OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00056361
ZVPot člen 22, 23, 24. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4. OZ člen 87, 87/1.
kredit v CHF - potrošniška kreditna pogodba - valutno tveganje - ničnost kreditne pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - varstvo potrošnikov - povprečna skrbnost - pogodbeni pogoji - nepošten pogodbeni pogoj - kreditna obveznost - sodna praksa Sodišča EU - dobra vera - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - konverzija - ugovor zastaranja - zastaranje kondikcijskega zahtevka
Toženka tako občutne spremembe tečaja EUR/CHF v trenutku sklepanja pogodbe ni mogla z gotovostjo napovedati in je tožnikoma predstavila vse bistvene informacije, s katerimi je razpolagala.
Znatno neravnotežje se kaže bodisi v znatnem ekonomskem učinku nejasne pogodbene določbe bodisi v resnem posegu v potrošnikov pravni položaj v smislu omejitve pravic, oviranju izvrševanja pravic ali naložitve dodatnih obveznosti.
Pravica kreditojemalca predlagati konverzijo po presoji pritožbenega sodišča brez dvoma predstavlja učinkovito obliko zavarovanja pred nadaljnjim izvajanjem spornega pogodbenega pogoja, saj bi s prenovitvijo kreditne pogodbe ugasnila glavna obveznost, z njo pa tudi valutno tveganje, ki sta ga tožnika prevzela s sklenitvijo pogodbe.
Za zaključek o tem, da je tožnik (potrošnik) vedel za razlog ničnosti pogodbe, je pomembno tudi, koliko časa je bilo, upoštevaje vse okoliščine konkretnega primera, razumno potrebno, da se je seznanil s pravno oceno o morebitni ničnosti pravnega razmerja.
motenje posesti - tožba zaradi motenja posesti - vzpostavitev prejšnjega stanja - sprememba tožbe - prepovedni zahtevek - stroški postopka
Ker je tožeča stranka z enim od obeh relevantnih zahtevkov v motenjskih pravdah (in sicer prepovednim) v celoti uspela, z restitucijskim pa (v celoti) propadla, je sodišče prve stopnje (v zvezi s stroškovno odločitvijo) pravilno presodilo, da je vsaka od strank v postopku uspela približno polovično.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00052673
ZKP člen 26, 26/1. KZ-1 člen 19, 19/1.
kaznivo dejanje odvzema mladoletne osebe - kraj storitve kaznivega dejanja - krajevna pristojnost sodišča - opis kaznivega dejanja - sprejem kazenske ovadbe - pravni pouk
Za ugotovitev kraja storitve kaznivega dejanja je odločilen opis kaznivega dejanja v obtožnem predlogu, ki ga je vložil oškodovanec kot tožilec. Dodatna pritožbena pojasnila in obrazložitev obtožnega predloga zato očitkov, kot so navedeni v opisu dejanja, ne morejo spremeniti.
OZ člen 6, 131, 131/1, 131/2. ZPP člen 358, 358-5.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - zdrs na spolzkih tleh - mokro stopnišče
Stopnice same po sebi ne predstavljajo nevarne stvari, hoja po njih pa ne nevarne dejavnosti ter da v primeru, ko postane stvar nevarna zaradi nedopustnega ravnanja njenega imetnika, ne gre za objektivno odgovornost, ampak za krivdno odškodninsko odgovornost. Sodna praksa že dolgo nazaj zavzela stališče, da mokre in spolzke stopnice niso nevarna stvar, hoja po njih pa ne nevarna dejavnost. Stopnice so namreč pogost način prehajanja med površinami, ki se na vertikalni osi nahajajo na različnih nivojih, zato pa za povprečnega posameznika niso nevarna stvar, temveč običajen način vzpenjanja ali spuščanja po naklonski pohodni površini. Za zunanje pohodne površine brez nadstreškov velja, da nanje lahko vplivajo tudi naravni vremenski pojavi. Tako lahko nanje pade tudi dež, kar še zlasti v spremenljivem oblačnem vremenu ni presenetljivo. S tem pa se narava stopnic ne spremeni in ne postanejo nevarna stvar. Takšne okoliščine zahtevajo večjo pazljivost tako na strani tistega, ki jih uporablja, kot s strani upravljalca stopnic, to pa pomeni dolžno skrbnost obeh. Skrbnost obeh pa utemeljuje subjektivno (krivdno) odgovornost.
