Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da kljub pravnomočni sodbi opr. št. Pd 142/2018, s katero je bilo ugotovljeno, da ima tožnik s prvo toženo stranko sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas in da mu je delovno razmerje dne 30. 6. 2017 nezakonito prenehalo, prva tožena stranka ni kršila tožnikovih pravic iz delovnega razmerja in zato ni odškodninsko odgovorna za tožniku nastalo nematerialno škodo, ki jo vtožuje po določbah 179. člena OZ. Tožnik ni dokazal, da je prva tožena stranka pri sklenitvah pogodb za določen čas in pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi zavestno kršila tožniku zagotovljene pravice.
V zvezi z odškodninsko odgovornostjo druge tožene stranke je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da ta ni odškodninsko odgovorna tožniku za sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas s prvo toženo stranko. Posledice neverodostojnosti izjav, da gre za povečan obseg dela, so vprašanje notranjega razmerja med prvo in drugo toženo stranko. Druga tožena stranka pa v zvezi z zahtevkom za povračilo nepremoženjske škode ni pasivno legitimirana.
Sodišče prve stopnje je zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje policista, ki je sestavljal zapisnike, z obrazložitvijo, da so bile zaslišane verodostojne priče. Taka zavrnitev je utemeljena, saj je storilec s takim dokazom želel dokazovati neresničnost vsebine zapisnikov o izjav posameznih prič F. H. in T. F., o verodostojnosti teh prič pa se je sodišče že prepričalo tako, da je samo zaslišalo navedeni priči.
Poleg tega je iz storilčevih navedb tekom postopka in v pritožbi je mogoče tudi razbrati, da je z zaslišanjem policista S. storilec želel dokazovati tudi nelogičnosti in nasprotujoče si ugotovitve v uradnem zaznamku o domnevni prometni nesreči, ki ga je sestavil policist S., kar pa je za predmetno zadevo nerelevantno.
Sodišče prve stopnje je tožnikovo vlogo z dne 13. 9. 2021 štelo kot pritožbo zoper sklep pritožbenega sodišča Pdp 411/2021 z dne 26. 8. 2021, čemur tožnik ne nasprotuje. Sodišče prve stopnje je takšno pritožbo pravilno zavrglo kot nedovoljeno (343. člen ZPP), saj pritožba zoper tovrstni sklep v procesni zakonodaji ni predvidena.
ZPP člen 206. ZS člen 113a. ZVPot člen 22, 23, 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-4, 24/3. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 8, 8a.
vprašanje za predhodno odločanje Sodišču Evropske unije - pogoji za prekinitev postopka
Sodišče prve stopnje je na podlagi zaključka, da je njegova odločitev v obravnavani zadevi odvisna od odločitve SEU o predhodnem vprašanju glede razlage prava Evropske Unije, ki ga je postavilo sodišče druge stopnje v zadevi I Cp 889/2020 s sklepom z dne 8.6.20211, z izpodbijanim sklepom ob smiselni uporabi 113.a člena ZS in 206. člena ZPP prekinilo predmetni pravdni postopek do prejema predhodne odločbe oziroma do odgovora SEU na predhodno vprašanje.
pravno odločilna dejstva - dejansko stanje - priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb
Sklepa o priznanju in izvršitvi odločbe o prekršku pristojnega organa države izdaje ni mogoče uspešno izpodbijati z zatrjevanjem, da storilec prekrška ni storil, saj se pritožbeno sodišče v okviru presoje pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa ne more in ne sme spuščati v pravilnost odločbe o prekršku, ki je po podatkih pristojnega organa države izdaje odločba pravnomočna.
