CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSM00060472
ZFPPIPP člen 275, 275/3, 277, 277/2, 308, 308/2, 308/2-1. OZ člen 1013.
navedbe pravdnih strank - solidarno poroštvo - veljavnost izjave o poroštvu - pridobitev ločitvene pravice - ugotovitev neobstoja prerekane ločitvene pravice
Sodišče mora pri odločanju v zadevi upoštevati navedbe obeh pravdnih strank in celotno procesno gradivo, ki ga ima v spisu. Kljub dejstvu, da je tožnik tekom postopka navajal različne razloge za neobstoj poroštva stečajnega dolžnika za obveznost glavnega dolžnika, in poroštveni zavezi za kreditno obveznost iz Druge kreditne pogodbe v tožbi niti ni nasprotoval, je cilj tožnika, ki ga ta v predmetni zadevi zasleduje, prav ugotovitev neobstoja terjatve toženke zoper stečajnega dolžnika A. A. oziroma njegove poroštvene obveznosti do toženke. Veljavnost te pa je, ne glede tožnikovo trditveno podlago, z navedbami v odgovoru na pritožbo in razlago pomena določila zadnjega odstavka 3. člena Druge kreditne pogodbe, pod vprašaj postavila prav toženka sama. Sodišče prve stopnje je bilo tako, ne glede na vprašanje tožnikove pravočasnosti oporekanja obstoju poroštvene zaveze iz razloga neobličnosti (do katere se sodišče prve stopnje posledično niti ni rabilo posebej opredeliti), že glede na toženkino trditveno podlago po materialnem pravu dolžno presoditi obstoj veljavnosti poroštvene zaveze stečajnega dolžnika za kreditno obveznost iz Druge kreditne pogodbe v smislu določila 1013. člena OZ.
ZDR-1 člen 154.. Pravilnik o obveščanju in poročanju v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (2008) člen 35.
pravica do odmora - plačilo nadomestila
Sodišče prve stopnje je glede zahtevka za plačilo odškodnine zaradi neizrabljenega odmora med delovnim časom pravilno kot bistveno upoštevalo ugotovitev, da delo operaterjev v centru B. ni bilo tako intenzivno, da tožnik ne bi mogel izrabiti odmora. Kot je pravilno utemeljilo, je tožnik lahko odmor izrabil v trajanju 45 minut (vsaj v različnih intervalih), pri čemer je bil način izrabe prepuščen tožniku – sam je namreč izpovedal, da imajo delavci na voljo čajno kuhinjo, kjer si lahko npr. pogrejejo hrano ali gredo po kavo v času odmora. Zgolj dejstvo, da so delavci ves čas imeli pri sebi prenosni telefon, še ne pomeni, da odmora niso mogli izrabiti, prav tako pa na presojo, ali so odmor izrabili, ne vpliva dejstvo, da niso smeli zapustiti prostorov tožene stranke (prim. sodbo pritožbenega sodišča Pdp 733/2016). Pritožbeno sodišče ne dvomi v pravilnost ugotovitve sodišča prve stopnje, da tožnik dela v centru B. ni opravljal 12 (ali celo 24) ur nepretrgoma, to pa izhaja tudi iz njegove izpovedi o tem, da so bila med delovnikom tudi obdobja, ko dela ni bilo.
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00051190
ZIZ člen 272, 272/2. SPZ člen 212.
regulacijska začasna odredba - predlog za začasno odredbo - zavrnitev izdaje začasne odredbe - motenje posesti - posestno varstvo - pravica do izjave - nedenarna terjatev - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - zavarovanje upnikove terjatve - služnostna pravica - izvrševanje služnosti - konfesorna tožba - učinek sklepa o začasni odredbi
Ni mogoče govoriti o kvalitativni vezi med tožbenim predlogom in predlogom za izdajo začasne odredbe. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da upnik z začasno odredbo ne more doseči zavarovanja, ki mu ga ne bi dajala niti sodba, če bi bilo z njo ugodeno tožbenemu zahtevku.
