spor iz družinskih razmerij - novote v družinskih sporoh - pritožbene novote v zakonskih sporih - stanje ob koncu glavne obravnave - časovne meje pravnomočnosti - spremenjene okoliščine - izdaja nove odločbe
Sodišče odloča po stanju zadeve ob zaključku glavne obravnave, kar pomeni, da izda sodbo glede na takratno dejansko stanje. Zato ni mogoče upoštevati dejstev, ki so nastala po koncu glavne obravnave, saj niso pravno pomembna za odločitev sodišča. Odločilno je dejansko stanje, ki je obstajalo na dan zaključka glavne obravnave, saj to stanje zajemajo časovne meje pravnomočnosti sodne odločbe.
V obravnavani zadevi je predlagana začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve, s katero naj bi bila tožencu zapovedana izročitev nepremičnine tožnici v neposredno (so)posest in souporabo. V primeru takšne začasne odredbe pa mora sklep o začasni odredbi vsebovati tudi določilo o denarni kazni za primer njene kršitve (drugi odstavek 226. člena ZIZ) .
Kadar je sklep o začasni odredbi izdan v pravdnem postopku, ima učinek sklepa o izvršbi (268. člen ZIZ).
Iz podatkov kazenskega spisa izhaja, da je bilo sodno pisanje oškodovanki vročeno preko detektivke B.B.B., za kar je navedena predložila tudi račun. Pritožbene trditve, da navedena detektivka oškodovanki ni ničesar vročila, so zato brez podlage. Kar se tiče pritožbenih navedb, da oškodovanka na danem naslovu ne živi že od maja leta 2019 pa je dodati, da je bila še 13. 5. 2019 zaslišana na glavni obravnavi, kjer je izpovedala, da so njeni podatki enaki kot pri prejšnjem zaslišanju. Ob tem je treba poudariti tudi, da je bila oškodovanka že ob prvem zaslišanju pri preiskovalnem sodniku (list. št. 106) poučena, da je v skladu s tretjim odstavkom 240. člena ZKP dolžna sodišču sporočiti vsako spremembo svojega prebivališča, kar pa oškodovanka več kot očitno ni storila. Ker oškodovanka tudi ni z ničemer podkrepila svojih pritožbenih navedb v smeri, da je bila morda v kritičnem času hospitalizirana, je pritožbeno sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.
poškodba na delu - nevarna dejavnost - delo policista - policist kot oškodovanec - objektivna odškodninska odgovornost delodajalca
Sodišče prve stopnje je pri presoji, ali gre za nevarno stvar/dejavnost, ocenjevalo vsako okoliščino posebej. Posebej se je opredelilo do vlaka, ki ga je tožnica pregledovala, posebej do možnosti, da se na vlaku nahajajo migranti, posebej do tal, po katerih se je tožnica gibala ter posebej do poškodbe še ene policistke v istem času. Vendar takšen pristop ni pravi. Izoliran pogled na posamezno okoliščino primera namreč izkrivlja celotno sliko obravnavane situacije.
Nepomembno je dejstvo, ki ga izpostavlja sodišče prve stopnje, da se tožnica ni poškodovala pri spopadu z migrantom, ampak ob gibu z nogo. Pomembno je, da je do tega giba prišlo, ko se je tožnica ponoči plazila pod vagonom in je morala ugotoviti, ali se za odejo, ki se je po neprerekanih trditvah nahajala na spodnjem delu konstrukcije dna vagona, skriva migrant. V opisanih okoliščinah tožnica ne glede na njene izkušnje ni imela možnosti obvladovanja vseh ravnanj. Razumljivo je, da je bila njena pozornost skoncentrirana na odejo, pod katero bi se lahko skrival migrant in da pozornosti ni mogla usmeriti v podlago, po kateri se je premikala. Po presoji pritožbenega sodišča se je morala tožnica kritičnega dne pri opravljanju službenih dolžnosti, na način kot je izkazan, izpostaviti večjemu tveganju, kot je to običajno.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - invalidska upokojitev
Odločba ZPIZ o invalidski upokojitvi tožnika je postala pravnomočna in izvršljiva 23. 12. 2020. Tožnik je bil do tega dne pri toženki prijavljen v obvezna zavarovanja, od 24. 12. 2020 pa je zavarovan kot invalidski upokojenec in je prejemnik invalidske pokojnine. Pogodba o zaposlitvi je med strankama prenehala veljati dne 23. 12. 2020 na podlagi prvega odstavka 119. člena ZDR-1, ki določa, da pogodba o zaposlitvi preneha veljati po samem zakonu, ko je odločba o pridobitvi pravice do invalidske pokojnine postala pravnomočna.
