zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe v odgovor - osebno vročanje - fikcija vročitve - izpodbojna pravna domneva - vročanje na naslovu dejanskega prebivališča - dejansko bivanje naslovnika - dejanska seznanitev s sodnim pisanjem - dvig pošte - mednarodna vročilnica - prevod dokaznih listin - prevod listin v slovenski jezik - pravica do sodelovanja v postopku - neizvedba dokaza - revizija
Medtem ko so bili dopisi sestavljeni v latinici, je bila vročilnica v cirilici. Ker nižji sodišči nista zagotovili prevajanja dokaznih listin v slovenski jezik, sta kršili toženčevo pravico do sodelovanja v postopku.
Zaradi presoje sodišča, ali je stranka pri priglasitvi stroškov zadostila pogoju iz osmega odstavka 38. člena ZIZ, da je torej stroške priglasila takoj, ko je bila znana njihova višina, je dolžnost stranke, da že v sami vlogi, naslovljeni na sodišče prve stopnje, ko priglaša stroške postopka, v trditveni podlagi obrazloži in navede dejanske okoliščine, ki vplivajo na pravočasnost priglasitve stroškov. Stranka mora torej navesti tista pravno odločilna dejstva, ki omogočajo zapolnitev abstraktnega dejanskega stanja pravne norme „takoj“, v pritožbenem postopku namreč stranka ne more navajati novih dejanskih okoliščin, ki bi jih lahko že v postopku pred sodiščem prve stopnje oziroma v kolikor jih, jih sodišče kot pritožbeno novoto ne more več upoštevati.
Uredba (EU) št. 1298/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 glede dodelitve finančnih sredstev za določene države članice iz Evropskega socialnega sklada člen 96, 96/2, 100, 100/4.
javno naročanje - kršitev pravil javnega naročanja - sofinanciranje iz sredstev kohezijske politike evropske skupnosti - pogodba o sofinanciranju - popravek obvestila - finančni popravek - neupravičena korist - vrnitev neupravičeno prejetih sredstev
Z zahtevki iz naslova finančnih popravkov naj se ponovno vzpostavi stanje, ko so vsi odhodki, prijavljeni za sofinanciranje iz strukturnih ukrepov, zakoniti in pravilni ter usklajeni s pravili in predpisi, ki veljajo na nacionalni ravni in ravni EU (26. točka obrazložitve sklepa II Ips 42/2021).
vročanje - vročitev v hišni predalčnik - fikcija vročitve - nastop fikcije vročitve - prepozna vloga - odgovor na dopolnitev tožbe - dejanski prejem sodnega pisanja
Fikcija iz četrtega odstavka 142. člena ZPP je popolnoma jasna: če naslovnik poštne pošiljke ne dvigne v 15 dneh od obvestila, se šteje, da mu je bila vročena na dan preteka tega roka. Da je bila toženka na to fikcijo opozorjena, je razvidno iz omenjenega obvestila. Zato ni pomembno, kdaj, šteto od preteka 15 dni je/bi bila sodna pošiljka dejansko puščena v nabiralniku toženke. Če bi bila toženka ustrezno skrbna, kar se pričakuje od pravnih subjektov, ki nastopajo na trgu, bi jo v 15 dneh od obvestila (šteto od 17. 3. 2021) tudi dvignila. V tem primeru bi 8 dnevni rok za odgovor začel teči z dnem dviga. Ker pa tega ni storila, je skladno s citirano normo pač začel teči 15 dni od obvestila (to je 17. 3. + 15 dni) in se je 1. 4. 2021 iztekel. Takrat je začel teči 8 dnevni rok za odgovor na dopolnitev tožbe in je, kot rečeno, iztekel 9. 4. 2021. Če bi držalo pritožnikovo stališče, da je odločilen rok, ko je prejel sodno pisanje v svoj nabiralnik, bi bili subjekti, ki pošiljk ne dvigajo, postavljeni v različen položaj.
spor majhne vrednosti - pobotni ugovor - izrek sodbe pri pobotnem ugovoru - izostanek odločitve o pobotnem ugovoru - predlog za izdajo dopolnilne sodbe - nedovoljeni pritožbeni razlogi - dejansko stanje - nedopustnost pritožbenega razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja
Kadar sodišče ne odloči o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo odločiti, lahko stranka v 15 dneh od prejema sodbe predlaga, naj pravdno sodišče izda dopolnilno sodbo (prvi odstavek 325. člena ZPP). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da toženka niti v pritožbi niti v posebni vlogi izdaje dopolnilne sodbe ni predlagala, zato tega ne more več storiti.
