ZPP člen 153, 153/1, 242, 242/1, 242/3.. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 12, 12/1, 13, 13/1.
višina - stroški priče
Pritožba utemeljeno izpodbija odločitev sodišča prve stopnje, da se delodajalcu priče prizna povračilo nadomestila plače za kar osem urno odsotnost priče z dela. Udeležba priče na naroku za glavno obravnavo dne 21. 4. 2021 namreč ni terjala osem urne odsotnosti priče z dela. Pritožbeno sodišče glede na čas prisotnosti priče na sodišču, sedež sodišča in sedež delodajalca priče ocenjuje, da je delodajalec priče upravičen zahtevati povračilo nadomestila plače za štiri urno odsotnost priče z dela. Daljša odsotnost priče z dela pa ni posledica udeležbe priče na sodišču.
tožba na določitev preživnine po razvezi zakonske zveze - simbolična preživnina - dolžnost preživljanja razvezanega zakonca - nepreskrbljenost zakonca kot pravni standard - premoženjski položaj - enoletni prekluzivni rok za vložitev tožbe - nevzdržnost zakonske zveze
Razpad življenjske skupnosti ne predstavlja pravne podlage, na podlagi katere bi razvezani zakonec lahko zahteval od drugega zakonca preživnino, da bi si ohranil enak standard, kot sta ga imela zakonca v trajanju zakonske zveze, ampak preživljanju razvezanega zakonca, če sam ne more poskrbeti za svoje preživljanje.
Sodna praksa je že zavzela stališče, da presoja pravnega standarda nepreskrbljenosti, ki predstavlja predpostavko za upravičenje do preživnine, nujno zajema tudi upoštevanje minimalne socialne varnosti oziroma preskrbljenosti zakonca v bodoče, pri čemer takšna bodoča nepreskrbljenost predstavlja podlago prisoji tako imenovane simbolične preživnine.
rubež in prenos terjatve - dolžnikov dolžnik - zavrženje predloga o izvršbi na novo sredstvo - določljivost obveznosti - sporna terjatev
Pritožbeno sodišču ocenjuje, da je upnik z naslednjim zapisom v izvršilnem predlogu: "sedanje in bodoče terjatve iz naslova izdanih faktur za opravljene dobave blaga in storitev do skupne višine 104.941,77 EUR" standardu določljivosti terjatev zadostil, tako da dopolnitev v tej zvezi ni bila potrebna. Tako ne drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da je pri določenih dolžnikovih dolžnikih upnik navedel le naziv, sedež in matično številko, saj je navedel tudi pravni temelj: opravljene dobave blaga in storitev. Navedeno pa po oceni pritožbenega sodišča zadošča tudi za to, da se dolžnikovi dolžniki izrečejo o tem, ali imajo iz naslova dobav blaga in/ali storitev do dolžnika kakšne dolgove in v kakšni višini ter je nasprotno razlogovanje sodišča prve stopnje zmotno.
Z rubežem in prenosom terjatve se terjatev dejansko zarubi in prenese pogojno - če obstoji in v obsegu kot obstoji. To izhaja bodisi iz izjave dolžnikovega dolžnika, če obstoj terjatve prizna (po prvem odstavku 111. členu ZIZ), sicer se o tem razpravlja v pravdnem postopku po vloženi tožbi, ki jo upnik po pravnomočnosti sklepa o prenosu terjatve lahko vloži zoper dolžnikovega dolžnika. V izvršilnem postopku tako izvršilno sodišče ne presoja oz. preizkuša obstoja zatrjevane terjatve dolžnika do njegovega dolžnika ne po temelju, ne po višini.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravno odločilna dejstva - dejansko stanje
V kolikor so pogoji za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja izpolnjeni, sodišče nima možnosti tehtanja, ali naj storlcu prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja izreče ali ne, temveč je do dolžno storiti.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00050579
ZP-1 člen 113a, 113b. ZPrCP člen 107, 107/12.
začasni odvzem vozniškega dovoljenja - ugovor - utemeljen sum - izrek kazenskih točk - zaslišanje storilca
Sodišče lahko ugodi ugovoru zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja le v primeru, če storilec z navedbami v ugovoru in morebitnimi dokazi izkaže, da je verjetnost, da je storil prekršek, za katerega je predpisan izrek kazenskih točk v številu, pri katerem se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, manjša od verjetnosti, da ga ni storil.