Uporaba zunanjih stopnic za povprečne uporabnike je nekaj vsakdanjega, za povprečnega uporabnika stopnic pa je tudi pričakovano, da so zunanje stopnice iz keramičnih ploščic, ki niso pokrite z nadstreškom, po dežju mokre in spolzke. Zato pa bi bilo od povprečno skrbnega posameznika pričakovati, da bi se ob sestopu po stopnicah v takšnih okoliščinah držal za ograjo in kar bi tožnica lahko storila. Ob takšnih ugotovljenih okoliščinah je tako mogoč le zaključek o nepodanosti toženki očitanih nedopustnih ravnanj in o tožničinem neskrbnem (nepazljivem) ravnanju kot izključnem vzroku njenega padca.
Opozorilne table, ki opozarjajo na spolzkost pohodnih površin, se morajo nameščati le v primerih nepričakovanih stanj, mokra in spolzka površina stopnic iz keramičnih ploščic (s protizdrsnimi utori) v času poletnih neviht na zunanjih nepokritih stopniščih za povprečno skrbnega uporabnika to ni.
URS člen 26. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 11, 13, 24, 26, 27.
odškodninska odgovornost države - odgovornost za delo sodnika - protipravnost - kvalificirana protipravnost - predhodni preizkus tožbe - spor z mednarodnim elementom - Uredba 1215/2012 (Bruselj I bis) - pristojnost slovenskega sodišča - vsebinsko odločanje o zahtevku
Pri presoji o protipravnosti ravnanja je treba izhajati iz same narave sodniškega dela, zato pojma protipravnosti ni mogoče enačiti z vsemi razlogi, zaradi katerih je lahko sodna odločba spremenjena ali razveljavljena v postopku z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi. Vsaka zmotna uporaba materialnega prava ali kršitev določb postopka še ne pomeni protipravnega ravnanja, temveč o sodnikovem protipravnem ravnanju tako govorimo takrat, ko gre za kvalificirano stopnjo napačnosti, ko na primer sodnik ni uporabil povsem jasne določbe zakona ali je predpis namerno razlagal v nasprotju z ustaljeno sodno prakso oziroma ko gre za druge grobe kršitve pravil postopka oziroma sodniške dolžnosti. Ravnanje nosilcev oblasti je protipravno takrat, ko odstopa od običajne metode dela in službene dolžnosti ter potrebne skrbnosti.
V zadevnem primeru je bilo postopanje sodišča v skladu s predpisi, ko je tožbo vročilo v odgovor toženi stranki. Po ugovorih tožene stranke glede mednarodne pristojnosti in uporabe prava je sodišče naredilo primerne korake, da je raziskalo dejstva, da je lahko razčistilo ta vprašanja. Zavrženje tožbe ob njenem predhodnem preizkusu ne bi bilo niti v skladu z določili Bruseljske uredbe I.
odločitev o pravdnih stroških - povrnitev stroškov postopka - uspeh strank v postopku - vrednost spornega predmeta - skupna vrednost spornega predmeta - vrednost premičnin - zavrženje dela tožbe - izguba pravnega interesa - pomanjkanje procesnih predpostavk - delni umik tožbe
Pritožbeno sodišče soglaša, da odločitev o zavrženju dela tožbe pomeni njen neuspeh. ZPP v 154. členu uspeh veže na končni uspeh strank v pravdi. S stališča tožeče stranke zato pomeni uspeh po 154. členu ZPP ugodilna sodba, s stališča tožene stranke pa zavrnilna sodba ali sklep o zavrženju tožbe. Čeprav je tožeča stranka ob vložitvi tožbe zanjo imela pravni interes, pa se izkaže, da ga zaradi okoliščin, nastalih med postopkom, nima več, zaradi česar sodišče tožbo zavrže, zato se šteje, da je tožeča stranka v pravdi popolnoma propadla. Pri tem razlogi, ki so pripeljali do izgube pravnega interesa, niso pomembni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00054572
ZASP člen 22, 31, 81, 81/1, 105, 105/1, 106, 146, 146/1, 147, 147/1, 147/4, 168, 168/1, 168/2, 168/3. OZ člen 193, 198, 344, 346, 347, 347/1. URS člen 22, 60. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) člen 2, 2-f. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) tarifna številka II, II/2, II/2-7.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - uporaba avtorskega dela - kabelska retransmisija glasbenih del - retransmisija glasbenih del v TV programih - neupravičena obogatitev - nadomestilo za uporabo - primerno nadomestilo - zastaranje zahtevka - višina nadomestila - tarifa - običajni honorar - odstop od sodne prakse - pravna varnost - sodba presenečenja - zakonske zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - zastaranje zamudnih obresti - nedobrovernost - civilna kazen po ZASP
V smislu enakega obravnavanja kabelskih operaterjev, zagotavljanja konkurenčnosti med njimi ter predvidljivosti je treba v vseh istovrstnih postopkih določanja primernega nadomestila uporabiti enak način določitve primernega nadomestila.
