motenje posesti - tožba zaradi motenja posesti - vzpostavitev prejšnjega stanja - sprememba tožbe - prepovedni zahtevek - stroški postopka
Ker je tožeča stranka z enim od obeh relevantnih zahtevkov v motenjskih pravdah (in sicer prepovednim) v celoti uspela, z restitucijskim pa (v celoti) propadla, je sodišče prve stopnje (v zvezi s stroškovno odločitvijo) pravilno presodilo, da je vsaka od strank v postopku uspela približno polovično.
razdružitev nepremičnine - ustanovitev stvarne služnosti - solastnina na nepremičnini - služnostna pravica stanovanja - upravičeno večji interes do stvari
Pritožba napačno razume določilo 125. člena ZNP. V skladu s tem členom sodišče po uradni dolžnosti ustanovi stvarno služnost le v primeru, če udeleženec, ki so mu bile stvari dodeljene, teh stvari ne more oziroma delno ne more uporabljati brez uporabe drugega dela razdeljene stvari.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00056361
ZVPot člen 22, 23, 24. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4. OZ člen 87, 87/1.
kredit v CHF - potrošniška kreditna pogodba - valutno tveganje - ničnost kreditne pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - varstvo potrošnikov - povprečna skrbnost - pogodbeni pogoji - nepošten pogodbeni pogoj - kreditna obveznost - sodna praksa Sodišča EU - dobra vera - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - konverzija - ugovor zastaranja - zastaranje kondikcijskega zahtevka
Toženka tako občutne spremembe tečaja EUR/CHF v trenutku sklepanja pogodbe ni mogla z gotovostjo napovedati in je tožnikoma predstavila vse bistvene informacije, s katerimi je razpolagala.
Znatno neravnotežje se kaže bodisi v znatnem ekonomskem učinku nejasne pogodbene določbe bodisi v resnem posegu v potrošnikov pravni položaj v smislu omejitve pravic, oviranju izvrševanja pravic ali naložitve dodatnih obveznosti.
Pravica kreditojemalca predlagati konverzijo po presoji pritožbenega sodišča brez dvoma predstavlja učinkovito obliko zavarovanja pred nadaljnjim izvajanjem spornega pogodbenega pogoja, saj bi s prenovitvijo kreditne pogodbe ugasnila glavna obveznost, z njo pa tudi valutno tveganje, ki sta ga tožnika prevzela s sklenitvijo pogodbe.
Za zaključek o tem, da je tožnik (potrošnik) vedel za razlog ničnosti pogodbe, je pomembno tudi, koliko časa je bilo, upoštevaje vse okoliščine konkretnega primera, razumno potrebno, da se je seznanil s pravno oceno o morebitni ničnosti pravnega razmerja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00052673
ZKP člen 26, 26/1. KZ-1 člen 19, 19/1.
kaznivo dejanje odvzema mladoletne osebe - kraj storitve kaznivega dejanja - krajevna pristojnost sodišča - opis kaznivega dejanja - sprejem kazenske ovadbe - pravni pouk
Za ugotovitev kraja storitve kaznivega dejanja je odločilen opis kaznivega dejanja v obtožnem predlogu, ki ga je vložil oškodovanec kot tožilec. Dodatna pritožbena pojasnila in obrazložitev obtožnega predloga zato očitkov, kot so navedeni v opisu dejanja, ne morejo spremeniti.
odločitev o pravdnih stroških - povrnitev stroškov postopka - uspeh strank v postopku - vrednost spornega predmeta - skupna vrednost spornega predmeta - vrednost premičnin - zavrženje dela tožbe - izguba pravnega interesa - pomanjkanje procesnih predpostavk - delni umik tožbe
Pritožbeno sodišče soglaša, da odločitev o zavrženju dela tožbe pomeni njen neuspeh. ZPP v 154. členu uspeh veže na končni uspeh strank v pravdi. S stališča tožeče stranke zato pomeni uspeh po 154. členu ZPP ugodilna sodba, s stališča tožene stranke pa zavrnilna sodba ali sklep o zavrženju tožbe. Čeprav je tožeča stranka ob vložitvi tožbe zanjo imela pravni interes, pa se izkaže, da ga zaradi okoliščin, nastalih med postopkom, nima več, zaradi česar sodišče tožbo zavrže, zato se šteje, da je tožeča stranka v pravdi popolnoma propadla. Pri tem razlogi, ki so pripeljali do izgube pravnega interesa, niso pomembni.