poslovna goljufija - prodaja avtomobila - kilometrina - kaznivo dejanje ponarejanje listin - posredovanje pri nakupu ali prodaji - preslepitveni namen
Prvo sodišče je namreč na podlagi dokazne ocene oškodovančeve izpovedbe in obdolženčevega zagovora, ki je sicer potrdil, da se je pogodba podpisala v času čakanja na registracijo pred registracijskim okencem in da se je (vsaj) znesek kupnine izpisal na šaltru, pravilno dokazno ocenilo, da se je oškodovančeva možnost temeljitejšega pregleda v pogodbi zapisanih podatkov zmanjšala zlasti zaradi ročnega izpisovanja ključnih podatkov v pogodbi (kar je prvo sodišče štelo sicer za nepotrebno) in ker je obdolženec ponudil v podpis oškodovancu istočasno še ″osveženi″ drugi oglas, ki ga je na vsaki izmed skupaj sedmih strani oškodovanec podpisal, kar je prvo sodišče prav tako štelo za neobičajno ravnanje glede na sprejeto kupnino.
poskus kaznivega dejanja umora - umor na zahrbten način - neprištevnost storilca - obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu
Bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP pritožnica zatrjuje na podlagi prepričanja, da bi se prvo sodišče v izpodbijanem sklepu moralo opredeliti do naklepa storilca, da na zahrbten način umori oškodovanca, česar pa ni storilo.
Pritožbeno stališče je pravno zmotno. V prvem odstavku 29. člena KZ-1 je predpisano, da kdor ob storitvi protipravnega ravnanja ni bil prišteven, ni kriv. S tem je tudi izključeno ugotavljanje krivde, torej naklepa oziroma malomarnosti neprištevnega storilca v smislu določb 24. do 26. člena KZ-1. Povedano drugače, naklep v smislu pritožbenih navedb bi lahko sodišče prve stopnje ugotavljalo le, če bi za predmetno kaznivo dejanje obravnavalo prištevnega oziroma bistveno zmanjšano prištevnega storilca.
Glede pošiljanja dokumentov je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so vsebovali vrsto osebnih podatkov fizičnih oseb (nekateri tudi podatke, ki predstavljajo davčno tajnost), posredovala pa jih je osebam, ki jih pri svojem delu niso potrebovali. Sodišče se je opredelilo do vseh relevantnih zakonskih in podzakonskih določb ter internih aktov G., ki se nanašajo na varovanje osebnih podatkov in davčne tajnosti. Dejstvo, da je šlo za tožnici nadrejene delavce in sindikalnega zaupnika, ki naj bi tožnici dali jasna navodila za delo, ne pomeni, da jim je tožnica dopustno posredovala dokumente. Tudi zanje velja, da lahko do podatkov dostopajo le v zvezi z opravljanjem svojih nalog, ne pa zaradi reševanja nesoglasij in organiziranja dela znotraj G. Tudi glede te kršitve je sodišče pravilno ugotovilo, da je tožnica ravnala naklepno, ter sodbo ustrezno obrazložilo, pri čemer je pravilno štelo, da za presojo davčne tajnosti ni nujno, da je dokument označen kot davčna tajnost.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ekonomski razlog - epidemija - sprememba sodbe
Sodišče prve stopnje je poudarilo, da je podjetnica prevzela bistven del tožničinega dela (oblikovanje letakov, plakatov, oglasov, katalogov, spletne strani). Vendar pa za vprašanje prenehanja potrebe po tožničinem delu ni pomembna le enaka vsebina dela, ampak zlasti obseg dela. Zgolj 5 dni na mesec (po 8 ur na dan) oziroma 40 ur mesečno grafičnega oblikovanja, kot ga je sodišče ugotovilo v primeru zunanje izvajalke, ne bi zadostovalo za nadaljevane tožničine zaposlitve pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za polni delovni čas.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC
VSL00052150
KZ-1 člen 73, 308, 308/3, 308/6. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 13. Protokol 4 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 4.
prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države - zakonski znaki kaznivega dejanja - ukvarjanje s prepovedanim spravljanjem drugih čez mejo - nevarnost za življenje in zdravje - sostorilstvo - izločitev tolmača - varnostni ukrepi - odvzem predmetov - odvzem vozila - pravice tujcev - mednarodna zaščita
V delu, ko pritožnik zatrjuje, da je zaradi vrnitve ilegalnih prebežnikov Republiki Hrvaški Slovenija kršila tudi azilno zakonodajo, višje sodišče ugotavlja, da take navedbe niso konkretizirane, zato se do njih niti ni moč natančneje opredeljevati. Zatrjevanje in ugotavljanje teh kršitev pa tudi v ničemer ne vpliva na presojo obtožencu očitanega kaznivega dejanja, dokaznost ali celo kaznivost le-tega. Razen tega pa je Evropsko sodišče za človekove pravice v sodbi 063/2020 z dne 13. 2. 2020 (zadeva N. D. in N. T. proti Španiji), ugotovilo, da vrnitev ilegalnih prebežnikov ni predstavljala kršitve konvencijskih določb (Evropska konvencija o človekovih pravicah) iz 13. člena in 4. člena Protokola 4 k le-tej.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00050613
ZP-1 člen 52, 52/2, 52/2-6, 113b. ZPrCP člen 46, 46/5, 46/5-4.
