CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00058401
ZPP člen 14, 163, 163/4, 253, 339, 339/1. OZ člen 171, 179, 182, 299, 299/2.
krivdna odškodninska odgovornost - vezanost pravdnega sodišča na kazensko sodbo - prispevek oškodovanca k nastanku škode - deljena odgovornost - odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine - primarni in sekundarni strah - ustno podajanje izvedenskega mnenja - zamuda z izpolnitvijo denarne obveznosti - zakonske zamudne obresti - odločitev o pravdnih stroških
Fotografiranje je bilo tožnikov odziv na toženčev napad, zato pritožbenemu stališču o tožnikovem prispevku k nastali škodi ni mogoče pritrditi. Sicer pa grobega fizičnega in verbalnega nasilja kakršnokoli nenasilno dejanje (fotografiranje) ne opravičuje.
Ni bistveno, na kakšen način je do poškodb prišlo: zaradi direktnega udarca z ročajem motike ali zaradi tožnikovega padca, ki ga je zakrivil toženec.
V sodni praksi je že utrjeno stališče, da je odsotnost ustno podanega izvedenskega mnenja procesna kršitev le v primeru, če je stranka podala trditve, glede katerih bi bilo izvedenca treba zaslišati, ali če so te povzročile dvom v pravilnost in popolnost pisnega menja oz. niso bile pavšalne, neobrazložene. Ker bi bilo v obravnavnem primeru ustno podajanje mnenja – glede na podane pripombe – le podvajanje pisnega menja, je bila zahteva za ustno podajanje mnenja upravičeno zavrnjena.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00051982
KZ člen 1, 243, 243/1. ZTFI člen 382, 382/1-1. ZKP člen 428, 428/2. KZ-1 člen 2.
notranja informacija - zloraba notranje informacije - zakonski znaki kaznivega dejanja - blanketna norma - dopolnilna norma - zloraba - pojem zlorabe - obarvani naklep - pridobitev koristi - namen pridobitve protipravne premoženjske koristi - predsednik uprave družbe - privilegiran položaj - nakup delnic - čas nakupa - čas seznanitve z notranjo informacijo
Glede na zgodovinsko in namensko razlago določbe 243. člena KZ ter naravo kaznivega dejanja zlorabe notranje informacije je zloraba notranje informacije podana takrat, ko je storilcu mogoče očitati, da je notranjo informacijo naklepno uporabil tako, da je sebi ali tretji osebi zagotovil privilegiran položaj nasproti drugim vlagateljem na trgu, z namenom, da bi sebi ali tretji osebi zagotovil korist.
Če bi imel obdolženec namen vzpostaviti svoj privilegiran položaj na trgu nasproti drugim udeležencem, da bi si zagotovil korist, bi informacije o odličnem poslovanju zadržal zase, dokler ne bi sam kupil delnic, oziroma bi delnice kupil takoj ali čim prej po izjavi za medije, saj bi tako pridobil korist v kar se da najvišji vrednosti.
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo navedbe nasprotnega udeleženca, da na njegovo obveznost iz pogodbe ne vpliva dejstvo, da mu predlagatelj ni izdal računa oziroma da ni zahteval plačila. Pritožbena navedba, da izostanek zahteve za plačilo pomeni, da je predlagatelj štel, da obveznost nasprotnega udeleženca ne obstoji, je novota, pa tudi neutemeljena. Izostanek zahteve za plačilo nima takšnega pomena. Iz tega razloga predlagatelj ni bil dolžan zatrjevati in dokazovati, da je nasprotnega udeleženca (pisno) pozival, sodišče prve stopnje pa se pravilno v tem delu ni opredeljevalo do izpovedi zakonitih zastopnikov predlagatelja.