Pritožbeno sodišče tako zaključuje, da je prvostopno sodišče v obravnavani zadevi utemeljeno zaključilo, da izvršitev kazni zapora ob koncu tedna pri obsojencu ne bi doseglo namena, ki se zasleduje z izrekom prostostne kazni, prav tako pa takšna nadomestitev tudi ne bi delovala generalno in specialno preventivno, niti ne v smeri resocializacije storilca, saj ga navedeno ne bi odvračalo od morebitnega podobnega ravnanja v prihodnje.
odškodninska odgovornost - protipravno ravnanje - vložitev predloga za izvršbo - škoda - zamuda pri plačilu odškodnine
Sodišče prve stopnje je pri svoji odločitvi izhajalo iz pravilne materialno pravne podlage, ki jo predstavljajo določila 1. odstavka 131. člena OZ o krivdni odškodninski odgovornosti in to materialno pravo tudi pravilno uporabilo, ko je toženki naložilo plačilo nadaljnje odškodnine v višini 150,00 EUR, ki jo predstavljajo zaradi neutemeljeno sproženega izvršilnega postopka nastali stroški blokade računa pri P. d.d. v višini 38,00 EUR in stroški predpravdnega odškodninskega zahtevka v višini 112,00 EUR, saj ni sporno, da toženka te škode tožniku do izteka roka za prostovoljno plačilo, ki ji ga je tožnik podelil v zahtevku z dne 17. 5. 2018, toženka pa ga je prejela najkasneje dne 20. 5. 2018, ni poravnala.
ZSPJS člen 3, 3/3, 3a, 3a/4, 3a/5, 3a/6, 3a/11, 3a/12, 22, 22k, 22k/2.. ZZ člen 31, 31/2.. KZ-1 člen 257, 257/3.. OZ člen 352, 352/1. ZUJIK člen 34, 50, 50/3.. Uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju (2005) člen 7, 7/3.. Uredba o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (2008) člen 5, 5/2.
vračilo preveč izplačane plače - javni zavod - direktor - delovna uspešnost
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je toženka v trenutku sklepanja pogodbe o zaposlitvi z določenim 48. plačnim razredom za delovno mesto direktorice javnega zavoda z delodajalcem (javnim zavodom), ki ga je zastopal predsednik sveta zavoda, nastopala kot delavka, in ne v okviru svoje poslovodne funkcije v zavodu. Toženka pri sklepanju svoje pogodbe o zaposlitvi namreč ni mogla nastopati v dvojni vlogi, torej da bi sklepala pogodbo o zaposlitvi sama s seboj kot javna uslužbenka na eni strani in kot delodajalka oziroma oseba, ki izvršuje pravice in dolžnosti delodajalca, na drugi strani. Pravice in dolžnosti delodajalca je v obravnavanem primeru izvrševal svet zavoda oziroma v njegovem imenu predsednik sveta zavoda in ne toženka, zato ne more biti podana njena odškodninska odgovornost na podlagi enajstega odstavka 3.a člena ZSPJS.
Toženka za vtoževana izplačila iz naslova delovne uspešnosti ni imela pravnega temelja. Sklepi sveta zavoda namreč sploh ne morejo predstavljati zakonite pravne podlage za sporna izplačila dela plače iz naslova redne delovne uspešnosti in delovne uspešnosti zaradi povečanega obsega dela, saj glede na določbi tretjega odstavka 7. člena Uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju in drugega odstavka 5. člena Uredbe o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence o višini oziroma delu plače iz naslova redne delovne uspešnosti in delovne uspešnosti zaradi povečanega obsega dela za direktorja odloča organ, pristojen za imenovanje direktorja, s soglasjem ustanovitelja.
Ni bilo toženčevo le dokazno breme za dokazanost, da je te sporne mesečne najemnine izročil – plačal tožniku, ampak tudi trditveno breme, da navede okoliščine, v katerih je toženec tožniku izročil gotovinske zneske zatrjevanih plačanih najemnin za vsakega od navedenih mesecev.