začasni odvzem vozniškega dovoljenja - utemeljen sum - izrek kazenskih točk - zaslišanje storilca - hitri postopek o prekršku - ugovor zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja
Hitri postopek o prekršku v primeru take kršitve, kot se očita obdolžencu, ni dovoljen po določbi po 6. alineji drugega odstavka 52. člena ZP-1, zato se ne more zaključiti na kraju ugotovitve prekrška, predlagatelju pa ni potrebno obrazlagati, da so izkazani pogoji za izrek te stranske sankcije. Ta stranska sankcija se namreč v nasprotju z napačnim mnenjem pritožnika izreče obligatorno, brez posebnega ugotavljanja, ali je bila varnost cestnega prometa ogrožena glede konkretnega udeleženca, ali je ostala zgolj na abstraktni ravni, možnost zaslišanja pred odločanjem o ugovoru zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja pa ne pomeni, da izrek kazenskih točk ni obligatoren. Tako zaslišanje je namreč namenjeno ugotavljanju ali je (še) izkazan utemeljen sum in ne ugotavljanju, ali je dopustno izreči kazenske točke v konkretnem primeru.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - napotitev na pravdo o obstoju prerekane terjatve - ugotovitev obstoja prerekane terjatve - odločitev o obstoju ali neobstoju v pobot uveljavljane terjatve - narok za glavno obravnavo - glavna obravnava v ponovljenem postopku - načelo enotnosti glavne obravnave - priglasitev stroškov postopka - potrebni pravdni stroški - priglašeni stroški - stroški postopka - stroškovnik - nagrada odvetnika - sodna taksa za pritožbo - novo sojenje
Pritrditi gre pritožniku, da gre za prvi narok za glavno obravnavo v ponovljenem postopku, vendar ta v skladu z načelom enotnosti glavne obravnave le dopolnjuje, kar je sodišče prve stopnje že opravilo v prvem sojenju. Višje sodišče ugotavlja, da sta na naroku pravdni stranki podali le stališče glede izpolnjenosti materialnopravne predpostavke za ugoditev tožbenemu zahtevku, ki se tiče sklepa družbenika za uveljavljanje zahtevka družbe - tožnice. Sicer pa je sodišče prve stopnje sklenilo le prebrati že izvedene dokaze, o novih pa ni odločalo (in je narok trajal le 10 minut). Zato je narok pravilno štelo kot nadaljnji narok za glavno obravnavo.
nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti - neizpolnjevanje obveznosti - domneva o umiku predloga - stroški prevoza na delo
Ker je storilec na Probacijski enoti podal izjavo na zapisnik, da se ne strinja z višino potnih stroškov, ki mu jih priznava izvajalska organizacija ter da ne bo več opravljal tega dela, je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da storilec očitno nima več interesa za nadaljevanje dela v splošno korist in da svoj predlog umika, zaradi česar je postopek izvrševanja nadomestitve plačila globe z delom v splošno korist ustavilo.
ZJRM-1 člen 7, 7/2, 22, 22/1. ZP-1 člen 34, 163, 163/9, 182, 185.
postopek o prekršku proti mladoletniku - ukor - izbira vzgojnega ukrepa - nedostojno vedenje - uradna oseba - ugotavljanje identitete - ukaz
Iz prepričljivih in skladnih izpovedb policistov izhaja, da se je mladoletna obdolženka precej vztrajno in intenzivno zoperstavljala ukazom policistov, ki sta opravljala svoje zakonske naloge, in ju pri tem tudi žalila. V nasprotju z mnenjem mladoletne obdolženke je bilo namreč postopanje policistov, ko so od nje zahtevali naj se identificira z osebnim dokumentom ali vsaj z navedbo imena in priimka, zakonito.
Ne glede na to, da se storilka ni strinjala z ukrepi vlade in obveznostjo nošenja mask ter ne glede na to, da je bila prepričana, da je odlok vlade, ki zapoveduje obveznost uporabo zaščitne maske med vožnjo z javnimi prevoznimi sredstvi nezakonit, oziroma, da neupoštevanje te obveznosti ne predstavlja prekrška, bi morala mladoletnica ohraniti primeren in dostojanstven odnos do pooblaščenih uradni oseb in upoštevati njihove ukaze.
pristop na narok - neopravičena odsotnost z naroka - vabilo na pripravljalni narok in prvi narok za glavno obravnavo - pouk o posledicah izostanka z naroka - pomoč prava neuki stranki - materialno procesno vodstvo - pisne izjave prič - manjkajoča kopija osebnega dokumenta - zaslišanje stranke - pavšalno prerekanje - neprerekane trditve - nedovoljene pritožbene novote - pravica do izjave
Pristop na narok za glavno obravnavo je pravica pravdne stranke. To pomeni, da je v sferi stranke, ali bo to pravico izrabila. Enako velja tudi za odločitev o tem, ali bo stranka pred sodiščem nastopala sama ali jo bo zastopal kvalificirani pooblaščenec.