trditvena podlaga - prekluzije - preživnina za otroka - ocena potreb - določitev višine preživnine za otroka
Navedbe toženke niso bile prepozne (zaradi prekluzije - glej 286. člen ZPP). Najprej iz razloga, ker se je z izdajo delne sodbe, s katero je bilo pravnomočno odločeno, da se otroka dodelita tožniku v varstvo in vzgojo, določeni pa so bili tudi stiki toženke z otrokoma (tožnikovemu tožbenemu zahtevku je bilo ugodeno, identičen zahtevek toženke iz nasprotne tožbe pa je bil zavrnjen), zgodil "preobrat" v postopku oziroma se je vzpostavila procesna situacija, ko je sodišče prve stopnje šele začelo osredotočeno voditi postopek v zvezi z ugotavljanjem preživninskih potreb otrok in glede preživninske obveznosti toženke. Iz teh razlogov se reševanje spora tudi ne bi zavleklo, če bi sodišče prve stopnje upoštevalo te navedbe toženke (glej tretji odstavek 286. člena ZPP).
Pri odločanju o preživninski obveznosti staršev imajo izkustvena pravila, ob upoštevanju konkretnih okoliščin, pomembno težo, ko se presoja pravilnost logično racionalne strukture spoznanja o (ne)dokazanosti pomembnih dejstev, ki so jih navajale pravdne stranke.
Pritožbene navedbe in njena ocena prezadolženosti družbe E. d.o.o., ki nasprotuje oceni sodišča prve stopnje o tem, ali je bila v času obdolženčevega ravnanja navedena družba prezadolžena, pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje ne morejo omajati iz že navedenih razlogov, ker obtožba obdolženčevo preslepitveno ravnanje konkretizira le s trditvijo, da je pri sklenitvi posla v mesecu juniju 2012 prokurista preslepil s prikazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjene in s prikrivanjem, da ne bodo mogle biti izpolnjene, ko mu je zamolčal, da je družba E. d.o.o. v slabem finančnem položaju, saj je imela od 19. 9. 2021 blokirana transakcijska računa in mu je zamolčal njeno prezadolženost ter da zato obveznosti ne bo mogla poravnati, kar pa je v obtožbi konkretizirano le z blokado računov družbe, ki je nastopila tri mesece kasneje. Ker druge okoliščine, ki bi kazale na slabo finančno stanje družbe v juniju 2012, ko bi naj obdolženec zamolčal prezadolženost družbe, prav tako pa ne druge okoliščine, ki bi kazale na njegov preslepitveni namen, v opisu kaznivega dejanja niso navedene, sodišče prve stopnje pa bi ravnalo obdolžencu v škodo, če bi samo te okoliščine ugotavljalo in jih pojasnjevalo v obrazložitvi sodbe ter z njimi utemeljevalo njegov preslepitveni namen, so pritožbene navedbe, ki se zavzemajo za drugačno oceno dejanskega stanja obravnavane zadeve in odločitev prvostopenjskega sodišča, neutemeljene.
OZ člen 335, 335/3, 341, 341/1, 1050, 1050/1. ZOR člen 262, 262/4, 354, 354/1, 361, 361/1, 376, 376/3. ZPP člen 2, 309a. ZJZP člen 141.
delna neizpolnitev pogodbene obveznosti - odstop od pogodbe - poslovna odškodninska odgovornost - kondikcijski zahtevek - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka - odločanje v mejah zahtevka - pripoznava zahtevka - poravnalna ponudba - kapitalizirane obresti - konkretiziranost revizijskih navedb
Pri vseh položajih naknadne (objektivne) nemožnosti izpolnitve obveznosti obveznost, katere izpolnitev je postala nemogoča, preneha. To je tudi edino smiselno, saj je že po naravi stvari izpolnitev objektivno nemogoče obveznosti nemogoča. Zato s tem, ko obveznost zaradi naknadne nemožnosti njene izpolnitve preneha, nastane položaj neizpolnitve obveznosti v ožjem pomenu. Upoštevajoč pojasnjeno je okoliščina iz čigave sfere izvira vzrok nemožnosti izpolnitve oziroma kdo je odgovoren za nemožnost izpolnitve bistvena le z vidika možnosti in utemeljenosti uveljavljanja nadaljnjih (drugih) pravnih posledic naknadne nemožnosti izpolnitve, ne pa tudi glede samega prenehanja objektivno nemogoče obveznosti.