Kljub temu, da je sodišče predlog tožnikov zavrnilo, pa ti ne ostajajo brez sodnega varstva. Na razpolago imajo zahtevek za posestno varstvo, saj ni nobenega dvoma, da imetnik služnosti, ki izvršuje posest služeče stvari, uživa posestno varstvo enako kot ga uživa vsak drug posestnik.
gospodarski spor majhne vrednosti - nesklepčnost tožbe - najemna pogodba - višina najemnine - zmotna uporaba materialnega prava - pravni interes za pritožbo
Toženka je v 2. točki 1. pripravljalne vloge navedla, da najemni pogodbi ne določata višine najema vozila. Na to konkretno navedbo je tožnica v VI. točki 2. pripravljalne vloge odgovorila, da so bili dnevi najema vozila obračunani po vnaprej znani in dogovorjeni ceni za vsak dan najema za vsako vozilo. Kdaj in na kakšen način je bila toženka seznanjena z zatrjevano ceno oziroma iz česa izhaja, da sta se stranki zanjo dogovorili, pa ni pojasnila. Ker cena najema ni razvidna niti iz najemnih pogodb za vsako od vozil (A4 in A7), je tožba v tem delu po višini ostala nesklepčna. Tožbeni zahtevek iz nesklepčne tožbe pa ni utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - razveljavitev sodbe - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji
Toženka je odpoved podala iz organizacijskega razloga; enoto, v okviru katere je tožnica opravljala delo (Služba za izobraževanje), je ukinila, ustanovila je nove enote in tako prerazporedila delavce; število delavcev na delovnem mestu Strokovni sodelavec VII/2 je zmanjšala. To je razlog, ki na načelni ravni ustreza opredelitvi poslovnega razloga v 1. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1, pri čemer ne gre za to, da določenega dela ni več, ampak da je drugače organizirano. Sodišče prve stopnje bi moralo ugotavljati, ali je v odpovedi opredeljen razlog pri toženki podan, ali je utemeljen in ali je zaradi njega postalo nepotrebno delo pod pogoji tožničine pogodbe o zaposlitvi, ne pa kot bistvene izpostaviti druge okoliščine, ki so lahko le povod za izvedbo reorganizacije (potreba po manj delavcih na področju izobraževanja; tudi umestitev nalog v ustrezne enote, o kateri je še izpovedala priča B.B., kar bi bilo relevantno za presojo prenehanja potreb po delu pod pogoji iz tožničine pogodbe o zaposlitvi).
izločitvena pravica - denarna sredstva - individualizacija stvari - izpolnitev obveznosti
Zakon ne predpisuje, da so lahko predmet izločitvene pravice samo individualno določene stvari, temveč, da so predmet izločitvene pravice lahko tudi generične stvari, tudi denar. Vendar pa je, kot povzema v pritožbi tudi sama tožeča stranka, za presojo utemeljenosti obstoja izločitvene pravice bistveno, da lahko zahteva izločitev iz stečajne mase samo tisti, ki dokaže, da stečajnemu dolžniku neka stvar (bodisi individualno določena, bodisi generična) ne pripada.
V obravnavani zadevi pa je sodišče prve stopnje presodilo, da lastninska pravica na blagu, ki je bilo predmet kupoprodaje, ni prešla s tožene stranke na tožečo stranko in zanjo prodano blago tudi ni bilo individualizirano, posledično čemur je pravilno zaključilo, da tudi nad denarnim zneskom (kot nadomestkom za to blago) nima oziroma ne more imeti izločitvene pravice. V danem primeru ima tožeča stranka do tožene stranke iz naslova sklenjene kupoprodajne pogodbe le še obligacijski zahtevek - denarno terjatev, ki deli usodo ostalih upniških terjatev do stečajnega dolžnika. Če bi sledili drugačnim izvajanjem tožeče stranke, bi to praktično pomenilo, da bi vsi stečajni upniki z že zapadlimi, a neplačanimi (neporavnanimi) terjatvami imeli izločitveno pravico na denarnih sredstvih stečajnega dolžnika.
