URS člen 19, 19/2, 51, 51/3. ZNP-1 člen 57. ZPacP člen 38, 38/1. ZVDZ člen 7, 7/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - skrbništvo - dolžnosti skrbnika - sklepanje pravnih poslov - omejitev sklepanja pravnih poslov - omejitev razpolaganja - duševna motnja - odvzem poslovne sposobnosti - omejitev poslovne sposobnosti - omejitev izvrševanja volilne pravice - psihiatrično zdravljenje - obrazloženost odločbe
Določba prvega odstavka 38. člena ZPacP ne pomeni, da bi skrbnik lahko namesto nasprotnega udeleženca odločal o njegovi institucionalni namestitvi. To bi pomenilo, da skrbnik nasprotnega udeleženca lahko odloči ali je hospitalizacija »prostovoljna« ali pa ne. Na tak način pa je nedvomno lahko poseženo v posameznikove ustavno varovane pravice, ki jih ni mogoče omejiti zgolj s postavitvijo pod skrbništvo. Kadar npr. bolnik izrazi nestrinjanje s psihiatričnim zdravljenjem, se uporabijo določbe ZDZdr, ki v primerih neprostovoljnega psihiatričnega zdravljenja določa posebne ukrepe v korist bolnika (sodna intervencija, sodelovanje izvedencev …).
sprejem osebe na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom - dokazna ocena - nova dejstva in dokazi v pritožbi - dovoljena pritožbena novota - brez privolitve osebe - omejitev pravice do izvajanja dokazov - duševna motnja - zmožnost presoje realnosti - ogrožanje lastnega zdravja - pogoji za pridržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - dokaz s sodnim izvedencem - dokaz z zaslišanjem
Sodišče je imelo oporo za odločitev v izvedenih dokazih, ki jih je lahko pridobilo do izdaje izpodbijanega sklepa. Odločitev sodišča je razveljavljena le iz razloga, ker sta pritožnici v pritožbi navedli nova dejstva in predložili nove dokaze, s katerimi sodišče prve stopnje v času izdaje sklepa ni razpolagalo. Ta dejstva in dokazi so zasejala dvom v pravilnost odločitve, ker bi lahko odločilno vplivala na dokazno oceno. Za pravilno oceno teh dejstev in dokazov je potrebno strokovno znanje izvedenca, kar bo tudi omogočilo, da se uravnoteži subjektivnost ali celo pristranskost teh navedb in dokazov.
višina preživnine - zvišanje preživnine - spremenjene potrebe preživninskega upravičenca - zmožnosti preživninskega zavezanca - materialne in pridobitne zmožnosti
Nobenega dvoma ni, da se potrebe štiriletnega otroka od potreb trinajst oziroma petnajst let stare najstnice razlikujejo. Dejstvo je, da so z vstopom v šolo nastali stroški v zvezi s šolanjem, v konkretnem primeru tudi z obšolskimi dejavnostmi.
Ne drži, da bi moralo sodišče prve stopnje oceniti potrebe obeh otrok. Glede na povsem različni izpovedi pritožnika in matere glede tega, koliko pritožnik prispeva k sinovem preživljanju, je dovolj, da je sodišče prve stopnje upoštevalo, da ima pritožnik še eno preživninsko obveznost do leto dni starega sina.
Višje sodišče v Ljubljani je pritožbeni postopek prekinilo do končne odločitve Ustavnega sodišča o zahtevi Vrhovnega sodišča RS za oceno ustavnosti 18. člena ZOZP v zadevi III Ips 42/2019. Ustavno sodišče je z odločbo U-I- 52/20-11 z dne 10. 6. 2021 odločilo, da prvi odstavek 18. člena ZOZP ni v neskladju z Ustavo. Vrhovno sodišče RS je v zadevi III Ips 42/2019 odločilo s sklepom in sodbo z dne 19. 10 2021 in revizijo zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 609/2017 zavrnilo. Glede na navedeno so izpolnjeni pogoji za nadaljevanje prekinjenega postopka.
Dokler sodišče druge stopnje ne izda odločbe, lahko stranka umakne že vloženo pritožbo (drugi odstavek 334. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato umik pritožbe vzelo na znanje.