Pri določitvi primernega nadomestila za uporabo pravic je treba upoštevati tisto tarifo, ki je veljala v obdobju za katerega se določa primerno nadomestilo. Le ta odraža običajno vrednost pravice v določenem obdobju.
Tarifa iz Skupnega sporazuma se je v obdobju od leta 2012 do leta 2014 bistveno zvišala (za cca. 31 odstotkov). Gre za spremembo objektivne okoliščine, ki je pravno odločilna za določitev primernega nadomestila v tem primeru. Zato ni mogoče govoriti o posegu v konkurenčnost in pravico do enakega obravnavanja kabelskih operaterjev, ker bi sodišče v istovrstnih primerih, ki pa se nanašajo na drugo časovno obdobje, določilo primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo glasbe v televizijskih programih v drugačni višini. V navedene pravice kabelskih operaterjev bi bilo poseženo le, če bi sodišče za isto časovno obdobje v istovrstnih primerih določilo različne višine primernih nadomestil, pri čemer za takšne odločitve ne bi obstajale utemeljene objektivne okoliščine.
Tožena stranka bi morala podati konkretne trditve o dejstvih na podlagi katerih bi bilo mogoče, če bi se izkazala za resnična, zaključiti, da je utemeljeno menila, da pravice uporablja "z dovoljenjem" tožeče stranke oziroma, da je zaradi kakšnega njenega ravnanja ali ravnanja tožeče stranke pridobila pravico do uporabe pravic kabelske retransmisije glasbe v televizijskih programih. Trditev o takšnih okoliščinah pa tožena stranka med postopkom pred sodiščem prve stopnje ni podala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00050948
ZPP člen 29. Uredba (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o postopkih v primeru insolventnosti člen 6.
mednarodna pristojnost - stečajni postopek nad pravno osebo - izločitvena pravica na nepremičnini - nepremičnina v tujini - Uredba 1215/2012 (Bruselj I bis) - področje uporabe insolvenčne uredbe
Pravna podlaga tožbe za ugotovitev prerekane izločitvene pravice izhaja neposredno iz postopka insolventnosti in je z njim tesno povezana v smislu prvega odstavka člena 6 Insolvenčne uredbe. Pri presoji pravne podlage tožbe, ki se opravi za potrebe določanja pristojnosti ne gre za presojo pravne podlage nastanka terjatve, pač pa za presojo, na kakšnem temelju je vložena tožba oz. na kakšni pravni podlagi sloni (oz. je začet) postopek, glede katerega je treba določiti pristojno sodišče za njegovo reševanje. Zato se pristojnost določi po Insolvenčni uredbi in ne po Bruseljski uredbi I.