Načelo pomoči prava neuki stranki iz 12. člena ZPP oziroma načelo materialnoprocesnega vodstva iz 285. člena ZPP nedvomno ne dajeta sodišču naloge, da po pravilno vročenem vabilu pri stranki preverja, ali se bo naroka tudi zares udeležila.
257. člen ZPP določa, da se sporna dejstva, ki so pomembna za odločbo, lahko ugotovi tudi z zaslišanjem strank (v gospodarskih sporih z zaslišanjem zakonitih zastopnikov). Obveznost zaslišanja, če sodišče oceni, da zaslišanje zaradi preostalega zbranega procesnega gradiva ni potrebno, ne obstaja. Pavšalno prerekana dejstva se štejejo za neprerekana (drugi odstavek 214. člena ZPP). To pomeni, da ni utemeljena navedba, da bi moralo sodišče, kljub le pavšalnim ugovorom tožene stranke o obstoju dogovora, bolj konkretno ugotavljati dejansko stanje v zvezi s temeljem in višino terjatve.
ZFPPIPP člen 60, 60/4, 63, 121, 121/1, 129. ZPP člen 156.
postopek osebnega stečaja - postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - podrejena uporaba pravil pravdnega postopka - stroški postopka - stroški upnika - stroški stečajnega postopka - stroški udeležbe v postopku zaradi insolventnosti - prijava in preizkus terjatev - vsebina prijave terjatve - ugovor o prerekanju terjatve
ZFPPIPP z določilom 129. člena ureja obračun stroškov upnika sam in v celoti, zaradi česar ni mogoče uporabiti pravil pravdnega postopka glede teh stroškov.
Upnik ne glede na uspeh sam nosi svoje stroške, ki so mu nastali v postopku zaradi insolventnosti.
služnostna pravica hoje in vožnje z vsemi motornimi vozili - zahtevek na prenehanje služnosti - prekomerno izvrševanje služnosti - stališča pravne teorije - pasivna legitimacija - pasivna legitimacija služnostnega upravičenca - pisna izjava priče - dokazni predlog za zaslišanje priče
Okoliščine se od tedaj, ko je bila služnost ustanovljena, niso bistveno spremenile. Že ob ustanovitvi služnosti se je namreč na gospodujočih nepremičninah izvajala gostinska dejavnost.
Problem predstavlja parkiranje in ustavljanje vozil na služnostni poti, kar pa ni razlog, zaradi katerega bi bilo mogoče zahtevati prenehanje služnosti. Zatrjevano prekomerno oziroma neobzirno izvrševanje služnosti ne more predstavljati podlage za njeno prenehanje, pač pa kvečjemu podlago za varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice.
Glede na to, da je sodišče ugotovilo, da toženec ne parkira na sporni poti, parkiranja ne naroča, ga ne dopušča, ga ne odobrava, ga celo prepoveduje in preprečuje ter preko zaposlenih nadzira in se ga trudi odpravljati po svojih močeh, od protipravnega parkiranja nima neposredne koristi, ki bi jo kasneje odobril, je pravilen zaključek, da toženec ni pasivno legitimiran in ni odgovoren za nepravilno parkiranje vozil na trasi služnostne poti. Povezava med protipravnim parkiranjem in koristmi od npr. prodaje pijače, je oddaljena in nezanesljiva.
Stališča pravne teorije so spoznavni vir prava.
Čeprav je pisna izjava priče zapisana na listini, ne gre za dokaz z listino v pomenu 224. člena ZPP. Izrecen predlog strank, da se pričo, za katero je bila predložena pisna izjava, tudi neposredno zasliši, ni potreben.
Pritožnik ni ugovarjal, da v zapuščino spadajo tudi parcele ki so predmet darilne pogodbe, temveč je soglašal, da so le te del zapuščine. Zaradi tega sedaj v pritožbenem postopku ne more več uveljavljati obstoja darilne pogodbe, ki ni vpisana v zemljiško knjigo in jo je prvič predložil v pritožbenem postopku s pritožbo.
direktor - razrešitev - premestitev na drugo delovno mesto - nezakonita razrešitev direktorja - odpadla pravna podlaga
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je odpadla pravna podlaga za premestitev tožnika z delovnega mesta direktorja A. v Policiji na drugo delovno mesto po sedmem odstavku 83. člena ZJU, saj tožnik s tega položaja ni bil zakonito razrešen. Zaradi tega je utemeljeno razveljavilo sklepa tožene stranke z dne 12. 5. 2020 in Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja z dne 22. 7. 2020 kot nezakonita.