OZ člen 6, 131, 131/1, 131/2. ZPP člen 358, 358-5.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - zdrs na spolzkih tleh - mokro stopnišče
Stopnice same po sebi ne predstavljajo nevarne stvari, hoja po njih pa ne nevarne dejavnosti ter da v primeru, ko postane stvar nevarna zaradi nedopustnega ravnanja njenega imetnika, ne gre za objektivno odgovornost, ampak za krivdno odškodninsko odgovornost. Sodna praksa že dolgo nazaj zavzela stališče, da mokre in spolzke stopnice niso nevarna stvar, hoja po njih pa ne nevarna dejavnost. Stopnice so namreč pogost način prehajanja med površinami, ki se na vertikalni osi nahajajo na različnih nivojih, zato pa za povprečnega posameznika niso nevarna stvar, temveč običajen način vzpenjanja ali spuščanja po naklonski pohodni površini. Za zunanje pohodne površine brez nadstreškov velja, da nanje lahko vplivajo tudi naravni vremenski pojavi. Tako lahko nanje pade tudi dež, kar še zlasti v spremenljivem oblačnem vremenu ni presenetljivo. S tem pa se narava stopnic ne spremeni in ne postanejo nevarna stvar. Takšne okoliščine zahtevajo večjo pazljivost tako na strani tistega, ki jih uporablja, kot s strani upravljalca stopnic, to pa pomeni dolžno skrbnost obeh. Skrbnost obeh pa utemeljuje subjektivno (krivdno) odgovornost.
Uporaba zunanjih stopnic za povprečne uporabnike je nekaj vsakdanjega, za povprečnega uporabnika stopnic pa je tudi pričakovano, da so zunanje stopnice iz keramičnih ploščic, ki niso pokrite z nadstreškom, po dežju mokre in spolzke. Zato pa bi bilo od povprečno skrbnega posameznika pričakovati, da bi se ob sestopu po stopnicah v takšnih okoliščinah držal za ograjo in kar bi tožnica lahko storila. Ob takšnih ugotovljenih okoliščinah je tako mogoč le zaključek o nepodanosti toženki očitanih nedopustnih ravnanj in o tožničinem neskrbnem (nepazljivem) ravnanju kot izključnem vzroku njenega padca.
Opozorilne table, ki opozarjajo na spolzkost pohodnih površin, se morajo nameščati le v primerih nepričakovanih stanj, mokra in spolzka površina stopnic iz keramičnih ploščic (s protizdrsnimi utori) v času poletnih neviht na zunanjih nepokritih stopniščih za povprečno skrbnega uporabnika to ni.
ZPP člen 339, 339/2. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 43.
stroški sodnega tolmača - obseg prevoda
Dejstvo o številu upoštevanih strani (528,18 strani) dokazuje, da je sodna tolmačka upoštevala tretji odstavek 43. člena Pravilnika, saj bi v nasprotnem primeru bilo število prevedenih strani izraženo s celim številom. Glede na dejstvo, da je sodna tolmačka opravila prevod 617 strani izvirnega besedila, pri obračunu pa upoštevala 528,18 strani, je pravilno upoštevala tretji odstavek 43. člena Pravilnika, ko je število prevedenih strani 528,18 izračunala na podlagi dejanskega števila prevedenih znakov, kar potrjuje stroškovniku priložena specifikacija.
Pravno zmotna je namreč pritožbena trditev, da je pri odmeri nagrade v skladu z veljavnim pravilnikom bistvenega pomena število znakov, ne pa število strani.
ZKP člen 64, 64/1, 65, 65/2, 148, 148/1, 148/2, 285e, 285e/1, 285e/2, 378, 378/1. ZPND člen 8.
zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - žrtev nasilja v družini - mladoletni oškodovanec - predkazenski postopek - kazenska ovadba - vložitev kazenske ovadbe - zastopanje mladoletnika - vlagatelj - zakoniti zastopnik mladoletnega oškodovanca - zapisnik o sprejemu ustne kazenske ovadbe - zbiranje obvestil s strani policije - navzočnost pooblaščenca - pravica do zagovornika - nedovoljeni dokazi - predlog za izločitev dokazov - izločitev kazenske ovadbe - sklep o zavrnitvi predloga za izločitev dokazov - predlog za izločitev izvedenca - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - obvestilo o seji pritožbenega senata - pritožba zoper sklep
Kazenska ovadba PP X in zapisnik o sprejemu ustne kazenske ovadbe C. C. tudi po presoji pritožbenega sodišča niso nezakoniti dokazi. Zapisnik o sprejemu ustne kazenske ovadbe je podala zakonita zastopnica mladoletnega oškodovanca. Nadaljnja obvestila v smislu 148. člena ZKP, ki so oblikovno zajeta v istem zapisniku so bila tudi po presoji pritožbenega sodišča, upoštevajoč določbo 64. člena ZKP zbrana od mladoletnega oškodovanca ob prisotnosti zakonitega zastopnika.
