Stranka mora zatrjevati okoliščine, zaradi katerih naj se določeno premoženje pri ugotavljanju materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov ne upošteva.
OZ člen 637, 637/1, 639, 639/1, 639/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-10, 339/2-14, 454, 454/2.
gospodarski spor majhne vrednosti - narok za glavno obravnavo v sporih majhne vrednosti - podjemna pogodba - odprava stvarne napake - pravica zahtevati odpravo napak - naročnikova pravica glede drugih napak izvršenega posla - jamčevalni zahtevek - pravočasno grajanje napak
Višje sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da tožeča stranka ni dokazala, da je toženo stranko nemudoma obvestila o napaki in jo večkrat pozvala, naj zatrjevano napako odpravi. Tožeča stranka je v pritožbi vztrajala pri teh trditvah. Vendar ni navedla nobenega dokaza, ki bi ti navedbi potrdil. Sklicevala se je na sporočilo, iz katerega pa je razviden le odgovor tožene stranke z dne 30. 11. 2020, v katerem se je strinjala, da bo tožeča stranka sama odpravila napako. Iz navedenega sporočila ne izhaja, da je bila tožena stranka predhodno kdaj že pozvana k odpravi napake, niti da se tožena stranka na predhodna sporočila ni odzvala, zaradi česar je tožeča stranka napako, kot izhaja iz omenjenega sporočila, odpravila sama.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00051334
ZD člen 61, 61/1. ZPP člen 286. URS člen 2, 23, 33.
notarska oporoka - izpodbijanje veljavnosti oporoke - oporočno razpolaganje - roki za uveljavitev zahteve za razveljavitev - razveljavitev oporoke zaradi oporočiteljeve nesposobnosti - pravni interes - nagib v oporoki - zmota - nesklepčnost zahtevka - utemeljenost tožbenega zahtevka - opozorilo stranki o nesklepčnosti tožbe - zavrnitev zahtevka zaradi nesklepčnosti - materialno procesno vodstvo - trditvena podlaga - pravna varnost - pravica do dedovanja - zastopanje po odvetniku
Neutemeljeno je pritožbeno zavzemanje, da bi moralo sodišče prve stopnje tožečo stranko pozvati, naj opredeli neveljavnost oporoke kot ničnost ali izpodbojnost. Tožečo stranko je namreč zastopala kvalificirana pooblaščenka - odvetnica, od trenutka, ko je bila v sodni praksi jasno artikulirana zahteva po uveljavitvi zahtevka za bodisi ničnost bodisi razveljavitev oporoke, pa je ob vložitvi obravnavane tožbe minilo že skoraj deset let, zato bi nadaljnje in bolj konkretno sugeriranje v smeri spremembe tožbenega zahtevka preseglo dolžnost materialnega procesnega vodstva.
nadomestitev pripora s hišnim priporom - zavrnitev predloga za odpravo pripora
Ob ugotovljeni in zanesljivo izkazani visoki stopnji ponovitvene nevarnosti obeh obtožencev, oceni, da naj bi jima izvrševanje kaznivih dejanj predstavljalo dodaten vir za preživljanje in dejstvu na katerega opozarja državna tožilka in sicer, da ju naj ne bi, kot izhaja iz ugotovljene utemeljenosti suma v predmetni zadevi od izvrševanja kaznivih dejanj odvrnila niti okoliščina, da sta v preizkusni dobi po izrečenih jima pogojnih sodbah in da obravnavana kazniva dejanja kažejo, da naj bi kazniva dejanja po teži stopnjevala, je treba pritrditi državni tožilki, da ukrep hišnega pripora po 199.a členu ZKP ne daje zadostnega jamstva, da se bosta v bodoče vzdržala izvrševanja kaznivih dejanj in da bo torej s hišnim priporom moč zagotoviti varnost ljudi in njihovega premoženja.
sodba na podlagi pripoznave - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti - spor male vrednosti - pristop na narok
Če stranka, ki je predlagala izvedbo naroka v sporu majhne vrednosti ne pristopi na obravnavo, sodišče izda sodbo na podlagi pripoznave v sporu majhne vrednosti.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00053197
ZZZDR člen 51, 51/2. OZ člen 190, 190/1. SPZ člen 48, 48/1. ZOR člen 210, 210/2.
neupravičena obogatitev zaradi vlaganj v hišo - vlaganja v posebno premoženje zakonca - vlaganje zakoncev v nepremičnino tretjega - vlaganje skupnega premoženja v nepremičnino tretjega - nova stvar
Tožbeni zahtevek se je glasil na povrnitev denarnih vlaganj v nepremičnino iz naslova neupravičene obogatitve, sodišče prve stopnje pa je pravilno ugotovilo, da v času zatrjevanih vlaganj prva toženka in drugi toženec nista bila več lastnika sporne nepremičnine, zato z navedenimi vlaganji nista mogla biti obogatena.
