka prisilne poravnave - pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave - soglasje sodišča k sklenitvi pogodbe - naknadni predlog prisilne poravnave - imenovanje upniškega odbora - zmotna uporaba materialnega prava
Po oceni sodišča druge stopnje procesna položaja, ko vloži predlog za prisilno poravnavo dolžnik oziroma upnik, ne dajeta podlage za sistematsko razlikovanje položajev dolžnika v zvezi z institutom izdaje soglasja k sklenitvi pogodbe v skladu z 2. točko tretjega odstavka 151. člena ZFPPIPP. Določbe postopka o dolžniški prisilni poravnavi je treba v postopku upniške prisilne poravnave uporabljati smiselno, kar pa ne pomeni, da je uporaba pravil iz 151. člena ZFPPIPP izključena. Za takšno razlago navedenih določb ZFPPIPP ni namreč nobenega razumnega razloga.
Sodišče prve stopnje bo moralo v novem postopku presoditi, ali lahko na podlagi listin, ki jih je dolžnik priložil k predlogu ter z drugimi pojasnili, navedenimi v pritožbi, upoštevajoč tudi izjave vseh treh zavarovanih finančnih upnikov, iz katerih izhaja, da ne nasprotujejo prizadevanjem poslovodstva dolžnika za izdajo sklepa sodišča o soglasju k poslu iz 2. točke tretjega odstavka 151. člena ZFPPIPP, odločiti o izdaji soglasja za sklenitev navedene pogodbe.
Bistvo ponarejanja kot ene od izvršitvenih oblik kaznivega dejanja ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1 je v dejstvu, da listina ne izvira od osebe, ki je na njej navedena kot izdajatelj. Pomeni, da mora biti takšna listina po nekom in na določen način napravljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00052821
ZFPPIPP člen 251. OZ člen 275, 365, 419, 419/2, 963, 963/1.
kreditna pogodba - kršitev kreditne pogodbe - odstop od posojilne pogodbe - zavarovalna pogodba - zavarovalnina - odstop terjatve s pogodbo (cesija) - zakonita subrogacija - sklep o izvršbi - osebni stečaj dolžnika - sporočanje podatkov - sprememba naslova stranke - pretrganje zastaranja - vložitev predloga za izvršbo - opustitev vročitve predloga za izvršbo - splošni petletni zastaralni rok
Pogoj, da je nastopila zakonska subrogacija, je okoliščina, da je banka od kreditne pogodbe odstopila in o tem obvestila toženca.
Glede na to, da se je toženec v kreditni pogodbi zavezal, da bo banki sporočil vsako spremembo prebivališča najkasneje v osmih dneh po nastali spremembi, okoliščina, da je bil zoper toženca uveden postopek osebnega stečaja, tožencu ni preprečevala ali mu kakorkoli onemogočala, da bi izpolnil svojo obveznost in banko obvestil o spremembi naslova prebivališča.
Pogoj za pretrganje zastaranja v skladu z določilom 365. člena OZ ni vročitev predloga za izvršbo dolžniku, temveč že sama vložitev predloga za izvršbo.
ničnost in izpodbojnost skupščinskih sklepov - pravni interes - ničnost letnega poročila - pravnomočnost sklepa o potrditvi prisilne poravnave
Tožniki res ob vložitvi spremembe tožbe niso imeli več status delničarja, vendar veljavna ureditev po ZGD-1 ne zamejuje tistih, ki smejo vložiti tožbo na ničnost letnega poročila delniške družbe zgolj na delničarje, ampak sme tožbo na ničnost letnega poročila vložiti vsakdo, ki za to izkaže pravni interes. S tem, ko so tožniki z dnem 9.12.2015 izgubili status delničarja, odpadla možnost graditi pravdno upravičenje na kasneje ponovno pridobljenem statusu delničarja, ker mora obstajati pravdno upravičenje glede izpodbojne tožbe po ZGD-1 tudi glede na njene posebne značilnosti, da je potrebno izpodbojno tožbo napovedati in jo vložiti v enem mesecu od zasedanja skupščine. Pridobitev statusa delničarja potem, ko je ta status delničarju za nekaj časa prenehal, ne more biti upoštevna za pravočasno in dovoljeno izpodbojno tožbo. Sedaj pritožnik je v svojih tožbenih navedbah glede ničnosti letnega poročila v celoti sledil stališčem teoretikov, ki jim sedaj pritožbeno zanika strokovnost in neprilagodljivost stališč glede na kasneje sprejeti ZFPPIPP, še zlasti za primer instituta prisilne poravnave na način konverzije upniških terjatve v lastniške deleže, vendar pritožbeno sodišče takšen pritožbeni očitek zavrača, saj je institut ničnosti letnega poročila urejen v ZGD-1 in kot takšen edina materialnopravna podlaga za ugotavljanje zatrjevane njegove ničnosti.