OZ člen 335, 335/3, 341, 341/1, 1050, 1050/1. ZOR člen 262, 262/4, 354, 354/1, 361, 361/1, 376, 376/3. ZPP člen 2, 309a. ZJZP člen 141.
delna neizpolnitev pogodbene obveznosti - odstop od pogodbe - poslovna odškodninska odgovornost - kondikcijski zahtevek - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka - odločanje v mejah zahtevka - pripoznava zahtevka - poravnalna ponudba - kapitalizirane obresti - konkretiziranost revizijskih navedb
Pri vseh položajih naknadne (objektivne) nemožnosti izpolnitve obveznosti obveznost, katere izpolnitev je postala nemogoča, preneha. To je tudi edino smiselno, saj je že po naravi stvari izpolnitev objektivno nemogoče obveznosti nemogoča. Zato s tem, ko obveznost zaradi naknadne nemožnosti njene izpolnitve preneha, nastane položaj neizpolnitve obveznosti v ožjem pomenu. Upoštevajoč pojasnjeno je okoliščina iz čigave sfere izvira vzrok nemožnosti izpolnitve oziroma kdo je odgovoren za nemožnost izpolnitve bistvena le z vidika možnosti in utemeljenosti uveljavljanja nadaljnjih (drugih) pravnih posledic naknadne nemožnosti izpolnitve, ne pa tudi glede samega prenehanja objektivno nemogoče obveznosti.
Zmotno je pritožbeno stališče tožeče stranke, da je pravni temelj za zahtevek na podlagi pogodbene odškodninske odgovornosti tožene stranke zaradi neizpolnitve pogodbe pridobila šele z odstopom od pogodbe 19. 12. 2019. Obveznost tožene stranke je namreč zaradi objektivne nemožnosti izpolnitve prenehala že z uveljavitvijo ZJZP in ne šele z odstopom od pogodbe.
Tožena stranka je s tem, ko je v dopisu izjavila, da je pripravljena izplačati vložek, pripoznala le dolžnost plačila nesporne obveznosti, ne pa tudi morebitnih obveznosti, o katerem so še potekala pogajanja. Zato v tem primeru ni mogoče zaključiti, da pripoznava predstavlja poravnalno ponudbo v smislu 309.a člena ZPP.
Ker sodišče na zastaranje zahtevkov ne pazi po uradni dolžnosti, temveč le na konkretiziran ugovor stranke, pritožbeno sodišče ob odsotnosti konkretnega ugovora tožene stranke morebitnega zastaranja kapitaliziranih zakonskih zamudnih obresti pri odločitvi ne sme upoštevati.
V vseh primerih, ko storilec stori ali poskusi storiti tatvino stvari, za katere ne ve, kakšne vrednosti so, za kar gre v obravnavani zadevi, ne moremo govoriti o storilčevem naklepu glede prilastitve stvari majhne vrednosti, ki je zakonski znak majhne tatvine po drugem odstavku 204. člena KZ-1, zato bo v teh primerih vedno podano kaznivo dejanje po prvem odstavku 204. člena KZ-1 oziroma poskus tega kaznivega dejanja.
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da gre v obravnavani zadevi za navidezni stek zaradi inkluzije. Za razmerje inkluzije gre, če presoja konkretnih okoliščin kaznivih dejanj v steku (ne pa primerjava abstraktnih zakonskih znakov kot pri navideznem steku zaradi razmerja konsumpcije, specialnosti ali subsidiarnosti), pokaže, da bi bilo dvojno kaznovanje nesmiselno, ker je kriminalna količina enega kaznivega dejanja v primerjavi z drugim zanemarljiva, postranska ali malo pomembna posebna okoliščina hujšega kaznivega dejanja.
Odločba o kazenski sankciji sodbe I K 16201/2019 z dne 9. 3. 2020 je izgubila samostojnost in je sodišče ne bi smelo ponovno upoštevati ob izreku enotne kazni v izpodbijani sodbi. Ker jo je upoštevalo, je prekršilo kazenski zakon, saj je bila ista obdolženki izrečena kazenska sankcija upoštevana dvakrat.
trditvena podlaga - prekluzije - preživnina za otroka - ocena potreb - določitev višine preživnine za otroka
Navedbe toženke niso bile prepozne (zaradi prekluzije - glej 286. člen ZPP). Najprej iz razloga, ker se je z izdajo delne sodbe, s katero je bilo pravnomočno odločeno, da se otroka dodelita tožniku v varstvo in vzgojo, določeni pa so bili tudi stiki toženke z otrokoma (tožnikovemu tožbenemu zahtevku je bilo ugodeno, identičen zahtevek toženke iz nasprotne tožbe pa je bil zavrnjen), zgodil "preobrat" v postopku oziroma se je vzpostavila procesna situacija, ko je sodišče prve stopnje šele začelo osredotočeno voditi postopek v zvezi z ugotavljanjem preživninskih potreb otrok in glede preživninske obveznosti toženke. Iz teh razlogov se reševanje spora tudi ne bi zavleklo, če bi sodišče prve stopnje upoštevalo te navedbe toženke (glej tretji odstavek 286. člena ZPP).