Zmotno je stališče tožnice, da bi moralo sodišče prve stopnje o tožbenem zahtevku odločati na podlagi določb ZZZDR. Tožnica s tožbenim zahtevkom zahteva povrnitev vlaganj zoper tretje osebe in ne bivšega zakonca. Drži, da se za ugotavljanje obsega skupnega premoženja in deležev zakoncev oziroma zunajzakonskih partnerjev na skupnem premoženju uporabljajo določbe ZZZDR (51. in 59. člen v zvezi z 12. členom ZZZDR oziroma smiselno sedaj veljavne določbe DZ). Enako tudi za povrnitev vlaganj enega zakonca v posebno premoženje drugega zakonca. V primeru, ko sta zakonca ali zunajzakonska partnerja vlagala v nepremičnino tretje osebe, se navedene določbe ZZZDR uporabljajo zgolj v razmerju med njima, v razmerju do tretje osebe pa določbe o neupravičeni pridobitvi (190. člen OZ v povezavi z 48. členom SPZ oziroma v konkretnem sporu določbe ZOR in ZTLR).
Ker je tožnica postavila denarni tožbeni zahtevek obligacijsko pravne narave ter med postopkom ni zatrjevala, da je zaradi navedenih vlaganj nastala nova stvar, na kateri ima stvarno pravno upravičenje, se do tega vprašanja sodišču prve stopnje ni bilo treba opredeljevati.
ZP-1 člen 202c, 202c/1, 202c/2, 202c/3. ZBPP člen 20, 20/1, 20/4.
predlog za nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti - pridobivanje podatkov po uradni dolžnosti - soglasje stranke za pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost - nepopoln predlog - podatki o premoženjskem stanju - delo v splošno korist
Čeprav storilec sodišču prve stopnje ni posredoval podatkov o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov v obliki trditev, niti izpolnjenih obrazcev, ki mu jih je poslalo sodišče prve stopnje, je po prepričanju pritožbenega sodišča šteti, da je svojo vlogo ustrezno dopolnil, saj je vendarle sodišče seznanil s podatki, ki jih sodišče potrebuje za presojo utemeljenosti predloga za nadomestitev globe z delom v splošno korist.
Pravilno je pojasnilo sodišča prve stopnje, da je, kadar med dediči nastane spor o tem, ali je vsebina predložene listine taka, da jo je mogoče opredeliti kot oporoko, to vprašanje, na katerega mora odgovoriti zapuščinsko sodišče (3. odstavek 210. člena ZD), da gre torej za pravno vprašanje, ko se pojavi spor o vsebini pravne norme, o pravni kvalifikaciji življenjskega dogodka pod ustrezno pravno normo. V tem konkretnem primeru pa je sporno vprašanje, ali je bila prava volja zapustnika, da C. C. deduje zgolj v primeru njegove nasilne smrti ali pa da deduje ne glede na način smrti. Potrebno je torej ugotoviti voljo zapustnika glede učinkovanja oporoke, dejstva o tem pa so med strankami sporna.
Ugotavljanje prave volje oporočitelja glede učinkovanja oporoke (njene veljavnosti, ali je vezana na pogoj) je, kot to pravilno pojasnjuje tudi sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, predvsem dejansko vprašanje, ki se rešuje v pravdnem postopku, ne pa zgolj z razlago oporoke zapuščinskega sodišča z uporabo določil 84. člena ZD.
ZDR-1 člen 9, 108, 128, 130, 130/1, 130/2, 144.. ZPP člen 214.. ZDSS-1 člen 38, 38/1.
nadurno delo - povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela - odpravnina - pobot - stroški za prehrano - dnevnice za službene poti
Pravilna se pokaže odločitev sodišča prve stopnje o pobotnem ugovoru toženke za vračilo navedene plačane odpravnine v višini 73,09 EUR, četudi iz nekoliko drugačnih razlogov, kot jih je navedlo sodišče prve stopnje, ki je štelo, da je toženka tožnici del odpravnine plačala kot darilo, ki ga ne more zahtevati nazaj. Relevantnejša je podlaga iz 191. člena OZ, po katerem kdor kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, nima pravice zahtevati nazaj, razen če si je pridržal pravico zahtevati nazaj ali če je plačal, da bi se izognil sili. Toženkina privolitev v prikrajšanje izhaja iz njenega zgoraj povzetega odgovora v elektronskem sporočilu z dne 1. 11. 2018. Zato je s tem povezano plačilo neutemeljeno uveljavljala v pobot.
