izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravno odločilna dejstva - dejansko stanje
Ker postopek za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni postopek o prekršku, v katerem bi sodišče odločalo o odgovornosti za storjeni prekršek in odmerjalo sankcije zanj in ker sodišče v okviru predmetnega postopka zgolj ugotavlja, ali je storilka s prekrški, ki jih je storila v obdobju dveh let, dosegla ali presegla 18 kazenskih točk v cestnem prometu, so pritožbene navedbe, v katerih storilka pojasnjuje okoliščine, v katerih sta bila storjena prekrška, za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa neupoštevne.
ZDR-1 člen 9, 9/2, 73, 74, 126, 126/2, 127, 127/1, 127/3, 128, 143, 144, 157, 158.. ZPP člen 286b.
plačilo nadur - delo preko polnega delovnega časa - vodilni delavec
Pritožbeno sodišče se strinja z razlogovanjem sodišča prve stopnje, ki je v ponovljenem postopku upoštevalo stališča iz razveljavitvenega sklepa Pdp 274/2020, čemur pritožba neutemeljeno nasprotuje ter sodišču prve stopnje očita neobrazloženi odstop od sodne prakse pritožbenega sodišča, kar pa ne drži. Ne le, da je sodišče prve stopnje pojasnilo razloge za svojo odločitev, ta tudi ne predstavlja odstopa od ustaljene sodne prakse pritožbenega sodišča, da bi lahko šlo za kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Praksa pritožbenega sodišča v zvezi z vprašanjem plačila nadurnega delo vodilnemu delavcu namreč ni enotna, ampak neenotna.
Že iz omenjenega razveljavitvenega sklepa Pdp 274/2020 je jasno razvidno stališče pritožbenega sodišča v obravnavani zadevi, da iz 157. člena ZDR-1 ne izhaja jasna podlaga za zavrnitev zahtevka za plačilo nadurnega dela tožnika kot vodilnega delavca. Takšna podlaga ne izhaja niti iz določila 2. člena pogodbe o zaposlitvi, ki (je jedro spora in) se glasi: ''Delavec vodi pri delodajalcu delovno enoto in ima s tem povezano pooblastilo za samostojne odločitve, zato se pogodbeni stranki v skladu s 157. členom ZDR-1 dogovorita, da bo delavec po lastni pobudi ali na pobudo delodajalca opravljal tudi delo v dodatnem času, ki bo potreben za izvršitev njegovih nalog, kar je že vrednoteno v njegovi osnovni plači.'' Po stališču pritožbenega sodišča v tem sporu (predhodno pa že v sporu Pdp 245/2017 in Pdp 808/2016, tako pa izhaja tudi iz primerljive zadeve vrhovnega sodišča VIII Ips 92/2015) tovrstni dogovori niso upoštevna podlaga za zavrnitev zahtevka vodilnega delavca iz naslova plačila nadur.
Četudi je toženka 2. člen pogodbe o zaposlitvi naslovila Delovni čas, je v pogodbeni določbi vendarle uredila tudi plačilo za delo - da je dodatek za nadurno delo zajet v osnovni plači, kar pa že samo po sebi ni dopustno, saj gre za dve različni postavki, ki sta predpisani kot del plače (Pdp 691/2017). Po drugem odstavku 126. člena ZDR-1 je namreč plača sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Po prvem odstavku 127. člena ZDR-1 se osnovna plača določi upoštevaje zahtevnost dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi, po tretjem odstavku tega člena pa se dodatki določijo za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, in sicer za nočno delo, nadurno delo, delo v nedeljo, delo na praznike in dela proste dneve po zakonu. Nedopustno je torej v pogodbeno določilo, ki se nanaša na osnovno plačo, pavšalno zajeti še dodatek za nadurno delo. Drugačna situacija bi bila podana npr., če bi se pogodbeno določilo glasilo, da so v plači zajeti tudi dodatki. To bi bilo načeloma dopustno, četudi bi se lahko izpostavilo vprašanje višine oziroma zagotavljanja minimalnih pravic (VIII Ips 10/2013).