Sdišče prve stopnje ni ugotovilo nepravilnosti v zvezi z izvedbo postopka podaje odpovedi. Pritožba očita napačno vročitev odpovedi in se zavzema za ugotovitev, da tožniku odpoved ni bila nikoli vročena, zaradi česar bi moralo sodišče tožbenemu zahtevku ugoditi že iz tega razloga. Takšno stališče je napačno. Ne zgolj zato, ker je toženec odgovoru na tožbo priložil izredno odpoved z dne 31. 8. 2020, kar vse je bilo tožniku vročeno 13. 11. 2020 in zaradi česar ne drži, da mu odpoved ni bila nikoli vročena. Pritožbeno sodišče v zvezi z vročanjem odpovedi tožniku in sodišču prve stopnje, ki se je po nepotrebnem obširno ukvarjalo s tem vprašanjem, pojasnjuje, da je vročanje odpovedi smiseln predmet raziskovanja samo takrat, ko je vprašljivo pravočasno uveljavljanje sodnega varstva (200. člen ZDR-1). Sicer pa še tako napačna vročitev odpovedi ne more privesti do zaključka, da je odpoved že zgolj iz tega razloga nezakonita.
ZPP-UPB3 člen 13, 206, 206/1, 206/1-1.. URS člen 125, 156.
exceptio illegalis - prekinitev postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja
Če sodnik meni, da posamezen podzakonski akt, ki bi ga moral uporabiti, ni v skladu z ustavo ali zakonom, takšnega akta ne sme uporabiti (exceptio illegalis). Sodnik pri opravljanju sodniške funkcije namreč ni vezan na podzakonske predpise (za razliko od drugih državnih organov).
Iz izpodbijane sodbe je povsem izostala obrazložitev glede odločilnega dejstva - zakonskega znaka "prepovedane droge". Sodišče prve stopnje namreč ni obrazložilo, kako je obtoženec s tem, ko naj bi B. B. in C. C. za uživanje izročil GHB, izpolnil zakonske znake obravnavanega kaznivega dejanja, saj ni niti z besedo pojasnilo, ali in zakaj snov GHB predstavlja prepovedano drogo, kot jo na podlagi blanketne določbe 187. člena KZ-1 opredeljujejo relevantni dopolnilni predpisi.
ZDR-1 člen člen 85, 85/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1.. KZ-1 člen 258, 260, 260/1.. ZTP člen 31, 31/1.. ZPP člen 286, 286/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev delovnih obveznosti - znaki kaznivega dejanja - utemeljen razlog za odpoved - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Toženka je tožnici podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga, določenega v 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Očitala ji je, da je nepoklicani osebi A.A. nezakonito sporočala tajne podatke in mu omogočila, da je prišel do njih (s posredovanjem svojega uporabniškega imena in gesla za informacijski sistem Policije). Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je toženka očitek dokazala in da so v ugotovljenem ravnanju vsi znaki kaznivega dejanja izdaje tajnih podatkov iz prvega odstavka 260. člena KZ-1. Tako znakov drugega v odpovedi navedenega kaznivega dejanja nevestno delo v službi iz 258. člena KZ-1 utemeljeno ni ugotavljalo.
ZKP člen 402, 402/3, 506, 506/3, 507, 507/1. KZ-1 člen 62, 62/2. ZS člen 83.a, 83.a/1. ZZUSUDJZ člen 3.
preklic pogojne obsodbe - rok za preklic pogojne obsodbe - procesni rok - narava roka - nujna zadeva - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19)
Rok za preklic pogojne obsodbe ima po drugem odstavku 62. člena Kazenskega zakonika po stališču Vrhovnega sodišča Republike Slovenije naravo procesnega roka.