Tožnica zatrjuje obligacijsko pravico do A. d. o. o. - v stečaju, iz sosledja tožb pa izhaja, da je njen končni cilj, torej cilj vseh teh zaporednih izbrisnih tožb, da bodo nepremičnine vrnjene v stečajno maso, iz katere bo nato njen obligacijski zahtevek lahko vsaj delno poplačan. Ob zaporednem odsvajanju spornih nepremičnin, najprej z A. d. o. o. na B. d. o. o., nato na prvo toženko in končno na drugo toženko, je to tudi edino pravno varstvo, ki se ga tožnica lahko posluži, da bo dosegla vsaj delno poplačilo svoje terjatve do stečajnega dolžnika iz spornih nepremičnin.
Zato se višje sodišče strinja s tožnico, da je verjetno izkazala, da so bile vse te pogodbe sklenjene z nedopustno podlago - oškodovanja upnikov A. d. o. o. - v stečaju, s čimer je verjetno izkazano, da so te pogodbe nične in niti kupnine niso plačane. Toženki pa s svojimi pomanjkljivimi navedbami te verjetnosti nista uspeli omajati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00056208
ZPP člen 4, 137, 142, 247, 279a. ZLNDL člen 2.
funkcionalno zemljišče stavbe v solasti - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pravica uporabe - družbena lastnina - odškodnina v obveznicah SOD - denacionalizacija - transformacija lastninske pravice - podržavljenje premoženja z odločbo - dokaz s sodnim izvedencem - izvedenec geodetske stroke - namenska raba zemljišča za nujno pot - redna raba stavbe - parkirišče - pravni prednik - volja stranke - vročanje sodnih pisanj - delitev parcel - dokazni predlog - umik dokaznega predloga - sprememba tožbe - materialno procesno vodstvo
Tožnici se v dokaz kontinuitete pravice uporabe na parceli ne moreta sklicevati na pravico do uporabe družbenih pravnih oseb, ki so s hotelom in gostiščem upravljale. Tožnici sta namreč individualni pravni naslednici F. F., ki so ji bila omenjena zemljišča nacionalizirana za gradnjo in ki jih ni nikoli uporabljala za namen parkirišča hotela in gostišča, saj tega ob nacionalizaciji sploh še ni bilo. Nepomembno je torej, ali je parkirišče zgradila toženka ali podjetje B. oziroma njegov pravni naslednik, temveč da pravice do uporabe niso pridobili individualni pravni predniki tožnic.
V razmerju do sodišča in nasprotne stranke ni odločilno, ali je do spremembe tožbe prišlo brez posvetovanja pooblaščenca s stranko ali z njeno vednostjo. Sodišče je spremembo tožbe dovolilo.
Stranka lahko po naravi stvari svoj dokazni predlog umakne vse do trenutka, ko sodišče začne z njegovim izvajanjem, ne pa tudi kasneje.
V zvezi z izpolnjevanjem pogoja za zavrnitev iz 9. točke 186. člena ZSKZDČEU-1 sodišče presoja zgolj to, ali se je oseba lahko dejansko seznanila z odločbo nizozemskega organa in ali je imela zadosten rok za pripravo svoje obrambe oz. vložitev pravnega sredstva in da se za priznanje in izvršitev ne zahteva dejanska seznanitev, temveč zadošča zgolj možnost dejanske seznanitve, kar je v konkretnem primeru, ko gre za vročanje pravni osebi, izpolnjeno že s tem, da je pravni osebi pošiljka poslana na naslov, ki je naveden v Poslovnem registru Slovenije in da ima pravna oseba na tem naslovu hišni predalčnik.
OZ-UPB1 člen 179, 182.. ZPP člen 154, 154/2, 165, 165/2, 339, 339/2, 339/2-14, 353, 358.
odškodnina za škodo, nastalo v prometni nesreči - višina odškodnine - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine - duševne bolečine zaradi skaženosti - primarni in sekundarni strah - potrebni pravdni stroški - predpravdni odškodninski zahtevek
Toženka ima prav, da tožniku pripada le povračilo stroškov predpravdnega odškodninskega zahtevka, ne pa tudi stroškov za sestavo pritožbe na pritožbeno komisijo. Prvi namreč predstavljajo stroške poskusa mirne rešitve spora, do povračila katerih je stranka v pravdnem postopku upravičena, vsi nadaljnji stroški (torej tudi stroški za sestavo pritožbe na pritožbeno komisijo) pa predstavljajo riziko stranke same in ne morejo biti del upravičeno nastalih predpravdnih stroškov, ki jih sodišča sicer priznavajo strankam.