8. člen ZPP določa, da mora biti dokazna ocena (med drugim) skrbna. To pomeni, da mora biti preverljivo obrazložena, kar pa pomeni, da z izčrpno in poglobljeno, umno in razumno argumentacijo prepriča bodisi stranke bodisi sodišče druge stopnje. Po presoji višjega sodišča (ožja) obrazložitev sodišča prve stopnje o dejanski podlagi spornih poslov ni preverljivo obrazložena. To pa nadalje pomeni, da ne ustreza zakonskemu dejanskemu stanu skrbne dokazne ocene iz 8. člena ZPP.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1.. KZ člen 244.. KZ-1 člen 240.. ZPP člen 13, 286, 394, 394-10, 394-11.. URS člen 2, 14, 22, 27, 156.. ZUstS člen 23.. ZKP člen 358, 358-1.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - obnova postopka - pravnomočno končan postopek - oprostilna kazenska sodba
Tožnica v pritožbi zmotno vztraja na stališču, da lahko pravnomočna oprostilna sodba z dne 19. 3. 2021 zaradi kaznivega dejanja po 244. členu KZ predstavlja podlago za obnovitveni razlog iz 10. ali 11. točke 394. člena ZPP glede pravnomočno končanega postopka v tem delovnem sporu.
Ker je bila omenjena oprostilna sodba kazenskega sodišča izdana že po pravnomočno končanem delovnem sporu v tej zadevi, že iz tega razloga ni utemeljen predlog za obnovo postopka na podlagi 10. točke 394. člena ZPP. Nova dejstva in novi dokazi so lahko vsebina obnovitvenega razloga po 10. točki 394. člena ZPP le, če so ta dejstva oziroma če so ti dokazi obstajali že takrat, ko je tekel prejšnji postopek, pa stranka zanje ni vedela do trenutka, ko je še lahko navajala nova dejstva in predlagala nove dokaze v pravnomočno končanem postopku, to je praviloma do zaključka prvega naroka za glavno obravnavo (člen 286 ZPP). Dejstva in dokazi so torej morali v času sojenja že obstajati.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je za slabe odnose v pretežni meri kriva tožeča stranka. Stranke tudi ne živijo v skupnem gospodinjstvu in ni mogoče ugotoviti, da gre za skupno življenje pravdnih strank. Tako ni podan noben razlog iz 568. člena OZ.
sklep o prodaji nepremičnin - izločitveni upnik - ugotovitev neobstoja izločitvene pravice - procesna legitimacija upnika - legitimacija za pritožbo
Dejstva, da je bil njen zahtevek za uveljavitev izločitvene pravice pravnomočno zavrnjen, pritožnica ne izpodbija. Položaj izločitvenega upnika ima le upnik, ki v postopku zaradi insolventnosti uveljavlja izločitveno pravico proti insolventnemu dolžniku (drugi odstavek 22. člena ZFPPIPP). Tak položaj pa ima upnik lahko le do takrat, ko je s pravnomočno sodno odločbo ugotovljeno, da njegova pravica ne obstaja (primerjaj drugo alinejo 2. točke 58. člena ZFPPIPP). Zato pritožnica nima več položaja izločitvene upnice v tem postopku.
Prodaja premoženja, ki je predmet izločitvene pravice, ni dovoljena le do tedaj, ko je zahtevek izločitvenega upnika pravnomočno zavrnje (1. točka tretjega odstavka 330. člena ZFPPIPP). Ta pogoj je v obravnavani zadevi že izpolnjen, in to ne glede na morebitne druge tožbe v zvezi s to nepremičnino, zato ni več ovire za njeno prodajo v stečajnem postopku.