ZP-1 člen 202c, 202c/1, 202c/2, 202c/3. ZBPP člen 20, 20/1, 20/4.
predlog za nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti - pridobivanje podatkov po uradni dolžnosti - soglasje stranke za pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost - nepopoln predlog - podatki o premoženjskem stanju - delo v splošno korist
Čeprav storilec sodišču prve stopnje ni posredoval podatkov o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov v obliki trditev, niti izpolnjenih obrazcev, ki mu jih je poslalo sodišče prve stopnje, je po prepričanju pritožbenega sodišča šteti, da je svojo vlogo ustrezno dopolnil, saj je vendarle sodišče seznanil s podatki, ki jih sodišče potrebuje za presojo utemeljenosti predloga za nadomestitev globe z delom v splošno korist.
Ob dejanskih ugotovitvah in zaključkih, da je na oporoki zapustnice njen podpis, da je oporoko zapustnica podpisala v navzočnosti oporočnih prič po tem, ko ji je bila le-ta prebrana in se je z njeno vsebino strinjala, je materialno pravno pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je bila oporoka sestavljena v skladu s členoma 62. in 64. ZD, zato je tožbeni zahtevek, s katerim bi sodišče ugotovilo, da oporoka zapustnice A. A. ni pristna, oziroma ugotovilo, da je omenjena oporoka nična, zavrnilo kot neutemeljenega. Ob dejanskih ugotovitvah in zaključkih, da je bila v času podpisa oporoke zapustnica umsko v redu, bistra in orientirana, da nobena od zaslišanih prič ni podvomila o tem, da A. A. ne bi bila sposobna izražati svoje prave volje in ob zaključku, da tožnici nista dokazali, da bi toženca zapustnico - mamo pravdnih strank, glede podpisa oporoke spravila v zmoto, oziroma s silo, grožnjo in zvijačo mamo pripravila do tega, da je oporoko podpisala, pa je ob pravilni uporabi materialnega prava, t.j. določil 59. in 60. člena ZD, sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tudi prvi podredni tožbeni zahtevek za razveljavitev zgoraj navedene oporoke zapustnice.
Ker je že iz odgovora na tožbo, ki sta ga v tej pravdni zadevi podala toženca, in iz prve pripravljalne vloge tožnic povsem jasno razvidno, da med dediči obstoji spor o dejstvih, od katerih je odvisna višina nujnega deleža (npr. obstoj daril, vrednost zapuščine) in tudi morebitna dedna odpravljenost tožnic že za časa zapustničinega življenja, je pravno zmotno stališče sodišča prve stopnje, da tožnici še nista izkazali pravnega interesa za vložitev tožbe zaradi prikrajšanja nujnega deleža ter da bo dolžno o tem odločiti zapuščinsko sodišče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00056208
ZPP člen 4, 137, 142, 247, 279a. ZLNDL člen 2.
funkcionalno zemljišče stavbe v solasti - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pravica uporabe - družbena lastnina - odškodnina v obveznicah SOD - denacionalizacija - transformacija lastninske pravice - podržavljenje premoženja z odločbo - dokaz s sodnim izvedencem - izvedenec geodetske stroke - namenska raba zemljišča za nujno pot - redna raba stavbe - parkirišče - pravni prednik - volja stranke - vročanje sodnih pisanj - delitev parcel - dokazni predlog - umik dokaznega predloga - sprememba tožbe - materialno procesno vodstvo
Tožnici se v dokaz kontinuitete pravice uporabe na parceli ne moreta sklicevati na pravico do uporabe družbenih pravnih oseb, ki so s hotelom in gostiščem upravljale. Tožnici sta namreč individualni pravni naslednici F. F., ki so ji bila omenjena zemljišča nacionalizirana za gradnjo in ki jih ni nikoli uporabljala za namen parkirišča hotela in gostišča, saj tega ob nacionalizaciji sploh še ni bilo. Nepomembno je torej, ali je parkirišče zgradila toženka ali podjetje B. oziroma njegov pravni naslednik, temveč da pravice do uporabe niso pridobili individualni pravni predniki tožnic.
V razmerju do sodišča in nasprotne stranke ni odločilno, ali je do spremembe tožbe prišlo brez posvetovanja pooblaščenca s stranko ali z njeno vednostjo. Sodišče je spremembo tožbe dovolilo.