SZ-1 člen 121a.. ZUP člen 237, 237-7.. ZUPJS člen 34, 42, 43, 44, 44/4.. ZPP člen 355.. ZDSS-1 člen 82, 82/1, 82/1-1.
subvencija tržne najemnine - kršitev pravil upravnega postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v upravnem postopku
Zaradi ugotovljene bistvene kršitve pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, ker se izpodbijane odločbe z dne 12. 12. 2017, posledično pa tudi ne dokončne odločbe z dne 13. 3. 2019, ne da preizkusiti, ker je sama s seboj v nasprotju, kar uveljavlja tudi pritožba, in ker dejansko stanje ob uporabi citiranih določb v predsodnem postopku ni bilo ugotavljano in ugotovljeno, je pritožbeno sodišče pritožbi tožnice v skladu z določbo 355. člena ZPP ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 82. člena ZDSS-1 izpodbijana upravna akta odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje.
V ponovljenem postopku bo upravni organ v dopolnjenem dokaznem postopku ugotovil, na kakšni podlagi in iz katerih razlogov je bila tožnici priznana subvencija za tržno najemnino z odločbo z dne 10. 3. 2017 in ali je od tedaj prišlo do spremenjenih okoliščin ali ne in ali obstajajo razlogi za odpravo ali razveljavitev na podlagi 43. člena ZUPJS.
MEDIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00053194
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8, 10, 10/2. URS člen 15, 15/3, 35, 39, 39/1. OZ člen 178, 183. Kodeks slovenskih novinarjev (2002) člen 3.
preklic izjave - denarna odškodnina pravni osebi - okrnitev ugleda in dobrega imena pravne osebe - kršitev osebnostne pravice - pravična denarna odškodnina - nepremoženjska škoda - svoboda novinarskega izražanja - svoboda tiska - demokratična družba - pravica do obveščenosti - varstvo osebnostnih pravic - kolizija ustavno varovanih pravic - tehtanje pravic v koliziji - javni interes - izjava o dejstvih - vrednostna sodba - komentar novinarja - presoja žaljivosti - dobra vera - novinarska etika - odziv na predhodno ravnanje - hude obtožbe - preverjanje informacije - utemeljen razlog
Pri tehtanju med pravico do svobode izražanja iz 10. člena EKČP ter pravico do varstva časti in dobrega imena, varovano v okviru 8. člena EKČP, ESČP upošteva naslednja ključna merila: - prispevek k razpravi v splošnem interesu; - kako poznana je oseba, na katero se objava nanaša, in kaj je predmet te objave; - predhodno ravnanje osebe, na katero se nanaša objava; - metoda pridobivanja informacij in njihova resničnost; - vsebina, oblika in posledice objave ter - teža naloženih sankcij.
Nadaljnje pomembno izhodišče za vrednotenje spornih izjav, ki ga je - kot že nakazano - pravilno upoštevalo tudi sodišče prve stopnje, je razlikovanje med izjavami o dejstvih in vrednostnimi sodbami. Med prve oziroma med neresnične izjave oziroma objave spadajo tako npr. tudi trditve, ki sicer izhajajo iz resničnega dejstva, vendar bodisi to dejstvo predstavijo v drugačni luči - iztrgano iz pomena (konteksta) bodisi na podlagi tega dejstva sklepajo na obstoj drugih dejstev, ki niso v nikakršni logični povezavi s tem dejstvom in so neresnična. Značilnost komentarja pa ima vsako lastno sklepanje novinarja o drugih dejstvih in okoliščinah, ki izhajajo oziroma naj bi (po novinarjevem sklepanju) izhajale iz tistih dejstev, katere resničnost je ugotovil. Značilnosti komentarja imajo tudi vse (negativne) vrednostne sodbe o določenih dejstvih, in sicer ne glede na to, v kakšni obliki je takšna vrednostna sodba podana, torej bodisi v obliki jasno izraženega lastnega stališča novinarja bodisi v obliki retoričnega vprašanja bodisi v drugi obliki, ki pri povprečnem človeku (naslovniku komentarja) daje vtis vrednostne sodbe.
Pri vrednostnih sodbah oziroma mnenjih za sorazmernost posega zadošča izkaz zadostne podlage v dejstvih (sufficient factual basis). Negativna vrednostna sodba je nedopustna le, če nima nikakršne podlage v dejstvih, ki bi jo podpirala, oziroma če gre onkraj predmeta razprave in se sprevrže v osebno sramotenje in ponižanje. Ugotovitev žaljivosti presojanih izjav sama po sebi ne zadošča za oceno o njihovi protipravnosti in nedopustnosti, temveč je treba presoditi, ali je za sporne izjave, ki so prepoznane kot žaljive vrednostne sodbe, obstajala zadostna dejanska podlaga.