neupravičena obogatitev - sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase - učinek pravnomočnosti sklepa - vrstni red hipotek - veljaven pravni temelj - sodna odločba
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožena stranka vtoževani znesek prejela na podlagi pravnomočnega sklepa Okrožnega sodišča v Kranju o razdelitvi posebne razdelitvene mase St ... z dne 3. 9. 2020, s katerim je to zavrnilo ugovor tožeče stranke v delu, ki se nanaša na določitev upnika (tožeče stranke) kot ločitvenega upnika prvega vrstnega reda in odločilo, da se razdelitev posebne razdelitvene mase opravi na podlagi končnega načrta razdelitve posebne razdelitvene mase z dne 26. 8. 2020. Zaradi navedenega je sodišče prve stopnje svojo odločitev utemeljeno oprlo na prvi odstavek 190. člena OZ, ki določa, da je tisti, ki je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, prejeto dolžan vrniti, če to ni mogoče, pa nadomestiti vrednost dosežene koristi. Pravni temelj v konkretnem primeru vsekakor obstaja, posledično pa je sodišče prve stopnje tudi pravilno zaključilo, da je zahtevek tožeče stranke, ki se opira na institut neupravičene obogatitve, neutemeljen. Določba 190. člena OZ je popolnoma jasna: če pravni temelj obstaja, ni podlage za neupravičeno obogatitev. Sodna odločba (tudi če je izdana v stečajnem postopku) je veljavni pravni temelj.
JAVNI RED IN MIR - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC00050866
ZP-1 člen 21, 26. ZJRM-1 člen 6, 6/1.
zahteva za sodno varstvo - nedostojno vedenje - žalitev - olajševalne okoliščine - opomin
Edina olajševalna okoliščina, ki je izkazana v obravnavani zadevi je to, da se je dogodek zgodil v času začetka epidemije nalezljive bolezni Covid-19, ko je bila stopnja negotovosti glede razvoja epidemije in strahu pri posameznikih pred okužbo s to boleznijo velika, zaradi česar je do neke mere mogoče razumeti neprimerno vedenje storilca do drugega kupca v trgovini, ki naj ne bi upošteval priporočil za varovanje zdravja, kar je lahko bilo za storilca posebej zaskrbljujoče glede na trditve, da naj bi bil rakav bolnik, kot poudarja v pritožbi. Vendarle pa je mogoče tudi od take odrasle osebe pričakovati, da bo svoje želje oziroma pričakovanja in strahove izrazila na primeren način, in se pri izražanju nestrinjanja s pasivnostjo varnostnika v razmerju do ravnanja drugega kupca do varnostnika vedla na dostojen način in se vzdržala izrekanja žaljivih besed, ki se nanašajo na ocenjevanje osebnosti varnostnika oziroma na njegove umske sposobnosti.
blagajniški prejemek - komisionar - davek na dodano vrednost (DDV) - prepozen dokaz - pritožbena novota - razveza pogodbe
Ni sporno, da je tožnik (njegova tašča) 24. 4. 2017 nakazal drugo toženi stranki 3.500,00 EUR, zato bi drugo tožena stranka po določilu 111. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) morala ob razvezi pogodbe ta znesek vrniti tožniku.
prekršek neznatnega pomena - opomin - znaki, ukazi in odredbe, ki jih dajejo policisti - ustavitev vozila - svetlobni in zvočni signali
Glede na višino predpisane globe in stransko sankcijo za prekršek po desetem odstavku 101. člena ZPrCP ni mogoče šteti, da gre pri tem za prekršek neznatnega pomena, prav tako pa v okoliščinah konkretnega primera niso izkazane okoliščine, ki bi ga delale posebno lahkega (6.a člena ZP-1).
Sodišče druge stopnje k temu dodaja, da pri tem ne gre spregledati dejstva, da je pri tožniku bila podana večja ranljivost, slednje je bilo tožencu znano, zato je še toliko bolj nesprejemljivo njegovo zavzemanje za zmanjšanje njegove odgovornosti iz tega naslova.
Dejstvo je, da je tožnik bil bolj občutljiv, kar je lastnost, ki je lastna oškodovancu in če je škoda zaradi slednjega večja se toženec ne more uspešno sklicevati na ta kriterij (teorija jajčne lupine).