Zatrjevana kršitev 8. člena ZPND ni podana, saj navedeni člen, kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, določa, da ima žrtev nasilja pravico do zagovornice oziroma zagovornika, ki v skladu s posebnimi predpisi ščiti žrtvine koristi v postopkih in aktivnostih, ki jo zadevajo. Pritožbeno sodišče sprejema zaključek izpodbijanega sklepa, da je posebni predpis v predmetni zadevi Zakon o kazenskem postopku. Kot je bilo že pojasnjeno, pa njegove določb niso bile kršene, saj so bila obvestila po 148. členu od mld. oškodovanca zbrana v prisotnosti njegove zakonite zastopnice.
Silobran je obramba, ki je nujno potrebna, da storilec odvrne od sebe ali koga drugega istočasen protipraven napad (drugi odstavek 22. člena KZ-1). Bistveni sestavini silobrana sta torej napad in obramba, pri čemer mora biti obramba nujno potrebna in sorazmerna za odvrnitev napada, napad pa stvaren in istočasen.
Močan udarec naravnost v obraz po intenziteti presega odrivanje ali prerivanje, zaradi česar ni podana sorazmernost med napadom in obrambo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00051189
OZ člen 179.
škodni dogodek - nepremoženjska škoda - telesna poškodba - pravična denarna odškodnina - zavarovalna polica - odbitna franšiza - dokaz s sodnim izvedencem - zelo lahek primer po Fischerjevi lestvici - povprečna neto plača - tuja pomoč
Tožnikove telesne poškodbe sodijo po Fischerjevem sistemu razvrščanja med zelo lahke (I. skupina), njegova nepremoženjska škoda pa je ocenjena na približno tri povprečne neto plače v RS, kar pomeni, da prisojena odškodnina ne odstopa od ustaljene sodne prakse.
stvarna pristojnost sodišča - pritožba proti sklepu - nedovoljena pritožba
Pritožba zoper sklep sodišča prve stopnje je dovoljena, če ni v zakonu določeno, da pritožbe ni (prvi odstavek 363. člena ZPP). Skladno z določilom tretjega odstavka 19. člena ZPP zoper sklep okrožnega sodišča, s katerim se je izreklo za stvarno pristojno, ni pritožbe.
ZDR-1 člen 33, 34, 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3.. ZPP člen 228.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - krivda
Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je bilo tožnici pravočasno in utemeljeno podano pisno opozorilo z dne 25. 10. 2019 (prvi odstavek 85. člena ZDR-1; in da je bila zakonita tudi redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 25. 2. 2020 (3. alineja prvega odstavka 89. člena ZDR-1).
Glede odpovednih očitkov pritožba navaja, da ne zadoščajo za tožničino krivdo, saj bi ta v primeru dejanske malomarnosti storila dnevno oziroma tedensko večje število napak, ne pa le eno, dve letno. Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjskim zaključkom o tožničini malomarnosti. Tožnica je v enem dnevu (10. 1. 2020) storila več napak: v embalažo je vključila izdelek z napačno kodo, zapakirala je napačno število kosov, v nosilec košare ni vstavila zaskočnega zatiča. Slednja napaka je bila že predmet pisnega opozorila, ki tako ni doseglo svojega namena.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00056389
ZPŠOIRSP člen 6, 8, 10, 11. URS člen 26.
škodni dogodek - odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - izbris iz evidence stalnega prebivalstva - protipravno ravnanje nosilca oblasti - odškodninska odgovornost države - pavšalna odškodnina - trditveno in dokazno breme - dovoljenje za prebivanje tujca v RS - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - gola pritožba - vsebina pritožbe - dokazovanje škode - dovoljenje za zaposlitev - begunec - potni list - denarna socialna pomoč - zavrnitev dokaznega predloga - dokaz s sodnim izvedencem
Obstoj in višino škode mora oškodovanec tudi v pravdah po ZPŠOIRSP dokazati na enak način in po enakih kriterijih kot v katerikoli običajni odškodninski pravdi.
Tožnik ni uspel izkazati niti premoženjske niti nepremoženjske škode, ki bi presegala povprečno škodo, kakršna je nastala vsem t. i. izbrisanim in ki je zajeta s pavšalno odškodnino v upravnem postopku.