KZ-1 člen 220, 220/1. ZKP člen 57, 293, 293/3, 357, 357-2, 429.
kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - predlog za kazenski pregon - umik predloga za pregon - ustavitev kazenskega postopka - zahtevek za povrnitev škode - premoženjskopravni zahtevek
Oškodovanka v pritožbi zoper sklep o ustavitvi postopka ne more več zahtevati, da ji v tem postopku obdolženec povrne škodo in da o tem odloči pritožbeno sodišče.
ZSPJS člen 3, 3/3, 3a, 3a/4, 3a/5, 3a/6, 3a/11, 3a/12, 22, 22k, 22k/2.. ZZ člen 31, 31/2.. KZ-1 člen 257, 257/3.. OZ člen 352, 352/1. ZUJIK člen 34, 50, 50/3.. Uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju (2005) člen 7, 7/3.. Uredba o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (2008) člen 5, 5/2.
vračilo preveč izplačane plače - javni zavod - direktor - delovna uspešnost
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je toženka v trenutku sklepanja pogodbe o zaposlitvi z določenim 48. plačnim razredom za delovno mesto direktorice javnega zavoda z delodajalcem (javnim zavodom), ki ga je zastopal predsednik sveta zavoda, nastopala kot delavka, in ne v okviru svoje poslovodne funkcije v zavodu. Toženka pri sklepanju svoje pogodbe o zaposlitvi namreč ni mogla nastopati v dvojni vlogi, torej da bi sklepala pogodbo o zaposlitvi sama s seboj kot javna uslužbenka na eni strani in kot delodajalka oziroma oseba, ki izvršuje pravice in dolžnosti delodajalca, na drugi strani. Pravice in dolžnosti delodajalca je v obravnavanem primeru izvrševal svet zavoda oziroma v njegovem imenu predsednik sveta zavoda in ne toženka, zato ne more biti podana njena odškodninska odgovornost na podlagi enajstega odstavka 3.a člena ZSPJS.
Toženka za vtoževana izplačila iz naslova delovne uspešnosti ni imela pravnega temelja. Sklepi sveta zavoda namreč sploh ne morejo predstavljati zakonite pravne podlage za sporna izplačila dela plače iz naslova redne delovne uspešnosti in delovne uspešnosti zaradi povečanega obsega dela, saj glede na določbi tretjega odstavka 7. člena Uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju in drugega odstavka 5. člena Uredbe o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence o višini oziroma delu plače iz naslova redne delovne uspešnosti in delovne uspešnosti zaradi povečanega obsega dela za direktorja odloča organ, pristojen za imenovanje direktorja, s soglasjem ustanovitelja.
SPZ člen 75, 75/1, 75/2, 99, 99/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
negatorna tožba - varstvo lastninske pravice - zaščita pred vznemirjanjem - prepovedane imisije - oblikovanje tožbenega zahtevka - pasivna legitimacija
Z negatorno tožbo po 75. členu SPZ v zvezi z 99. členom SPZ se zagotavlja zaščita pred protipravnim vznemirjanjem lastnika (lahko pa tudi neposrednega posestnika) nepremičnine. Subjekt zaščite je torej lastnik prostorsko opredeljene nepremičnine, zato mora biti kot takšen tudi opredeljen v samem tožbenem zahtevku in izreku sodbe. Ta zahteva po prostorski opredelitvi pa ne velja tudi za toženca, ki je pri negatorni tožbi zaradi vznemirjanja lastninske pravice iz 99. člena SPZ lahko vsakdo, ki vznemirja lastnika (ali domnevnega lastnika) v izvrševanju njegove lastninske pravice, zato so neutemeljene pritožbene navedbe tožencev, da bi morala biti v izreku izpodbijane sodbe ob pravilni uporabi materialnega prava tudi toženca prostorsko opredeljena (z navedbo pravno relevantne prostorske povezave med tožencema in nepremičnino, iz katere prihaja imisija).
V zvezi s tremi kršitvami od očitanih osmih je sodišče prve stopnje pravilno presojalo, ali gre za hujše kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, storjene naklepno (namenoma) ali iz hude malomarnosti, da bi lahko predstavljale razlog za izredno odpoved v smislu 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1. To so kršitve, povezane z napačnim vnosom sklicev pri knjiženju računov in izdelavi univerzalnih plačilnih nalogov za stranko D., d. o. o. (peta kršitev), napačnim kreiranjem bančnega računa dobavitelja stranke F., d. o. o. (šesta kršitev) in napačnim knjiženjem prehrane ter reprezentance, napačnim knjiženjem računa št. ... družbe G., d. o. o., in napačnim knjiženjem računa št. ... za program H. (osma kršitev; pri tej kršitvi, v zvezi s katero sodišče prve stopnje ni ugotovilo zahtevane stopnje krivde, gre za očitano nestrokovno delo). Presodilo je, da te kršitve niti vsaka sama zase niti vse skupaj ne predstavljajo zakonitega razloga za izredno odpoved, in da ni izpolnjen nadaljnji pogoj za zakonito izredno odpoved, določen v prvem odstavku 109. člena ZDR-1, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka.