ZDR-1 člen 4, 13, 13/2, 18, 126, 126/2, 127, 127/2.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - delo po pogodbah civilnega prava
Stranki nista bili v delovnem razmerju, pač pa je tožnik za toženko delo opravljal na podlagi civilnopravne pogodbe (avtorske oziroma podjemne). Četudi je tožnik za toženko delo res opravljal osebno in nepretrgano več let, niso podani (preostali) elementi delovnega razmerja glede plačila (plače), nadzora in navodil delodajalca.
prepozen odgovor na tožbo - zamudna sodba - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - izostanek z naroka - pravica do izjave - pritožba zoper sodbo - razlogi, iz katerih se sme izpodbijati sodba
Ker je imela na naroku možnost pojasniti svoje razloge, zaradi katerih je na tožbo prepozno odgovorila, pritožnica neutemeljeno trdi, da nihče ne upošteva njenih izjav. S pristopom na narok bi si namreč zagotovila možnost, da bi sodišče njene trditve o samem posojilu tudi vsebinsko obravnavalo. Posledično je v izpodbijani sodbi ugotovilo, da je bila tožba toženi stranki pravilno vročena, tožena stranka pa nanjo ni odgovorila.
objava popravka - odklonitveni razlog - popravek v širšem smislu - vsebina popravka - članek v medijih - RTV prispevek - dostop do medija - neustrezen tožbeni zahtevek - poseg v osebnostne pravice posameznika - poseg v osebnostne pravice po tisku - zanikanje dejstev - objava neresničnih in nepreverjenih informacij
Vrhovno sodišče se je izreklo, da popravku ustreza kombinacija zanikanja mnenjske navedbe in trditev o dejstvih […] ter kratke trditve o zakonitem delovanju tožnika. Bistvo teh argumentov leži v sprejemljivosti kombinacije zanikanja in (dodatnih) kratkih navedb, dodatne navedbe tožnika v predmetnem primeru pa niso kratke in se tudi, kot pravilno ocenjuje sodišče prve stopnje, pretirano odmikajo od navedb v spornem prispevku.
Obsojenka ni mogla izpolniti posebnega pogoja zaradi objektivnih okoliščin. Svojo pripravljenost za povrnitev škode je izkazala s tem, da je v času pritožbenega postopka oškodovanki nakazala znesek 30,00 EUR, denar pa si je za ta namen izposodila pri svojih starših.
ugovor zoper sklep o izvršbi - predlog za izločitev sodnika - dopustnost pritožbe zoper sklep - pozivni sklep - jasen pravni pouk - obvezne sestavine zahteve - nepopolna vloga - pravica do pritožbe - pravica do sodnega varstva - izterjava denarne terjatve - oprava izvršbe - rubež denarnih sredstev na računu - izjema od pravila - opozorilo na pravne posledice - odprtje trr - izvršilni stroški - pravni interes za ugovor - nepotrebni stroški - zavrženje pritožbe - nepopoln predlog za izvršbo - ustavitev postopka izvršbe
Bistveno vprašanje v obravnavani zadevi je, ali obveznost upnika iz drugega odstavka 40. člena ZIZ, da v predlogu za izvršbo navede svoj TRR, na katerega se naj opravi plačilo dolžnikove denarne obveznosti, pomeni, da upnik brez odprtega TRR ne more sprožiti izvršilnega postopka oziroma ne more priti do poplačila, ali pa je izvršbo mogoče opraviti na katerega od alternativnih načinov, ki jih predlaga upnik. V kolikor izvršbe ni mogoče opraviti na katerega od alternativnih načinov, kot je zaključilo sodišče prve stopnje, pa se postavi dodatno vprašanje, ali taka ureditev v ZIZ predstavlja nesorazmeren poseg v upnikovo pravico do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave RS, ki bi zahtevala presojo s strani Ustavnega sodišča RS.
Določbe ZIZ sodišču ne dajejo pooblastila, da bi OPP odrejalo kakršenkoli drug način poplačila upnika, saj bi to pomenilo ravnanje v nasprotju z zakonom.
Pritožbeno sodišče zavzema stališče, da pri obveznosti upnika po navedbi TRR ne gre za nesorazmeren poseg v pravice upnika v smislu onemogočanja pravice do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave RS.