Pri odločanju o preživninski obveznosti staršev imajo izkustvena pravila, ob upoštevanju konkretnih okoliščin, pomembno težo, ko se presoja pravilnost logično racionalne strukture spoznanja o (ne)dokazanosti pomembnih dejstev, ki so jih navajale pravdne stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00058401
ZPP člen 14, 163, 163/4, 253, 339, 339/1. OZ člen 171, 179, 182, 299, 299/2.
krivdna odškodninska odgovornost - vezanost pravdnega sodišča na kazensko sodbo - prispevek oškodovanca k nastanku škode - deljena odgovornost - odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine - primarni in sekundarni strah - ustno podajanje izvedenskega mnenja - zamuda z izpolnitvijo denarne obveznosti - zakonske zamudne obresti - odločitev o pravdnih stroških
Fotografiranje je bilo tožnikov odziv na toženčev napad, zato pritožbenemu stališču o tožnikovem prispevku k nastali škodi ni mogoče pritrditi. Sicer pa grobega fizičnega in verbalnega nasilja kakršnokoli nenasilno dejanje (fotografiranje) ne opravičuje.
Ni bistveno, na kakšen način je do poškodb prišlo: zaradi direktnega udarca z ročajem motike ali zaradi tožnikovega padca, ki ga je zakrivil toženec.
V sodni praksi je že utrjeno stališče, da je odsotnost ustno podanega izvedenskega mnenja procesna kršitev le v primeru, če je stranka podala trditve, glede katerih bi bilo izvedenca treba zaslišati, ali če so te povzročile dvom v pravilnost in popolnost pisnega menja oz. niso bile pavšalne, neobrazložene. Ker bi bilo v obravnavnem primeru ustno podajanje mnenja – glede na podane pripombe – le podvajanje pisnega menja, je bila zahteva za ustno podajanje mnenja upravičeno zavrnjena.
odškodninska odgovornost države - koncesija za opravljanje javne službe pomoč družini na domu - koncesijsko razmerje - razmejitev pristojnosti med državo in občino - odvzem koncesije - pristojnost za izvajanje nadzora - pristojnost inšpektorja - ukrep socialne inšpekcije - koncedent - vzročna zveza
Ključno vprašanje v obravnavanem primeru je razmejitev pristojnosti glede socialno varstvene službe pomoči na domu med državo in občino. Samo občina kot koncedent je lahko tista, ki odvzame koncesijo za opravljanje javne službe pomoč družini na domu in ne socialna inšpekcija. Pristojnost socialne inšpekcije je omejena zgolj na predlog pristojnemu občinskemu organu, da začne postopek za prekinitev koncesijske pogodbe. Držijo sicer pritožbene navedbe, da zakon ni predvideval, da socialna inšpekcija naloži odvzem koncesije z odločbo. Zakon omenja le predlog. Vendar takšno postopanje inšpektorja, tudi če mu je mogoče očitati protipravnost, ne more biti v nobeni vzročni zvezi s plačili, ki jih je izvedla tožeča stranka. Plačila so temeljila na pravno formalno veljavnem pogodbenem koncesijskem razmerju in ne na postopkih ali odločbah socialne inšpekcije.
Tožeča stranka si napačno razlaga materialno pravo v smislu, da je lahko začela postopek za odvzem koncesije šele, ko je postala odločba socialne inšpekcije z dne 9. 11. 2015 (s katero je bilo tožeči stranko naloženo, da začne postopek odvzema koncesije) dokončna. Postopek odvzema koncesije bi tožeča stranka lahko začela takoj, ko se je seznanila z obstojem razlogov po 47.l členu ZSV, to pa je bilo že v letu 2015. Predhodna odločba ali predlog socialne inšpekcije namreč ni nikjer določena kot predpostavka za začetek postopka odvzema koncesije. Zaradi tega je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da vzročna zveza med očitano protipravnostjo in škodo v danem primeru ni podana.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00051982
KZ člen 1, 243, 243/1. ZTFI člen 382, 382/1-1. ZKP člen 428, 428/2. KZ-1 člen 2.
notranja informacija - zloraba notranje informacije - zakonski znaki kaznivega dejanja - blanketna norma - dopolnilna norma - zloraba - pojem zlorabe - obarvani naklep - pridobitev koristi - namen pridobitve protipravne premoženjske koristi - predsednik uprave družbe - privilegiran položaj - nakup delnic - čas nakupa - čas seznanitve z notranjo informacijo
Glede na zgodovinsko in namensko razlago določbe 243. člena KZ ter naravo kaznivega dejanja zlorabe notranje informacije je zloraba notranje informacije podana takrat, ko je storilcu mogoče očitati, da je notranjo informacijo naklepno uporabil tako, da je sebi ali tretji osebi zagotovil privilegiran položaj nasproti drugim vlagateljem na trgu, z namenom, da bi sebi ali tretji osebi zagotovil korist.