Fikcija vročitve po tretjem odstavku 120. člena ZKP je namreč dopustna le kot ultima ratio zaradi neuspešnosti drugih načinov vročanja in bo tako nujna le, če bo sodišče skrbno, a neuspešno pri drugih učinkovitih ukrepih za zagotovitev (dejanske) vročitve sodnega pisanja.
obnova kazenskega postopka - zavrženje zahteve za obnovo kazenskega postopka - nova dejstva in dokazi - ponovno vložena zahteva
Navedeno pa ne predstavlja dejstev oziroma dokazov, ki bi v skladu s 3. točko prvega odstavka 410. člena ZKP lahko kakorkoli omajali ugotovitve pravnomočne sodbe glede odločilnih dejstev, ki se nanašajo na kaznivo dejanje in kazensko odgovornost obsojenca. Zaključki prvostopnega sodišča, da pogoji za obnovo pravnomočno zaključenega postopka v predmetni zadevi torej niso izpolnjeni, so torej pravilni, obsojenčeva pritožba, v kateri ponavlja le vse to, kar je kot nezadostno za obnovo postopka pravilno ocenilo že prvostopno sodišče, ne more omajati pravilnosti zaključkov izpodbijanega sklepa.
ZGD-1 člen 248, 529, 529/2, 530, 530/2, 543, 543/2, 545, 545/1, 545/3, 547, 548. OZ člen 429, 429/1.
odgovornost obvladujoče družbe in njenih zakonskih zastopnikov - odgovornost za škodo - dejanski koncern - škodljiv pravni posel - navodila večinskega lastnika - odgovornost poslovodstva obvladujoče družbe - odgovornost poslovodstva odvisne družbe - prevzem dolga
Zaradi takšnega protipravnega ravnanja, ki je imelo za posledico na eni strani prikrajšanje odvisne družbe (tožnice), ki ni bilo nadomeščeno (primerjaj prvi odstavek 545. člena ZGD-1) in na drugi strani premoženjsko korist IH, saj posojilo ni bilo vrnjeno (kar izhaja tudi iz izreka sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani X K 6155/2013 z dne 21. 11. 2014)1, je tožnici v višini nevrnjenega posojila nastala škoda. V tem kontekstu je pravilen zaključek izpodbijane sodbe v točki 42 obrazložitve, da okoliščina, da je bila (namesto, da bi bilo s strani ZEH tožnici posojilo vrnjeno) sklenjena nova posojilna pogodba med tožnico in novim dolžnikom (družbo IH), ki je na ta način (delno) poravnal svoj dolg do ZEH in katerega finančno stanje v trenutku sklenitve pravnega posla ni dopuščalo vrnitve posojila, kaže na to, da je (tudi) pri sklenitvi sporne posojilne pogodbe obstajal realen vpliv obvladujoče družbe v dejanskem koncernu in njenega zakonitega zastopnika. Glede na obrazloženo na obstoj odškodninske odgovornosti tožencev nima vpliva dejstvo, da je odvisna družba (tožnica) s sklenitvijo sporne pogodbe soglašala in odsotnost "denarnega toka".
Pri tem pa se drugi toženec po pravilni presoji izpodbijane sodbe v točki 47 obrazložitve ni uspel oprostiti svoje odgovornosti iz drugega odstavka 543. člena ZGD-1. Ni namreč uspel izkazati, da je pri sklepanju spornih poslov dajal navodila, ki so bila pravilna (pravilna so navodila, ki so v skladu s strokovnostjo in naravo posla) in skrbna (za presojo skrbnosti velja subjektivno merilo dobrega strokovnjaka).