Zmotno je pritožbeno stališče tožeče stranke, da je pravni temelj za zahtevek na podlagi pogodbene odškodninske odgovornosti tožene stranke zaradi neizpolnitve pogodbe pridobila šele z odstopom od pogodbe 19. 12. 2019. Obveznost tožene stranke je namreč zaradi objektivne nemožnosti izpolnitve prenehala že z uveljavitvijo ZJZP in ne šele z odstopom od pogodbe.
Tožena stranka je s tem, ko je v dopisu izjavila, da je pripravljena izplačati vložek, pripoznala le dolžnost plačila nesporne obveznosti, ne pa tudi morebitnih obveznosti, o katerem so še potekala pogajanja. Zato v tem primeru ni mogoče zaključiti, da pripoznava predstavlja poravnalno ponudbo v smislu 309.a člena ZPP.
Ker sodišče na zastaranje zahtevkov ne pazi po uradni dolžnosti, temveč le na konkretiziran ugovor stranke, pritožbeno sodišče ob odsotnosti konkretnega ugovora tožene stranke morebitnega zastaranja kapitaliziranih zakonskih zamudnih obresti pri odločitvi ne sme upoštevati.
Ni bilo toženčevo le dokazno breme za dokazanost, da je te sporne mesečne najemnine izročil – plačal tožniku, ampak tudi trditveno breme, da navede okoliščine, v katerih je toženec tožniku izročil gotovinske zneske zatrjevanih plačanih najemnin za vsakega od navedenih mesecev.
SPZ člen 223, 225, 225/1. ZTLR člen 58, 58/3, 59, 59/1. ZPP člen 70, 72/2.
stvarna služnost - tožba na ugotovitev obstoja stvarne služnosti - služnost hoje in vožnje - izločitev sodnika - odklonitveni razlog za izločitev - delitev gospodujoče nepremičnine
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je stvarna služnost poti po parceli 270 v korist parcele 831/41 obstajala v naravi in bila prav tako vpisana v zemljiško knjigo, je neutemeljen pritožbeni očitek, da bi moral toženec ob nakupu še dodatno opraviti raziskovalno dolžnosti in se prepričati še drugače, ali v zemljiško knjigo vpisana služnost poti dejansko v naravi obstaja.
Če se gospodujoča nepremičnina razdeli, ostane stvarna služnost v prid vsem njenim delom.
ZDR-1 člen 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 118.. KZ-1 člen 240.. ZPP člen 151, 151/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pritožbena obravnava - nadomestilo plače - reparacija
Za obdobje brezposelnosti od 18. 5. 2018 do 11. 3. 2019 zaradi prejete izredne odpovedi tožnik ni bil upravičen do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, zato mu za to obdobje pripadajo nezmanjšani zneski nadomestila plače. Ker je bil tožnik v obdobju od 19. 6. 2019 do 3. 2. 2020 upravičen do nadomestila za primer brezposelnosti pri ZRSZ v mesečni višini 892,50 EUR bruto, je sodišče prve stopnje to pravilno upoštevalo tako, da se navedeni zneski odštejejo od pripadajočih bruto nadomestil plače v tem obdobju. Pravilna je tudi presoja drugih prejemkov tožnika v obdobju, za katerega mu pripadajo denarna nadomestila med brezposelnostjo. Tako sodišče prve stopnje od pripadajočih mesečnih nadomestil plače pravilno ni odštelo prejetih avtorskih honorarjev in sejnin, saj je šlo za prihodke oziroma plačilo za delo, ki ga je tožnik lahko opravljal sočasno z delom pri toženi stranki in ga je v preteklosti tudi že opravljal.