odškodninska odgovornost - padec na ledu - opravljanje zimske službe - obstoj protipravnosti - strokovno vprašanje - izvedba dokaza z izvedencem - pravica do izjave - izvedba predlaganih dokazov - pravica do kontradiktornosti
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da glede na okoliščine konkretnega primera sodišče nima strokovnega znanja, da bi dalo odgovor na vprašanje, ali splošna akcija posipanja dan pred škodnim dogodkom ni zadoščala za ustrezno varstvo proti poledici in da zavarovanec toženke ni ravnal z zadostno skrbnostjo pri izpolnjevanju svoje obveznosti - opravljanju zimske službe. Iz teh razlogov sodišče prve stopnje ni moglo s stopnjo prepričanja ugotoviti, da bi zavarovanec toženke kot skrbni strokovnjak moral in mogel vedeti, da bi glede na vremensko napoved in vremenske razmere, moral tudi na dan škodnega dogodka posipati javne površine na območju celotne L. in s tem tudi sporno javno površino.
ZGD-1 člen 425, 425/1, 522.. ZDR-1 člen 89, 89/1, 107, 114, 114/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - prenehanje delodajalca - nezakonitost odpovedi - poziv nazaj na delo
V zvezi z uvedbo in izvedbo postopka prenehanja delodajalca po skrajšanem postopku je sodišče pravilno ugotovilo, da morajo biti izpolnjeni pogoji po prvem odstavku 425. člena ZGD-1, tj. da morajo biti med drugim urejena vsa razmerja z delavci. Pravilna je ugotovitev, da sklep družbenikov tožene stranke z dne 1. 6. 2020 ni bil zakonita podlaga za prenehanje tožene stranke po skrajšanem postopku, saj ni ustrezal pogojem po prvem odstavku 425. člena ZGD-1, ker v času njegovega sprejema tožena stranka ni imela urejenih razmerij s svojimi delavci, obveznosti do njih namreč še niso bile poplačane, prav tako izjava o tem v sklepu niti ni bila vsebovana.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - stiki otroka s staršem - sprememba ureditve stikov - začasna ureditev stikov - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - največja korist otroka - postopek za izdajo začasne odredbe - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka
Neutemeljen je očitek o pomanjkljivosti mnenja CSD. Ni podlage, ki bi pristojni CSD zavezovala, da pridobiva (tudi) poročila terapevtskih inštitutov.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZPSPP člen 29, 29/2, 30.
najem poslovnih prostorov - izpraznitev poslovnega prostora - nalog za izpraznitev poslovnega prostora - fiktivna pogodba - pravica do izjave
Nalog za izpraznitev poslovnega prostora se lahko izda le, če ob zaključku glavne obravnave v postopku pred sodiščem prve stopnje tožena stranka še zaseda oziroma uporablja zadevne poslovne prostore ter jih ni izročila tožeči stranki. Glede na to, da je tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ugovarjala, da je bila najemna pogodba fiktivna, da poslovnih prostorov ni nikoli uporabljala, da jih je uporabljal le A. A., ki je bil v dejanskem razmerju s tožečo stranko, ta pa je že leta 2018 predal ključe in prenehal uporabljati poslovne prostore, bi moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, ali tožena stranka poslovne prostore (še) uporablja ali zaseda ter čigave so stvari v teh prostorih in ali je A. A. res izročil ključe poslovnih prostorov v tajništvu tožeče stranke B. B.
Primopredajni zapisnik služi le ugotavljanju stanja stvari in prostorov ob njihovi vrnitvi, ni pa pogoj za to, da se poslovni prostor šteje za vrnjenega.
ZPP člen 8, 286, 286/1, 286/4, 319, 319/3, 324, 324/3, 337, 337/3.. ZPP-E člen 125.. OZ člen 190, 190/1, 190/3.
pobotni ugovor - prekluzija - pravočasno navajanje trditev
Pravilen je sklep, da so bile konkretne trditve v zvezi s pobotnim ugovorom za terjatev 15.500,00 EUR podane prepozno, dokazi za dokazovanje tega pobotnega ugovora pa predlagani prepozno, zato jih je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo (zaslišanje strank v zvezi s tem, zaslišanje prič F.F. in D.D.. ter listinski dokazi). Odločitev o tem, da se ugotovi, da tudi ta v pobot uveljavljana terjatev ne obstaja in se pobotni ugovor posledično zavrne, je tako pravilna.