Pritožba navaja, da ZDR-1 nikjer ne določa, da je osnovna plača nujno znesek, ki delavcu pripada le za delo s polnim delovnim časom ter prikazuje, da je v pogodbi dopustno naveden znesek osnovne plače, v katerem je zajet ves delovni čas, ki ni omejen s 40 ur tedensko. Četudi zakonska opredelitev osnovne plače res ni vezana na polni delovni čas, ampak na zahtevnost dela, to ne daje prostora za razlago, ki jo (v nasprotju z drugim odstavkom 126. člena ZDR-1) ponuja pritožba - da bi osnovna plača lahko zajemala tudi dodatek za nadurno delo.
denarna odškodnina - nepremoženjska škoda - povrnitev nepremoženjske škode - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zmanjšanje življenjske aktivnosti - strah - izvedensko mnenje - uporaba izvedenskega mnenja iz drugega sodnega postopka - povrnitev pravdnih stroškov - brezplačna pravna pomoč - plačilo predujma za izvedenca
Tožeča stranka je bila upravičena do redne brezplačne pravne pomoči za oprostitev plačila predujma za izvedenca medicinske stroke. Ker je v postopku v celoti uspela, je na podlagi tretjega odstavka 46. člena ZBPP tožena stranka dolžna stroške v znesku 836,75 EUR namesto tožeči stranki povrniti v korist proračuna RS.
odškodninska odgovornost države za delo policije - hišna preiskava
Protipravnost ravnanja državnega ravnanja, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil napram vsakomur je povzdignjena na ustavno raven (26. člen URS) ter daje podlago za odškodninsko odgovornost države za tovrstna dejanja, pri čemer gre za specifično obliko odgovornosti, ki izvira iz posebnega položaja države nasproti fizičnim osebam. Zaradi tega je treba pri presoji posameznih predpostavk njene odgovornosti, predvsem pri presoji protipravnosti, upoštevati tudi posebnosti, ki izvirajo iz oblastvene narave njenih organov, pri čemer se protipravnost upošteva le, če gre za t. i. kvalificirano stopnjo napačnosti in ne pri vsaki zmoti ali kršitvi postopka.
dedni dogovor - sodna poravnava - način delitve zapuščine
V sodni praksi je sprejeto stališče, da dedni dogovor, sklenjen v zapuščinskem postopku, predstavlja sodno poravnavo. Sodna poravnava je po določbi 307. člena ZPP veljavno sklenjena, ko stranke podpišejo zapisnik o glavni obravnavi. Gre torej za sporazum dedičev o delitvi in načinu delitve zapuščine (v smislu določbe tretjega odstavka 214. člena ZD), ki je v sodni praksi poimenovan kot dedni dogovor in je po uveljavljeni sodni praksi pogodba obligacijskega prava.
ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-a, 5/1-b.. ZDR-1 člen 75, 75/1.. ZPP člen 32, 32/2, 32/2-7, 482, 482/1, 482/1-1.
sprememba delodajalca - delovni spor - gospodarski spor - gospodarska družba
Četudi ima dogovor med delodajalcem prenosnikom in delodajalcem prevzemnikom po prvem odstavku 75. člena ZDR-1 za posledico, da pravice in obveznosti delavca iz delovnega razmerja pri delodajalcu prenosniku preidejo na delovno razmerje pri delodajalcu prevzemniku, pa sam dogovor, kot že rečeno, ni dopustni predmet delovnega spora. Prav tako pritožba napačno meni, da že zgolj izpodbijanje dogovora o prenosu predpostavlja tudi že spor o pravicah iz b. točke prvega odstavka 5. člena ZDSS-1.
Načelo popolne odškodnine, na katero se sklicuje tožnica (ko navaja sodno prakso VSL I Cp 1702/2017 in VSRS II Ips 373/2014) pomeni, da sodišče oškodovancu prisodi odškodnino v znesku, ki je potreben, da postane njegov premoženjski položaj takšen, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodljivega dejanja. Torej v primere odškodnine za izgubljeni dohodek ne manj od tistega, kar bi prejel, če bi lahko posloval - seveda pa tudi ne več. Prispevke bi torej tudi v primeru, da ne bi bilo škodnega dogodka, tožnica plačala od ugotovljenega zneska, ki predstavlja njen bruto dohodek in ji je bil tudi v celoti priznan s sodbo I P 178/2016.