Pritožba tožnika pravilno opozarja, da je sodišče neutemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi izgube zaslužka za obdobje od 12. 3. 2019 do 18. 6. 2019, ko je bil zaposlen pri drugem delodajalcu. Zmotno je namreč materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da je upravičen le do neto zneska odškodnine, ne pa do bruto, kot je zahtevek postavil tožnik. Ker tožnik zahteva odškodnino za premoženjsko škodo zaradi kršitve pogodbenih obveznosti, je postavljeni zahtevek, ki upošteva bruto razliko med plačo tožnikovega delovnega mesta pred odpovedjo in plačo pri drugem delodajalcu, pravilen.
Čeprav sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi formalno ni odločilo, da se že končani dokazni postopek dopolni (peti odstavek 299. člena ZKP), je s tem, ko je dokaznemu predlogu zagovornika ugodilo in v dokazne namene prebralo predložena sms sporočila, kazenski postopek de facto vrnilo v fazo dokazovanja in ga dopolnilo.
ZDR-1 člen 156, 156/3.. ZObr člen 97f, 97f/2, 97f/3.
misija - vojska - tedenski počitek - odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka
Prvostopenjsko sodišče je kršitev tožnikove pravice do tedenskega počitka zmotno utemeljevalo s pavšalnimi ugotovitvami glede njegovih obveznosti, ki so bile povezane z opravljanjem poveljniške dolžnosti (vodenje oddelka, odgovornost za uspešno izvedbo nalog, skrb za pripadnike in njihovo pripravljenost, seznanjenost z lokacijo pripadnikov in tem, kaj v danem trenutku počnejo, poročanje poveljniku voda o izvedenih nalogah svojega oddelka). Po pravilnem stališču pritožbe te obveznosti same po sebi ne omejujejo pravice do tedenskega počitka, če ni pri tem konkretno ugotovljeno, da so presegale obseg standardnih opravil, ki jih za vzdrževanje varnostne opremljenosti in za potrebe varnostnega protokola terja režim bivanja in dela na misiji. Ugotovitve sodišča prve stopnje ne omogočajo zaključka, da je tožnikovo delo ta obseg preseglo.
Pritožba utemeljeno uveljavlja, da je za presojo o tem, ali je udeležba na sestanku pomenila kršitev pripadnikove pravice do tedenskega počitka, bistveno, kakšni so bili ti sestanki, kako so potekali, kakšno je bilo njihovo trajanje, pogostnost in vsebina, saj je golo informiranje oziroma neformalno predajanje zadolžitev za naslednji dan le del vojaške rutine, ki nima narave formalnega in organiziranega sestanka.
Formalna razporeditev pripadnika v hitre odzivne sile ne posega v njegovo pravico do tedenskega počitka, če v tem času ni tudi aktiviran (kar tožnik glede na ugotovitve ni bil).
spor majhne vrednosti - pobotni ugovor - izrek sodbe pri pobotnem ugovoru - izostanek odločitve o pobotnem ugovoru - predlog za izdajo dopolnilne sodbe - nedovoljeni pritožbeni razlogi - dejansko stanje - nedopustnost pritožbenega razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja
Kadar sodišče ne odloči o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo odločiti, lahko stranka v 15 dneh od prejema sodbe predlaga, naj pravdno sodišče izda dopolnilno sodbo (prvi odstavek 325. člena ZPP). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da toženka niti v pritožbi niti v posebni vlogi izdaje dopolnilne sodbe ni predlagala, zato tega ne more več storiti.
odškodninska odgovornost države - koncesija za opravljanje javne službe pomoč družini na domu - koncesijsko razmerje - razmejitev pristojnosti med državo in občino - odvzem koncesije - pristojnost za izvajanje nadzora - pristojnost inšpektorja - ukrep socialne inšpekcije - koncedent - vzročna zveza
Ključno vprašanje v obravnavanem primeru je razmejitev pristojnosti glede socialno varstvene službe pomoči na domu med državo in občino. Samo občina kot koncedent je lahko tista, ki odvzame koncesijo za opravljanje javne službe pomoč družini na domu in ne socialna inšpekcija. Pristojnost socialne inšpekcije je omejena zgolj na predlog pristojnemu občinskemu organu, da začne postopek za prekinitev koncesijske pogodbe. Držijo sicer pritožbene navedbe, da zakon ni predvideval, da socialna inšpekcija naloži odvzem koncesije z odločbo. Zakon omenja le predlog. Vendar takšno postopanje inšpektorja, tudi če mu je mogoče očitati protipravnost, ne more biti v nobeni vzročni zvezi s plačili, ki jih je izvedla tožeča stranka. Plačila so temeljila na pravno formalno veljavnem pogodbenem koncesijskem razmerju in ne na postopkih ali odločbah socialne inšpekcije.