pogodbe o urejanju premoženjskopravnih razmerij med izvenzakonskima partnerjema - vprašanje obstoja zunajzakonske skupnosti - predhodno vprašanje
Vprašanje obstoja zunajzakonske skupnosti je glede na trditve pravdnih strank o obstoju oziroma neobstoju zunajzakonske skupnosti v času, ko je tožnik po zatrjevanjih v tožbi toženki posodil 3.000,00 EUR, to je v avgustu 2014, pravno pomembno vprašanje. Gre za predhodno ali prejudicialno vprašanje o obstoju ali neobstoju pravnega razmerja, od rešitve katerega je odvisna meritorna odločba o glavni stvari. Šele ko bo sodišče prve stopnje ugotovilo, ali je v času zatrjevanega posojila obstajala zunajzakonska skupnost med pravdnima strankama, bo lahko nadalje ugotavljalo, ali je bila veljavno sklenjena posojilna pogodba, oziroma odločilo o ugovoru ničnosti ustne posojilne pogodbe iz razloga, ker pogodba ni bila sklenjena v obliki notarskega zapisa.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00056389
ZPŠOIRSP člen 6, 8, 10, 11. URS člen 26.
škodni dogodek - odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - izbris iz evidence stalnega prebivalstva - protipravno ravnanje nosilca oblasti - odškodninska odgovornost države - pavšalna odškodnina - trditveno in dokazno breme - dovoljenje za prebivanje tujca v RS - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - gola pritožba - vsebina pritožbe - dokazovanje škode - dovoljenje za zaposlitev - begunec - potni list - denarna socialna pomoč - zavrnitev dokaznega predloga - dokaz s sodnim izvedencem
Obstoj in višino škode mora oškodovanec tudi v pravdah po ZPŠOIRSP dokazati na enak način in po enakih kriterijih kot v katerikoli običajni odškodninski pravdi.
Tožnik ni uspel izkazati niti premoženjske niti nepremoženjske škode, ki bi presegala povprečno škodo, kakršna je nastala vsem t. i. izbrisanim in ki je zajeta s pavšalno odškodnino v upravnem postopku.
ZPP člen 339, 339/2. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 43.
stroški sodnega tolmača - obseg prevoda
Dejstvo o številu upoštevanih strani (528,18 strani) dokazuje, da je sodna tolmačka upoštevala tretji odstavek 43. člena Pravilnika, saj bi v nasprotnem primeru bilo število prevedenih strani izraženo s celim številom. Glede na dejstvo, da je sodna tolmačka opravila prevod 617 strani izvirnega besedila, pri obračunu pa upoštevala 528,18 strani, je pravilno upoštevala tretji odstavek 43. člena Pravilnika, ko je število prevedenih strani 528,18 izračunala na podlagi dejanskega števila prevedenih znakov, kar potrjuje stroškovniku priložena specifikacija.
Pravno zmotna je namreč pritožbena trditev, da je pri odmeri nagrade v skladu z veljavnim pravilnikom bistvenega pomena število znakov, ne pa število strani.
ZVKSES člen 23, 23/2, 23/3. OZ člen 662, 663, 663/3. ZPP člen 154, 154/2.
odgovornost za stvarne napake - napake v solidnosti gradbe - odgovornost prodajalca za stvarne napake - zahtevek za odpravo stvarnih napak - skrite napake - stvarne napake na skupnih delih stavbe - popravilo strehe - odprava napak - solidnost gradbe - rok za uveljavljanje napak - rok za uveljavljanje jamčevalnega zahtevka - grajanje napak - vsaka stranka krije svoje stroške postopka
Tožena stranka se na prepozno uveljavljanje napak ne more sklicevati že zato, ker je obstoj napak sama najprej priznala in se zavezala, da jih bo sanirala, nato pa se je očitno premislila.
Zmotno je pritožbeno stališče, da bi moral že tožbeni zahtevek vsebovati točen opis načina odprave stvarnih napak, češ da iz sodbe ni mogoče razbrati, za katere napake gre oziroma v kakšnem obsegu je tožena stranka dolžna izvesti sanacijo objekta. Izbira načina odprave napak je po stališču sodne prakse načeloma v domeni tistega, ki jih je dolžan odpraviti.
stvarna pristojnost sodišča - pritožba proti sklepu - nedovoljena pritožba
Pritožba zoper sklep sodišča prve stopnje je dovoljena, če ni v zakonu določeno, da pritožbe ni (prvi odstavek 363. člena ZPP). Skladno z določilom tretjega odstavka 19. člena ZPP zoper sklep okrožnega sodišča, s katerim se je izreklo za stvarno pristojno, ni pritožbe.