ZPP člen 153, 153/1, 242, 242/1, 242/3.. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 12, 12/1, 13, 13/1.
višina - stroški priče
Pritožba utemeljeno izpodbija odločitev sodišča prve stopnje, da se delodajalcu priče prizna povračilo nadomestila plače za kar osem urno odsotnost priče z dela. Udeležba priče na naroku za glavno obravnavo dne 21. 4. 2021 namreč ni terjala osem urne odsotnosti priče z dela. Pritožbeno sodišče glede na čas prisotnosti priče na sodišču, sedež sodišča in sedež delodajalca priče ocenjuje, da je delodajalec priče upravičen zahtevati povračilo nadomestila plače za štiri urno odsotnost priče z dela. Daljša odsotnost priče z dela pa ni posledica udeležbe priče na sodišču.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - hujši prekršek - pravno odločilna dejstva - delo v splošno korist
Sodišče nima zakonske podlage, da bi kljub storitvi hujšega prekrška v času preizkusne dobe dovolilo storilcu, da obdrži veljavno vozniško dovoljenje na podlagi opravljanja družbeno koristnega dela. Slednje je namreč namenjeno nadomestitvi plačila globe, če storilec glede na svoje premoženjske in finančne razmere globe ne zmore plačati, instituti prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ter preklica odložitve pa zasledujejo povsem drugačen namen.
nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti - neizpolnjevanje obveznosti - domneva o umiku predloga - stroški prevoza na delo
Ker je storilec na Probacijski enoti podal izjavo na zapisnik, da se ne strinja z višino potnih stroškov, ki mu jih priznava izvajalska organizacija ter da ne bo več opravljal tega dela, je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da storilec očitno nima več interesa za nadaljevanje dela v splošno korist in da svoj predlog umika, zaradi česar je postopek izvrševanja nadomestitve plačila globe z delom v splošno korist ustavilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSM00051270
SZ-1 člen 112, 112/1, 112/4. ZPP člen 155, 163, 165, 165/1, 313, 350, 353, 358, 358/1, 358/1-5.
odpoved najemne pogodbe - tožba na izpraznitev stanovanja - rok za izpraznitev in izročitev stanovanja - odpovedni rok - krivdni razlogi - višina najemnine - tržna najemnina - določitev paricijskega roka v izreku sodbe
Nima prav pritožba, da bi sodišče moralo za izselitev določiti 90 dnevni rok. V skladu s prvim odstavkom 112. člena SZ-1 je lastnik stanovanja tisti, ki mora odpovedati najemno pogodbo z odpovednim rokom najmanj 90 dni. Kadar pa se odpoved najemne pogodbe uveljavlja po sodni poti sodišče določi rok za izselitev, ki ne sme biti krajši kot 60 dni in ne daljši od 90 dni (četrti odstavek 112. člena SZ-1). Slednjemu je pravilno sledilo tudi sodišče prve stopnje. Namen te določbe je namreč, da se najemniku najde novo prebivališče, zato je temu prilagojena tudi dolžina roka, toženka pa posebnih okoliščin, ki bi upravičevali daljši rok ne zatrjuje.
poskus kaznivega dejanja umora - umor na zahrbten način - neprištevnost storilca - obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu
Bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP pritožnica zatrjuje na podlagi prepričanja, da bi se prvo sodišče v izpodbijanem sklepu moralo opredeliti do naklepa storilca, da na zahrbten način umori oškodovanca, česar pa ni storilo.
Pritožbeno stališče je pravno zmotno. V prvem odstavku 29. člena KZ-1 je predpisano, da kdor ob storitvi protipravnega ravnanja ni bil prišteven, ni kriv. S tem je tudi izključeno ugotavljanje krivde, torej naklepa oziroma malomarnosti neprištevnega storilca v smislu določb 24. do 26. člena KZ-1. Povedano drugače, naklep v smislu pritožbenih navedb bi lahko sodišče prve stopnje ugotavljalo le, če bi za predmetno kaznivo dejanje obravnavalo prištevnega oziroma bistveno zmanjšano prištevnega storilca.
pristop na narok - neopravičena odsotnost z naroka - vabilo na pripravljalni narok in prvi narok za glavno obravnavo - pouk o posledicah izostanka z naroka - pomoč prava neuki stranki - materialno procesno vodstvo - pisne izjave prič - manjkajoča kopija osebnega dokumenta - zaslišanje stranke - pavšalno prerekanje - neprerekane trditve - nedovoljene pritožbene novote - pravica do izjave
Pristop na narok za glavno obravnavo je pravica pravdne stranke. To pomeni, da je v sferi stranke, ali bo to pravico izrabila. Enako velja tudi za odločitev o tem, ali bo stranka pred sodiščem nastopala sama ali jo bo zastopal kvalificirani pooblaščenec.