Če bi imel obdolženec namen vzpostaviti svoj privilegiran položaj na trgu nasproti drugim udeležencem, da bi si zagotovil korist, bi informacije o odličnem poslovanju zadržal zase, dokler ne bi sam kupil delnic, oziroma bi delnice kupil takoj ali čim prej po izjavi za medije, saj bi tako pridobil korist v kar se da najvišji vrednosti.
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo navedbe nasprotnega udeleženca, da na njegovo obveznost iz pogodbe ne vpliva dejstvo, da mu predlagatelj ni izdal računa oziroma da ni zahteval plačila. Pritožbena navedba, da izostanek zahteve za plačilo pomeni, da je predlagatelj štel, da obveznost nasprotnega udeleženca ne obstoji, je novota, pa tudi neutemeljena. Izostanek zahteve za plačilo nima takšnega pomena. Iz tega razloga predlagatelj ni bil dolžan zatrjevati in dokazovati, da je nasprotnega udeleženca (pisno) pozival, sodišče prve stopnje pa se pravilno v tem delu ni opredeljevalo do izpovedi zakonitih zastopnikov predlagatelja.
SPZ člen 223, 225, 225/1. ZTLR člen 58, 58/3, 59, 59/1. ZPP člen 70, 72/2.
stvarna služnost - tožba na ugotovitev obstoja stvarne služnosti - služnost hoje in vožnje - izločitev sodnika - odklonitveni razlog za izločitev - delitev gospodujoče nepremičnine
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je stvarna služnost poti po parceli 270 v korist parcele 831/41 obstajala v naravi in bila prav tako vpisana v zemljiško knjigo, je neutemeljen pritožbeni očitek, da bi moral toženec ob nakupu še dodatno opraviti raziskovalno dolžnosti in se prepričati še drugače, ali v zemljiško knjigo vpisana služnost poti dejansko v naravi obstaja.
Če se gospodujoča nepremičnina razdeli, ostane stvarna služnost v prid vsem njenim delom.
ZDR-1 člen 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 118.. KZ-1 člen 240.. ZPP člen 151, 151/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pritožbena obravnava - nadomestilo plače - reparacija
Za obdobje brezposelnosti od 18. 5. 2018 do 11. 3. 2019 zaradi prejete izredne odpovedi tožnik ni bil upravičen do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, zato mu za to obdobje pripadajo nezmanjšani zneski nadomestila plače. Ker je bil tožnik v obdobju od 19. 6. 2019 do 3. 2. 2020 upravičen do nadomestila za primer brezposelnosti pri ZRSZ v mesečni višini 892,50 EUR bruto, je sodišče prve stopnje to pravilno upoštevalo tako, da se navedeni zneski odštejejo od pripadajočih bruto nadomestil plače v tem obdobju. Pravilna je tudi presoja drugih prejemkov tožnika v obdobju, za katerega mu pripadajo denarna nadomestila med brezposelnostjo. Tako sodišče prve stopnje od pripadajočih mesečnih nadomestil plače pravilno ni odštelo prejetih avtorskih honorarjev in sejnin, saj je šlo za prihodke oziroma plačilo za delo, ki ga je tožnik lahko opravljal sočasno z delom pri toženi stranki in ga je v preteklosti tudi že opravljal.
Pritožba tožnika pravilno opozarja, da je sodišče neutemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi izgube zaslužka za obdobje od 12. 3. 2019 do 18. 6. 2019, ko je bil zaposlen pri drugem delodajalcu. Zmotno je namreč materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da je upravičen le do neto zneska odškodnine, ne pa do bruto, kot je zahtevek postavil tožnik. Ker tožnik zahteva odškodnino za premoženjsko škodo zaradi kršitve pogodbenih obveznosti, je postavljeni zahtevek, ki upošteva bruto razliko med plačo tožnikovega delovnega mesta pred odpovedjo in plačo pri drugem delodajalcu, pravilen.