DZ člen 98, 98/2. Konvencija o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju, uveljavljanju in sodelovanju glede starševske odgovornosti in ukrepov za varstvo otrok (1996) člen 5, 10.
pristojnost slovenskega sodišča v sporu z mednarodnim elementom - razmerja med starši in otroki
Haaška konvencija (1996) v 10. členu določa izjemo od splošnega pravila, ob kateri so lahko ob v navedenem členu opredeljenih izpolnjenih pogojih pristojni organi države pogodbenice, v kateri otrok nima običajnega prebivališča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00054378
URS člen 2, 22, 60. ZASP člen 22, 31, 81, 81/1, 105, 105/1, 106, 146, 146/1, 147, 147/1, 147/4, 168, 168/1, 168/2, 168/3, 168/4. OZ člen 193, 198. ZPP člen 212. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) člen 2, 2-f. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) tarifna številka II, II/2.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - uporaba avtorskega dela - kabelska retransmisija glasbenih del - retransmisija glasbenih del v TV programih - neupravičena obogatitev - nadomestilo za uporabo - višina nadomestila - tarifa - običajni honorar - določitev primernega denarnega nadomestila - odstop od sodne prakse - pravna varnost - sodba presenečenja - trditveno in dokazno breme - neprimeren dokaz - zakonske zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - nedobrovernost - civilna kazen po ZASP
V smislu enakega obravnavanja kabelskih operaterjev, zagotavljanja konkurenčnosti med njimi ter predvidljivosti je treba v vseh istovrstnih postopkih določanja primernega nadomestila uporabiti enak način določitve primernega nadomestila.
Pri določitvi primernega nadomestila za uporabo pravic je treba upoštevati tisto tarifo, ki je veljala v obdobju za katerega se določa primerno nadomestilo. Le ta odraža običajno vrednost pravice v določenem obdobju.
Tarifa iz Skupnega sporazuma se je v obdobju od leta 2012 do leta 2014 bistveno zvišala (za cca. 31 odstotkov). Gre za spremembo objektivne okoliščine, ki je pravno odločilna za določitev primernega nadomestila v tem primeru. Zato ni mogoče govoriti o posegu v konkurenčnost in pravico do enakega obravnavanja kabelskih operaterjev, ker bi sodišče v istovrstnih primerih, ki pa se nanašajo na drugo časovno obdobje, določilo primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo glasbe v televizijskih programih v drugačni višini. V navedene pravice kabelskih operaterjev bi bilo poseženo le, če bi sodišče za isto časovno obdobje v istovrstnih primerih določilo različne višine primernih nadomestil, pri čemer za takšne odločitve ne bi obstajale utemeljene objektivne okoliščine.
Tožena stranka bi torej morala podati konkretne trditve o dejstvih, na podlagi katerih bi bilo mogoče, če bi se izkazala za resnična, zaključiti, da je utemeljeno menila, da pravice uporablja "z dovoljenjem" tožeče stranke oziroma, da je zaradi kakšnega njenega ravnanja ali ravnanja tožeče stranke pridobila pravico do uporabe pravic kabelske retransmisije glasbe v televizijskih programih. Trditev o takšnih okoliščinah pa tožena stranka med postopkom pred sodiščem prve stopnje ni podala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00051986
ZIL-1 člen 44, 44/1, 44/1-e, 119, 119/1, 119/1-b, 119/4.
blagovna znamka - prenos blagovne znamke - pravna narava razmerja - pogodba o distribuciji - registracija blagovne znamke - enakost ali podobnost znamk - enakost ali podobnost blaga ali storitev - pravica iz naslova imetništva zaščitene blagovne znamke - prednost starejše znamke - zloraba zaupanja - slaba vera prijavitelja znamke - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - nadomeščanje trditvene podlage z izvajanjem dokazov - dokaz z izvedencem - relevantnost dokaza
Naloga tožene stranke kot lokalnega distributerja, za kar je prejemala plačilo, je bila poiskati ključne kupce, zgraditi prodajno mrežo, promovirati proizvode in določiti prodajne pogoje.
Naloga tožene stranke je bila namreč ravno ta, da poskrbi za prodajo in promocijo izdelkov tožeče stranke pod navedeno blagovno znamko na trgu Republike Slovenije in Srednje ter Južne Evrope. Tožena stranka je bila poslovni partner tožeče stranke v okviru opisanega poslovnega odnosa po distribucijski pogodbi, kar pa ne more vplivati na njeno upravičenje do registracije enake figurativne blagovne znamke za isto vrsto proizvodov in storitev, kot jo je predhodno že registrirala tožeča stranka.
Namen točke e prvega odstavka 44. člena ZIL-1 je v tem, da imetnik znamke od distributerja pričakuje lojalnost in ščitenje njenih interesov, tožena stranka pa je svojo obveznost prekršila.