zahteva za sodno varstvo - izrek sodbe - obrazložitev sodbe - nasprotje med razlogi - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - prekoračitev hitrosti
Sodišče prve stopnje je v predmetnem postopku odločalo o utemeljenosti zahteve za sodno varstvo zoper plačilni nalog, zaradi česar izrek izpodbijane sodbe ne vsebuje opisa prekrška, kot v primeru sodbe o prekršku v rednem postopku o prekršku, temveč le navedbo glede utemeljenosti zahteve za sodno varstvo tj. da se zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog kot neutemeljena zavrne in izpodbijani plačilni nalog potrdi. Tako navedba v obrazložitvi izpodbijane sodbe, da je policistka izpovedovala o dohodku z dne 8. 4. 2020, niti pojmovno ne more biti v nasprotju z izrekom izpodbijane sodbe.
Računi za domnevno nastalo škodo tožeči stranki niso ustrezen dokaz protipravnega ravnanja tožene stranke. Da naj bi tožena stranka ravnala protipravno, bi morala tožeča stranka podati ustrezne trditve in predlagati dokaze, ki bi dokazovali, da tožena stranka dejansko ni vračala palet, za kar so se nato naročniki obračali na tožečo stranko in jo finančno bremenili za opustitve tožene stranke. Nobenih dokazov o korespondenci in finančnih bremenitvah med tožečo stranko in njenimi naročniki glede domnevno nedopustnega ravnanja tožene stranke tožeča stranka ni predložila.
Ustrezno substanciranih dokaznih predlogov za zaslišanje s strani tožeče stranke ni bilo. Zgolj pavšalni zapis v vlogah tožeče stranke, da predlaga zaslišanje določenih oseb (ne da bi konkretizirala, o čem bi predlagane osebe lahko izpovedale), ne pomeni ustrezno substanciranega dokaznega predloga za zaslišanje. Na pavšalne dokazne predloge pa sodišče ne more (za nesubstanciran dokaz ni mogoče ugotoviti, ali je primeren oziroma potreben) niti ni dolžno odgovarjati z izčrpno obrazložitvijo.
V skladu z ZPP stranka ne more biti v zamudi, še preden bi sodbo prejela in se zoper njo pritožila.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00051888
ZZK-1 člen 13, 13/2, 13/2-1, 13/2-1-2, 40, 40/1, 40/1-4, 40/1-5, 48, 48/1, 49, 49/1, 49/1-2, 52, 52/2, 52/2-2, 53, 53/2.. OZ člen 557, 557/1, 559.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - predznamba lastninske pravice - opravičitev predznambe - rok za opravičitev predznambe - listine, ki so podlaga za predznambo - listine, ki so podlaga za vknjižbo - pravice, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo - dogovor o prepovedi razpolaganja z nepremičnino - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve
Pogodba o dosmrtnem preživljanju je pogodba obligacijskega prava, s katero se preživljanec v zameno za dosmrtno preživljanje zaveže preživljalcu, da bo nanj prenesel vse svoje premoženje s trenutkom svoje smrti (prvi odstavek 557. člena Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ). Preživljanec izpolni svojo obveznost pri prenosu nepremičnin tako, da izstavi dovoljenje za vpis lastninske pravice preživljalca na nepremičninah v zemljiško knjigo s preživljančevo smrtjo. Vknjižba lastninske pravice je torej odložena do smrti preživljanca, ki je bodoče, časovno nedoločljivo dejstvo in do nastopa tega dejstva ni mogoče izkazati pravnega temelja pridobitve pravice. Na to bodoče, časovno nedoločljivo dejstvo, tudi ni mogoče vezati rok dveh mesecev za opravičitev predznambe v zemljiško knjigo s predložitvijo zemljiškoknjižnega dovolila, ki izpolnjuje pogoje za vknjižbo, kot določeno v drugem odstavku 53. člena ZZK-1 in 2. točki drugega odstavka 52. člena ZZK-1. Pogodba o dosmrtnem preživljanju, čeprav vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, zato ni primerljiva z zasebnimi listinami iz 2. točke drugega prvega odstavka 49. člena ZZK-1, pri katerih je mogoče v zakonsko določenih rokih opravičiti predznambo z ustrezno listino.