V vseh primerih, ko storilec stori ali poskusi storiti tatvino stvari, za katere ne ve, kakšne vrednosti so, za kar gre v obravnavani zadevi, ne moremo govoriti o storilčevem naklepu glede prilastitve stvari majhne vrednosti, ki je zakonski znak majhne tatvine po drugem odstavku 204. člena KZ-1, zato bo v teh primerih vedno podano kaznivo dejanje po prvem odstavku 204. člena KZ-1 oziroma poskus tega kaznivega dejanja.
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da gre v obravnavani zadevi za navidezni stek zaradi inkluzije. Za razmerje inkluzije gre, če presoja konkretnih okoliščin kaznivih dejanj v steku (ne pa primerjava abstraktnih zakonskih znakov kot pri navideznem steku zaradi razmerja konsumpcije, specialnosti ali subsidiarnosti), pokaže, da bi bilo dvojno kaznovanje nesmiselno, ker je kriminalna količina enega kaznivega dejanja v primerjavi z drugim zanemarljiva, postranska ali malo pomembna posebna okoliščina hujšega kaznivega dejanja.
Odločba o kazenski sankciji sodbe I K 16201/2019 z dne 9. 3. 2020 je izgubila samostojnost in je sodišče ne bi smelo ponovno upoštevati ob izreku enotne kazni v izpodbijani sodbi. Ker jo je upoštevalo, je prekršilo kazenski zakon, saj je bila ista obdolženki izrečena kazenska sankcija upoštevana dvakrat.
stiki otroka - začasna odredba - korist mladoletnega otroka - varstvo koristi otroka - ogroženost otroka - postopek za oceno ogroženosti otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Ker niso bile ugotovljene konkretne okoliščine, ki bi omogočale oceno, kako bo deklica ta čas doživljala neposredni stik z očetom, ni mogoče sklepati, da izvajanje takih stikov, četudi pod nadzorom CSD, ne bo za deklico bolj ogrožajoče kot njihovo neizvajanje.
Hitrost postopanja ne sme imeti prednosti pred otrokovo dobrobitjo.
Pritožbeno sodišče tako zaključuje, da je prvostopno sodišče v obravnavani zadevi utemeljeno zaključilo, da izvršitev kazni zapora ob koncu tedna pri obsojencu ne bi doseglo namena, ki se zasleduje z izrekom prostostne kazni, prav tako pa takšna nadomestitev tudi ne bi delovala generalno in specialno preventivno, niti ne v smeri resocializacije storilca, saj ga navedeno ne bi odvračalo od morebitnega podobnega ravnanja v prihodnje.
odškodninska odgovornost - protipravno ravnanje - vložitev predloga za izvršbo - škoda - zamuda pri plačilu odškodnine
Sodišče prve stopnje je pri svoji odločitvi izhajalo iz pravilne materialno pravne podlage, ki jo predstavljajo določila 1. odstavka 131. člena OZ o krivdni odškodninski odgovornosti in to materialno pravo tudi pravilno uporabilo, ko je toženki naložilo plačilo nadaljnje odškodnine v višini 150,00 EUR, ki jo predstavljajo zaradi neutemeljeno sproženega izvršilnega postopka nastali stroški blokade računa pri P. d.d. v višini 38,00 EUR in stroški predpravdnega odškodninskega zahtevka v višini 112,00 EUR, saj ni sporno, da toženka te škode tožniku do izteka roka za prostovoljno plačilo, ki ji ga je tožnik podelil v zahtevku z dne 17. 5. 2018, toženka pa ga je prejela najkasneje dne 20. 5. 2018, ni poravnala.
dalj časa trajajoča življenjska skupnost (izvenzakonska skupnost) - življenjska skupnost - čustvena navezanost - medsebojna pomoč zakoncev
Za izpolnjenost izvenzakonske skupnosti biti kumulativno izpolnjeni trije pogoji, (1.) da je med partnerjema obstajala življenjska skupnost, po vsebini enaka zakonski skupnosti, (2.) notornost njune takšne skupnosti tudi v očeh drugih in (3.) da njuno notranje čustveno razmerje temelji na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, zaupanju in medsebojni pomoči in ga oba partnerja dojemata kot njun partnerski odnos.
Toženci trditev o tem, da bi naj med tožnikom in zapustnico konec leta 2017 prišlo do spora, po katerem tožnik zapustnice ni obiskoval nekaj mesecev, pred sodiščem prve stopnje sploh niso podali. Zato pa izpovedba drugotoženke in nekaterih prič, ki so o takšnem sporu izpovedovale, ne morejo dopolniti oziroma nadomestiti takšne pomanjkljive trditvene podlage tožencev in sodišče takšnih dejstev ni bilo dolžno (oziroma ni smelo) ugotavljati.