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja pravilno že iz navedb strank v postopku ugotovilo, da je bil odnos med strankama tesen in zaupen in je bilo vzpostavljeno distribucijsko in ne le prodajno razmerje.
Vprašanje slabe vere ni pravno odločilnega pomena pri presoji, ali je v postopku izkazan zakonski dejanski stan po točki b prvega odstavka 119. člena v zvezi s točko e prvega odstavka 44. člena ZIL-1.
pogodbe o urejanju premoženjskopravnih razmerij med izvenzakonskima partnerjema - vprašanje obstoja zunajzakonske skupnosti - predhodno vprašanje
Vprašanje obstoja zunajzakonske skupnosti je glede na trditve pravdnih strank o obstoju oziroma neobstoju zunajzakonske skupnosti v času, ko je tožnik po zatrjevanjih v tožbi toženki posodil 3.000,00 EUR, to je v avgustu 2014, pravno pomembno vprašanje. Gre za predhodno ali prejudicialno vprašanje o obstoju ali neobstoju pravnega razmerja, od rešitve katerega je odvisna meritorna odločba o glavni stvari. Šele ko bo sodišče prve stopnje ugotovilo, ali je v času zatrjevanega posojila obstajala zunajzakonska skupnost med pravdnima strankama, bo lahko nadalje ugotavljalo, ali je bila veljavno sklenjena posojilna pogodba, oziroma odločilo o ugovoru ničnosti ustne posojilne pogodbe iz razloga, ker pogodba ni bila sklenjena v obliki notarskega zapisa.
stranke zapuščinskega postopka - sklep o dedovanju - dedič
Glede na neizpodbijano dejstvo, da pritožnik ni dedič v predmetnem zapuščinskem postopku o zapustniku C. O., sta izpodbijani odločitvi pravilni in zakoniti.
V skladu s 175. členom Zakona o dedovanju (ZD) so stranke zapuščinskega postopka dediči zapustnika (zakoniti, oporočni), volilojemniki in druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine (ki zahtevajo izločitev določene premoženjske mase iz zapustnikovega premoženja ter tudi upniki zapustnika, ki zahtevajo ločitev zapuščine od premoženja dediča).
odgovornost v zvezi z opravljanjem poslov splošnega pomena - odškodninska odgovornost - opustitev čiščenja poledenelega parkirišča
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da čas nesreče spada v čas po preteku enega dne po zadnjem sneženju, ki ga Pravilnik določa kot časovni okvir, in da bi zavarovanec tožene stranke moral v času enega dne po sneženju poskrbeti za očiščenje in posipanje poledenele površine parkirišča, na katerem je prišlo do nesreče. Površina parkirišča v času nesreče torej ni bila očiščena in posipana, od zadnjega sneženja pa je minilo več kot en dan. Ob tem, ko tožena stranka ni niti zatrjevala, da je bil razlog (ki mora biti v takih primerih objektiven) za prenehanje oziroma neredno opravljanje storitev utemeljen, zaradi česar sodišče tega ni ugotavljalo, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da zavarovanec tožene stranke ni zadostil standardu potrebne skrbnosti pri opravljanju čiščenja in posipavanja sporne površine (standard posebej skrbnega strokovnjaka po drugem odstavku 6. člena OZ), in da je zato je tožniku odgovoren za škodo, ki je vzročno povezano nastala (prvi odstavek 131. člena OZ). Če bi zavarovanec tožene stranke ukrepal, kot mu je nalagalo dolžno ravnanje, bi škodo lahko preprečil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00050948
ZPP člen 29. Uredba (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o postopkih v primeru insolventnosti člen 6.
mednarodna pristojnost - stečajni postopek nad pravno osebo - izločitvena pravica na nepremičnini - nepremičnina v tujini - Uredba 1215/2012 (Bruselj I bis) - področje uporabe insolvenčne uredbe
Pravna podlaga tožbe za ugotovitev prerekane izločitvene pravice izhaja neposredno iz postopka insolventnosti in je z njim tesno povezana v smislu prvega odstavka člena 6 Insolvenčne uredbe. Pri presoji pravne podlage tožbe, ki se opravi za potrebe določanja pristojnosti ne gre za presojo pravne podlage nastanka terjatve, pač pa za presojo, na kakšnem temelju je vložena tožba oz. na kakšni pravni podlagi sloni (oz. je začet) postopek, glede katerega je treba določiti pristojno sodišče za njegovo reševanje. Zato se pristojnost določi po Insolvenčni uredbi in ne po Bruseljski uredbi I.