ZDR-1 člen 33, 34, 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3.. ZPP člen 228.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - krivda
Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je bilo tožnici pravočasno in utemeljeno podano pisno opozorilo z dne 25. 10. 2019 (prvi odstavek 85. člena ZDR-1; in da je bila zakonita tudi redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 25. 2. 2020 (3. alineja prvega odstavka 89. člena ZDR-1).
Glede odpovednih očitkov pritožba navaja, da ne zadoščajo za tožničino krivdo, saj bi ta v primeru dejanske malomarnosti storila dnevno oziroma tedensko večje število napak, ne pa le eno, dve letno. Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjskim zaključkom o tožničini malomarnosti. Tožnica je v enem dnevu (10. 1. 2020) storila več napak: v embalažo je vključila izdelek z napačno kodo, zapakirala je napačno število kosov, v nosilec košare ni vstavila zaskočnega zatiča. Slednja napaka je bila že predmet pisnega opozorila, ki tako ni doseglo svojega namena.
Dolžnost upoštevanja danih zdravniških navodil in izogibanja ravnanj, ki bi lahko negativno vplivala na potek zdravljenja, po ustaljeni sodni praksi pa ne pomeni, da delavec v tem času ne sme opravljati običajnih vsakodnevnih opravil in dejavnosti, ki jih sicer lahko opravlja poleg svojega dela pri delodajalcu, saj bi bilo takšno tolmačenje preozko in neživljenjsko. Če tovrstna dejanja delavca niso v nasprotju z navodili zdravnika, potem ni zadržkov, da bi jih delavec lahko opravljal tudi v času bolniške odsotnosti. Po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje tožniku samostojna vožnja avtomobila kot taka ni bila prepovedana, zato je na ta način tožnik lahko opravljal krajša in razumna življenjska opravila, in sicer peljal je otroke v vrtec in šolo ter šel do garaže preveriti olje in vodo v avtomobilu.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožena stranka ni izkazala očitka, da naj bi tožnik v spornem obdobju na očitane dni bolniškega staleža opravljal pridobitno dejavnost. Zgolj okoliščini, da je imel tožnik na svojem avtomobilu napis "odkup vozil A." (šele kasneje je pričel z opravljanjem te dejavnosti v okviru samozaposlitve) ter, da se je z detektivom dogovarjal o odkupu enega vozila, tudi po presoji pritožbenega sodišča ne zadostuje za zaključek, da je tožnik opravljal pridobitno dejavnost.
ZSPJS člen 24, 24/1, 24/3.. Uredba o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence (2010) člen 3, 3/2.
položajni dodatek - neizpolnjevanje pogojev
Pri ugotavljanju, ali je javni uslužbenec upravičen do položajnega dodatka, gre za presojo, ali so podani pogoji, ki jih določa 24. člen ZSPJS oziroma Uredba. Če ti pogoji niso izpolnjeni, kot v tožnikovem primeru, ko operativna skupina, katere vodja je bil, ni niti notranja organizacijska enota niti izmena, javnemu uslužbencu dodatek ne pripada, in sicer ne glede na to, ali bi bilo mogoče njegovo delo oziroma operativno skupino, ki jo vodi, primerjati z izmeno. Prav tako ni pomembno, ali je bilo delo operativnih skupin organizirano izmensko (in je tožniku posledično pripadal dodatek za izmensko delo). Ker operativna skupina ni izmena, vodenje operativne skupine ni vodenje izmene v smislu citiranih določb, zato tožnikov zahtevek za plačilo položajnega dodatka ni utemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00054378
URS člen 2, 22, 60. ZASP člen 22, 31, 81, 81/1, 105, 105/1, 106, 146, 146/1, 147, 147/1, 147/4, 168, 168/1, 168/2, 168/3, 168/4. OZ člen 193, 198. ZPP člen 212. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) člen 2, 2-f. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) tarifna številka II, II/2.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - uporaba avtorskega dela - kabelska retransmisija glasbenih del - retransmisija glasbenih del v TV programih - neupravičena obogatitev - nadomestilo za uporabo - višina nadomestila - tarifa - običajni honorar - določitev primernega denarnega nadomestila - odstop od sodne prakse - pravna varnost - sodba presenečenja - trditveno in dokazno breme - neprimeren dokaz - zakonske zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - nedobrovernost - civilna kazen po ZASP
V smislu enakega obravnavanja kabelskih operaterjev, zagotavljanja konkurenčnosti med njimi ter predvidljivosti je treba v vseh istovrstnih postopkih določanja primernega nadomestila uporabiti enak način določitve primernega nadomestila.