Ustavno sodišče je predpostavko preverjanja informacij pri nasprotni stranki izrecno vezalo na konkretni primer, in je torej ni navedlo kot absolutno predpostavko pri vseh primerih pri presojanju standarda „utemeljenih razlogov verjeti v resničnost podatkov“ (niti te predpostavke ne zahteva ESČP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00051984
ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1, 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1. OZ člen 199, 204, 204/1. SZ-1 člen 61.
zamenjava upravnika - nejasni in pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - ugovor zastaranja - zastaranje terjatev iz naslova stroškov upravljanja in obratovanja poslovnega prostora - predhodno vprašanje - sodna poravnava - poslovodstvo brez naročila - nov upravnik - primopredaja poslov - aktivna legitimacija upravnika za plačila dobaviteljem - prepovedana gestija
Zaključek, da je imela tožeča stranka pravico do 9. 12. 2016 opravljati v sporni stavbi naloge upravnika, je sodišče prve stopnje oprlo na predhodno vprašanje, ki je bilo rešeno s sodno poravnavo.
Sodno poravnavo sta sklenila prejšnji in novi upravnik ter nekateri od etažnih lastnikov. Ker je z njo tožeča stranka novemu upravniku s poravnavo priznala pravico do upravljanja sporne stavbe od 1. 9. 2016, in ker tožena stranka ni v tem sporu izpodbijala dejstva, da je tožeča stranka dejansko opravljala upravniške storitve do 9. 12. 2016, pomeni, da jih je do takrat opravila tožeča stranka kot poslovodja brez naročila.
Za upravniška dejanja, ki jih je tožeča stranka izvedla v razmerju do tožene stranke od 9. 12. 2016 dalje, sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo določbe prvega odstavka 204. člena OZ, po kateri tisti, ki se vtakne v tuj posel kljub prepovedi tistega, čigar posla se je lotil, in je za prepoved vedel ali bi moral vedeti, nima pravic, ki jih ima poslovodja brez naročila.
Ne glede na to, da je dolžnik v ugovoru izdanemu sklepu o izvršbi nasprotoval iz vsebinskih razlogov in ne zato, ker je bilo pravno varstvo, ki je bilo upnici zagotovljeno s sklepom o izvršbi v predmetni zadevi, upnici že predhodno zagotovljeno na podlagi sklepov o začasni odredbi, izdanih v zadevi II N 261/2020, je bil ugovor dolžnika v postopku potreben zaradi varstva njegovih pravic. Če dolžnik ugovora ne bi vložil, namreč sodišče po pravnomočnosti sklepa o izvršbi kljub ugotovitvi, da je upniku sodno varstvo zagotovljeno že v postopku II N 261/2020, v nadaljnjem postopku ne bi moglo sprejeti odločitve o razveljavitvi pravnomočnega sklepa o izvršbi. Ker se je predlog za izvršbo, ki ga je vložila upnica, izkazal za nedovoljen, to pomeni, da je upnica dolžniku stroške, ki jih je ta imel z ugovorom, neutemeljeno povzročila, zaradi česar mu jih je skladno z določbo šestega odstavka 38. člena ZIZ dolžna povrniti.
vrnitev v prejšnje stanje - predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - osebno vročanje - pravilno vročanje
Četrti odstavek 142. člena ZPP določa, da po preteku 15-dnevnega vročevalec pusti pisanje v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. V kolikor pa naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben, se pisanje vrne sodišču, na kar je bila toženka ustrezno opozorjena.
stopnja invalidnosti - končano zdravljenje - ustalitev posledic poškodbe
Ob ugotovitvi, da se posledice poškodbe niti v treh letih po nezgodi niso ustalile, je sodišče prve stopnje na podlagi splošnih pogojev stopnje invalidnosti pravilno ugotovilo glede na stanje po poteku tega roka.
DZ člen 161. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2. ZPND člen 4, 4/2.
začasna odredba v družinskih sporih - ogroženost otroka - nasilje v družini - varstvo koristi otroka
Opisane ugotovitve sodišča prve stopnje utemeljujejo izdajo začasne odredbo o prikritju lokacije vrtca, ki ga bo v kraju varne hiše obiskoval mladoletni A., najprej zaradi varstva nasprotne udeleženke – takšna začasna odredba je potrebna, da se prepreči nasilje ali nastanek težko nadomestljive škode (na telesnem in duševnem zdravju nasprotne udeleženke). Izpolnjen je torej pogoj iz 2. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ). Ker je otrok žrtev nasilja tudi, če je prisoten pri izvajanju nasilja nad drugim družinskim članom ali živi v okolju, kjer se nasilje izvaja (drugi odstavek 4. člena ZPND), pa izdana začasna odredba posredno varuje tudi A.