Načelo pomoči prava neuki stranki iz 12. člena ZPP oziroma načelo materialnoprocesnega vodstva iz 285. člena ZPP nedvomno ne dajeta sodišču naloge, da po pravilno vročenem vabilu pri stranki preverja, ali se bo naroka tudi zares udeležila.
257. člen ZPP določa, da se sporna dejstva, ki so pomembna za odločbo, lahko ugotovi tudi z zaslišanjem strank (v gospodarskih sporih z zaslišanjem zakonitih zastopnikov). Obveznost zaslišanja, če sodišče oceni, da zaslišanje zaradi preostalega zbranega procesnega gradiva ni potrebno, ne obstaja. Pavšalno prerekana dejstva se štejejo za neprerekana (drugi odstavek 214. člena ZPP). To pomeni, da ni utemeljena navedba, da bi moralo sodišče, kljub le pavšalnim ugovorom tožene stranke o obstoju dogovora, bolj konkretno ugotavljati dejansko stanje v zvezi s temeljem in višino terjatve.
ZFPPIPP člen 60, 60/4, 63, 121, 121/1, 129. ZPP člen 156.
postopek osebnega stečaja - postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - podrejena uporaba pravil pravdnega postopka - stroški postopka - stroški upnika - stroški stečajnega postopka - stroški udeležbe v postopku zaradi insolventnosti - prijava in preizkus terjatev - vsebina prijave terjatve - ugovor o prerekanju terjatve
ZFPPIPP z določilom 129. člena ureja obračun stroškov upnika sam in v celoti, zaradi česar ni mogoče uporabiti pravil pravdnega postopka glede teh stroškov.
Upnik ne glede na uspeh sam nosi svoje stroške, ki so mu nastali v postopku zaradi insolventnosti.
Pritožnik ni ugovarjal, da v zapuščino spadajo tudi parcele ki so predmet darilne pogodbe, temveč je soglašal, da so le te del zapuščine. Zaradi tega sedaj v pritožbenem postopku ne more več uveljavljati obstoja darilne pogodbe, ki ni vpisana v zemljiško knjigo in jo je prvič predložil v pritožbenem postopku s pritožbo.
pavšalne navedbe - trditveno in dokazno breme glede neskrbnosti - odškodninska odgovornost zaradi nepoštenega pogajanja - nepoštena pogajanja - mandatna pogodba
Glede neskrbnega ravnanja toženke je prvostopenjsko sodišče prepričljivo pojasnilo, da je tožnik zgolj mimogrede navedel, da so mu nastali stroški zaradi malomarnega ravnanja toženke.
S tem, ko je tožnik po njegovih trditvah opravljal vse potrebno za prenos svojega naročniškega razmerja na drugo osebo, ni deloval za račun toženke, temveč v povsem osebnem interesu oziroma zase, zaradi česar tovrstnega razmerja ne bi bilo mogoče opredeliti kot mandatnega.
ZDR-1 člen 129, 222.. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-3, 15, 15/2.. ZPP člen 168, 168/3.
dodatek za delovno dobo - višina
Ker je tožnica s toženko sklenila (prvo) pogodbo o zaposlitvi dne 28. 2. 2014, torej že po uveljavitvi ZDR-1, je tako upravičena do dodatka za delovno dobo na podlagi določil 129. člena ZDR-1, ki določa, da delavcu pripada dodatek za delovno dobo; višina dodatka za delovno dobo se določi v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti.
Če delodajalca ne zavezuje nobena kolektivna pogodba, je treba izhajati iz ureditve pravice v drugih kolektivnih pogodbah.