Tožeča stranka si napačno razlaga materialno pravo v smislu, da je lahko začela postopek za odvzem koncesije šele, ko je postala odločba socialne inšpekcije z dne 9. 11. 2015 (s katero je bilo tožeči stranko naloženo, da začne postopek odvzema koncesije) dokončna. Postopek odvzema koncesije bi tožeča stranka lahko začela takoj, ko se je seznanila z obstojem razlogov po 47.l členu ZSV, to pa je bilo že v letu 2015. Predhodna odločba ali predlog socialne inšpekcije namreč ni nikjer določena kot predpostavka za začetek postopka odvzema koncesije. Zaradi tega je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da vzročna zveza med očitano protipravnostjo in škodo v danem primeru ni podana.
ZDR-1 člen 84, 84/2, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 31, 31/1, 251, 251/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - kršitev delovnih obveznosti - znaki kaznivega dejanja - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - ponarejanje listin
Zmoten je pritožbeni očitek, da se sodišče ni opredelilo do vseh znakov kaznivega dejanja iz prvega odstavka 251. člena KZ-1. V izpodbijanem delu sodbe (25., 30., 33., 34. točka obrazložitve) so natančno opisana izvršitvena dejanja tožnika (pridobil podpise pogodbenikov družbe E. iz programa F., jih natisnil, obrezal dele s podpisom in jih nalepil na naštete listine, te fotokopiral), s katerimi je po pravilnem zaključku prvostopenjskega sodišča spremenil prave listine z namenom, da jih uporabi kot prave, kar je nato dejansko tudi storil s tem, ko jih je poslal E..
odškodninsko pravo - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - višina denarne odškodnine
Sodišče prve stopnje je v dokaznem postopku ugotovilo, da je tožnik v prometni nesreči utrpel zlom dvanajstega rebra na levi strani z minimalnim premikom odlomkov ter udarnino in odrgnino desnega kolena. Celotna denarna odškodnina iz naslova nematerialne škode znaša 5.000,00 EUR, kar v času sojenja predstavlja 3,9 povprečnih neto plač. Upoštevaje sodno prakso (glej primer II Ips 523/2000,II Ips 52/2000, VSL I Cp 558/2016) je prisojena denarna odškodnina pravična in tudi ustrezno umeščena v razpon odškodnin, prisojenih za zelo lahke primere. Sodišče prve stopnje je materialno pravo (179. člen OZ) uporabilo pravilno.
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev, zakaj je potrebno predlagatelju dodatni prejemek v višini 100,00 EUR, ki ga je iz naslova privarčevanih sredstev prejemal do sedaj, znižati na (za) 50,00 EUR, obširno in prepričljivo (konkretno) pojasnilo. Pritožnik tem razlogom ne oporeka, zgolj njegovo izražanje nestrinjanja z odločitvijo in zahteva po višjem znesku pa pomislekov v njeno pravilnost ne vzbudita. Enaka ugotovitev velja glede njegove v pritožbi podane „zahteve“ po takojšnjem prenehanju skrbništva.
Zakupnik mora, če je med zakupom na stvari izvršil kakšne spremembe, stvar dolžan vrniti v stanju, v kakršnem je bila, ko jo je dobil v zakup.
Še vedno gre za pogodbeno obveznost, da mora toženec po prenehanju najemne pogodbe odstranil pano, katere zapadlost je vezana prav na prenehanje najemne pogodbe.