osebni stečaj - odpust obveznosti dolžnika - odločanje o ugovoru dolžnika - pritožba stečajnega upravitelja - nedovoljenost pritožbe
Upravitelj se je pritožil zoper sklep o ugovoru stečajnega dolžnika proti odpustu obveznosti. Zakon ne določa, da bi se zoper tak sklep lahko pritožil tudi stečajni upravitelj. Le če je upravitelj vlagatelj ugovora proti odpustu obveznosti, mu zakon daje pravico do pritožbe zoper sklep, s katerim sodišče odloči o ugovoru, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - skupno premoženje zakoncev - nepremičnina kot skupna lastnina zakoncev - skupna lastnina - kolizija originarno pridobljene pravice in vpisa v zemljiško knjigo - poplačilna pravica - medsebojno nasprotje v razlogih sodbe - lastninska pravica tujca na nepremičnini - državljanstvo zakonca
Nevpisani skupni lastnik lahko uveljavlja originarno pridobitev lastninske pravice proti predlagatelju izvršbe tudi, če ta pridobi zastavno pravico. Zato lahko nevpisani zakonec v izvršilnem postopku uspešno uveljavlja ugovor tretjega oz. tožbo zaradi nedopustnosti izvršbe. Originarno pridobljena lastninska pravica zakonca ima prednost pred poplačilno pravico upnika, pridobljeno z zaznambo sklepa o izvršbi.
Državljanstvo vpliva samó na način delitve skupnega premoženja, ne pa tudi na to, ali stanovanje spada v skupno premoženje. Državljanstvo tožnice, s katerim se je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi obsežno ukvarjalo, tako za ugotovitev, ali nepremičnina sodi v skupno premoženje, ni odločilno.
ZPŠOIRSP člen 1, 10, 11. OZ člen 132, 179. ZPP člen 7, 212, 187.
povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - izbris iz evidence stalnega prebivalstva - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - izguba zaslužka - duševne bolečine - vzročna zveza - vzrok za škodo - izvedba dokazov - zavrnitev dokazov - dokaz z izvedencem - konkretizacija in izkazanost škode
Namen pritožbenega postopka ni v ponovitvi postopka pred sodiščem prve stopnje, ampak gre za preizkus pravilnosti sodbe. Pritožbeno sodišče je zato dolžno odgovoriti na očitke v pritožbi o kršitvah določb pravdnega postopka, o zmotni uporabi materialnega prava ali o pomanjkljivostih v ugotovljenem dejanskem stanju in pretresti argumente pritožnika, s katerimi jih utemeljuje. V obravnavani pritožbi takšnih argumentov skorajda ni oziroma so zgolj navrženi, saj je ta v pretežni meri sestavljena iz (mestoma dobesedno) prepisanih delov navedb, ki jih je tožnik podal v postopku pred sodiščem prve stopnje.
Tožniku izbris iz registra stalnega prebivalstva ni povzročil izgube zaslužka.
V sodni praksi se je izoblikovalo stališče, da razmejevanje in ločeno obravnavanje posameznih oblik nepremoženjske škode, nastale zaradi izbrisa, ni ustrezno zaradi njihove podobnosti, medsebojne prepletenosti in pogojenosti negativnih posledic.
Odškodnina, 2.600 EUR, ki je bila tožniku priznana v upravnem postopku na podlagi ZPŠOIRSP, je tudi po prepričanju višjega sodišča pravična in upošteva zgoraj navedene individualne okoliščine, poleg tega pa se ustrezno umešča med odškodnine, prisojene v hujših in podobno hudih primerih škod.
URS člen 19, 19/2, 51, 51/3. ZNP-1 člen 57. ZPacP člen 38, 38/1. ZVDZ člen 7, 7/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - skrbništvo - dolžnosti skrbnika - sklepanje pravnih poslov - omejitev sklepanja pravnih poslov - omejitev razpolaganja - duševna motnja - odvzem poslovne sposobnosti - omejitev poslovne sposobnosti - omejitev izvrševanja volilne pravice - psihiatrično zdravljenje - obrazloženost odločbe
Določba prvega odstavka 38. člena ZPacP ne pomeni, da bi skrbnik lahko namesto nasprotnega udeleženca odločal o njegovi institucionalni namestitvi. To bi pomenilo, da skrbnik nasprotnega udeleženca lahko odloči ali je hospitalizacija »prostovoljna« ali pa ne. Na tak način pa je nedvomno lahko poseženo v posameznikove ustavno varovane pravice, ki jih ni mogoče omejiti zgolj s postavitvijo pod skrbništvo. Kadar npr. bolnik izrazi nestrinjanje s psihiatričnim zdravljenjem, se uporabijo določbe ZDZdr, ki v primerih neprostovoljnega psihiatričnega zdravljenja določa posebne ukrepe v korist bolnika (sodna intervencija, sodelovanje izvedencev …).