Pri določitvi primernega nadomestila za uporabo pravic je treba upoštevati tisto tarifo, ki je veljala v obdobju za katerega se določa primerno nadomestilo. Le ta odraža običajno vrednost pravice v določenem obdobju.
Tarifa iz Skupnega sporazuma se je v obdobju od leta 2012 do leta 2014 bistveno zvišala (za cca. 31 odstotkov). Gre za spremembo objektivne okoliščine, ki je pravno odločilna za določitev primernega nadomestila v tem primeru. Zato ni mogoče govoriti o posegu v konkurenčnost in pravico do enakega obravnavanja kabelskih operaterjev, ker bi sodišče v istovrstnih primerih, ki pa se nanašajo na drugo časovno obdobje, določilo primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo glasbe v televizijskih programih v drugačni višini. V navedene pravice kabelskih operaterjev bi bilo poseženo le, če bi sodišče za isto časovno obdobje v istovrstnih primerih določilo različne višine primernih nadomestil, pri čemer za takšne odločitve ne bi obstajale utemeljene objektivne okoliščine.
Tožena stranka bi torej morala podati konkretne trditve o dejstvih, na podlagi katerih bi bilo mogoče, če bi se izkazala za resnična, zaključiti, da je utemeljeno menila, da pravice uporablja "z dovoljenjem" tožeče stranke oziroma, da je zaradi kakšnega njenega ravnanja ali ravnanja tožeče stranke pridobila pravico do uporabe pravic kabelske retransmisije glasbe v televizijskih programih. Trditev o takšnih okoliščinah pa tožena stranka med postopkom pred sodiščem prve stopnje ni podala.
dodatni sklep o dedovanju - prenosljivost pravice - odstop dednega deleža - dedna pravica
Pri odstopu dednega deleža gre za odstop že podedovanega premoženja, ne pa za odstop in prenos dedne pravice, ki je neprenosljiva in vezana na določeno osebo – dediča.
stranke zapuščinskega postopka - sklep o dedovanju - dedič
Glede na neizpodbijano dejstvo, da pritožnik ni dedič v predmetnem zapuščinskem postopku o zapustniku C. O., sta izpodbijani odločitvi pravilni in zakoniti.
V skladu s 175. členom Zakona o dedovanju (ZD) so stranke zapuščinskega postopka dediči zapustnika (zakoniti, oporočni), volilojemniki in druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine (ki zahtevajo izločitev določene premoženjske mase iz zapustnikovega premoženja ter tudi upniki zapustnika, ki zahtevajo ločitev zapuščine od premoženja dediča).
Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 2, 2/6.. ZSPJS člen 17, 17/1.
preizkus ocene dela - ocena dela
Tožnica je bila za leto 2018 ocenjena z oceno delovne uspešnosti dobro. Ocena dobro pomeni dobro opravljeno delo, to je v skladu s pričakovanji glede na kriterije ocenjevanja (Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede; šesti odstavek 2. člena), ki so določeni v prvem odstavku 17. člena ZSPJS. Kriteriji ocenjevanja so: rezultati dela (strokovnost, obseg dela, pravočasnost), samostojnost, ustvarjalnost in natančnost pri opravljanju dela, zanesljivost pri opravljanju dela, kvaliteta sodelovanja in organizacija dela ter druge sposobnosti v zvezi z opravljanjem dela (interdisciplinarnost, odnos do uporabnikov storitev, komuniciranje in drugo). Vsi ti kriteriji so bili pri tožničini oceni ustrezno upoštevani, pri čemer, kot je pravilno utemeljilo sodišče prve stopnje, se od delodajalca ne zahteva, da v ocenjevalnem listu pojasnjuje ocenjevanje po kriterijih, ampak poda le kratko utemeljitev ocene, obrazložitev pa ima možnost podati v postopku preizkusa ocene.