ZDR-1 člen 54, 54/1, 54/1-3, 55, 55/2, 200, 200/1, 200/2.. ZPP člen 5.. ZJU člen 22, 22/1, 68, 68/1, 68/1-3, 68/5.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela
Kot je iz pogodbe o zaposlitvi z dne 31. 8. 2018 pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, sta jo pravdni stranki sklenili iz razloga začasno povečanega obsega dela. Gre za razlog za sklenitev pogodbe za določen čas, opredeljen v 3. alineji prvega odstavka 54. člena ZDR-1, pri čemer je za presojo zakonitosti zaposlovanja za določen čas bistveno, kot je pravilno navedeno v izpodbijani sodbi, ali je bil ta razlog podan. Toženka kot delodajalec ne more uspeti z dokazovanjem katerega drugega razloga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
Toženka v pritožbi neutemeljeno poudarja, da ni prekoračila zakonske omejitve sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas (drugi odstavek 55. člena ZDR-1). Sodišče prve stopnje zahtevku ni ugodilo, ker bi bila zakonska omejitev prekoračena, ampak ker toženka zakonsko določenega razloga iz prvega odstavka 54. člena ZDR-1 za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas s tožnikom ni dokazala oziroma ga ni imela. Imela je trajno potrebo po delu in ni šlo za začasno povečan obseg dela na delovnem mestu Tehnični delavec IV (I).
skrbništvo - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - center za socialno delo kot skrbnik - predlagatelj postopka - fizično nasilje - varovanje pravic strank - premoženjsko stanje - sposobnost za razsojo - omejena poslovna sposobnost - omejitev razpolaganja - družinski člani
Obseg skrbništva je jasno vezan na predlagateljičino dohodkovno premoženjsko sfero in z njo povezanimi postopanji pravne narave. Na drugih življenjskih področjih pa predlagateljica pod skrbništvo ni postavljena ter lahko živi, dela, se druži in svobodno izraža, v to področje pa nedvomno spada tudi njena zakonska zveza.
Sklep sodišča o sprejemu priznanja obdolženca mora biti ustrezno obrazložen, tako da je iz te obrazložitve razvidno, da je sodišče prve stopnje pred sprejemom priznanja presodilo, ali so izpolnjene vse predpostavke iz prvega odstavka 258.c člena ZKP. Sodišče bi moralo obdolženca dodatno povprašati o okoliščinah storitve dejanja in na tej podlagi presoditi, ali je priznanje res jasno, popolno in podprto z drugimi dokazi v spisu, svojo presojo pa bi moralo tudi ustrezno obrazložiti.
izjava o sprejemu dediščine - preklic dedne izjave - izjava, dana v zmoti - razveljavitev dedne izjave
Pritožnik utemeljeno opozarja, da je 4. 3. 2021 zahteval razveljavitev dedne izjave z dne 22. 10. 2020 zaradi zmote ter da je prvo sodišče to njegovo zahtevo spregledalo oziroma se z njeno presojo ni ukvarjalo. Če je bila dedna izjava dana v zmoti, lahko dedič zahteva razveljavitev svoje dedne izjave.
Prvo sodišče je izdalo izpodbijani sklep, ne da bi z dedičema razčistilo, ali so dejstva v zvezi z zatrjevano pritožnikovo zmoto med njima sporna ali ne. Če med dediči ni sporno, da posamezna dedna izjava ni odraz dedičeve prave volje oziroma, da je bila dana v zmoti, jo lahko sodišče razveljavi že v zapuščinskem postopku in s tem da dediču možnost, da poda novo dedno izjavo. Če so dejstva v zvezi z zatrjevano zmoto med dediči sporna, pa je treba zapuščinski postopek prekiniti in dediča, ki zatrjuje svojo zmoto, napotiti na pravdo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00050683
KZ-1 člen 159, 159/1. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 437, 437/1.
kaznivo dejanje obrekovanja - zavrženje zasebne tožbe - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - vedenje - čast in dobro ime - kraj storitve kaznivega dejanja
V skladu s sodno prakso zakonskega znaka kaznivega dejanja, ki je dovolj določno opredeljen že v zakonu, ni potrebno z drugimi besedami ponavljati še v opisu konkretnega dejanskega stanu. Navedeno velja predvsem za subjektivne znake kaznivega dejanja, kot so "z namenom," "vedoma," ali "zavestno".
Bistvena je presoja, ali je očitana neresnična izjava o dejstvih v objektivnem smislu sposobna škodovati časti ali dobremu imenu oškodovanca.