Stranka lahko po naravi stvari svoj dokazni predlog umakne vse do trenutka, ko sodišče začne z njegovim izvajanjem, ne pa tudi kasneje.
sodba na podlagi pripoznave - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti - spor male vrednosti - pristop na narok
Če stranka, ki je predlagala izvedbo naroka v sporu majhne vrednosti ne pristopi na obravnavo, sodišče izda sodbo na podlagi pripoznave v sporu majhne vrednosti.
stroški oškodovanca kot tožilca - plačilo stroškov iz proračuna
Pritožniku je bilo že s sklepom pritožbenega sodišča opr. št. II Kp 64/2011 z dne 27. 9. 2016 pojasnjeno, da je v določbi drugega odstavka člena 96 ZKP jasno opredeljeno, kakšna je obveznost plačila stroškov zasebnega tožilca in oškodovanca kot tožilca v primeru izdaje oprostilne ali zavrnilne sodbe, oziroma v primeru ustavitve postopka in, da iz te določbe izhajajo le nekatere izjeme in sicer v primeru, če se postopek ustavi, oziroma, če se obtožba s sodbo zavrne ali zaradi obtoženčeve smrti ali pa zato, ker je kazenski pregon zastaral zaradi zavlačevanja postopka, kar ni mogoče pripisati krivdno zasebnemu tožilcu oziroma oškodovancu kot tožilcu, kot tudi v primeru določbe drugega odstavka člena 63 ZKP. Le v teh primerih torej stroški oškodovanca kot tožilca in njunih pooblaščencev obremenjujejo proračun, iz te določbe pa ne izhaja izjema, pri kateri ves čas vztrajata pritožnika, torej, da v primeru, ko je oškodovanec kot tožilec mladoletna oseba, da bi v takem primeru stroški postopka (sodne takse) bremenili proračun.
ZDR-1 člen 9, 108, 128, 130, 130/1, 130/2, 144.. ZPP člen 214.. ZDSS-1 člen 38, 38/1.
nadurno delo - povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela - odpravnina - pobot - stroški za prehrano - dnevnice za službene poti
Pravilna se pokaže odločitev sodišča prve stopnje o pobotnem ugovoru toženke za vračilo navedene plačane odpravnine v višini 73,09 EUR, četudi iz nekoliko drugačnih razlogov, kot jih je navedlo sodišče prve stopnje, ki je štelo, da je toženka tožnici del odpravnine plačala kot darilo, ki ga ne more zahtevati nazaj. Relevantnejša je podlaga iz 191. člena OZ, po katerem kdor kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, nima pravice zahtevati nazaj, razen če si je pridržal pravico zahtevati nazaj ali če je plačal, da bi se izognil sili. Toženkina privolitev v prikrajšanje izhaja iz njenega zgoraj povzetega odgovora v elektronskem sporočilu z dne 1. 11. 2018. Zato je s tem povezano plačilo neutemeljeno uveljavljala v pobot.
mirovanje postopka - pogoji za mirovanje postopka - prekluzivni roki - predlog za nadaljevanje postopka - fikcija umika tožbe
Ne glede na predhoden predlog strank se postopek ne more nadaljevati prej kot v treh mesecih od dneva, ko je mirovanje nastopilo, prav tako pa se postopek ne more nadaljevati, če stranka pred potekom štirih mesecev od pričetka mirovanja ni predlagala njegovega nadaljevanja, ki ne more biti vezano na s strani strank poljubno določen trenutek v prihodnosti.
Ker predlog za mirovanje postopka, ki sploh še ni nastopilo, ne more hkrati predstavljati predloga za nadaljevanje postopka, je neutemeljen tudi očitek, da je tožnica nadaljevanje pravočasno predlagala.
spor majhne vrednosti - nevložitev odgovora na tožbo - vročitev tožbe v odgovor - sodba na podlagi pripoznave - vrnitev preveč plačanih sredstev - pritožbeni razlogi - nesklepčnost tožbe
Pri pripoznavi tožbenega zahtevka ni potrebno presojati, ali je tožbeni zahtevek po materialnem pravu utemeljen oziroma ali je tožba sklepčna. Zato so neupoštevne vse pritožbene navedbe, ki merijo na nesklepčnost tožbe oziroma načenjajo vprašanje neutemeljenosti tožbenega zahtevka.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - pravno relevantna vzročna zveza - degenerativne spremembe - neme degenerativne spremembe - teorija jajčne lupine
Utrjeno stališče sodne prakse je, da neme degenerativne spremembe, zaradi katerih oškodovanec pred škodnim dogodkom ni trpel neugodnih posledic, niso pravno relevantni (so)vzrok v škodnem dogodku nastale nepremoženjske škode.
Škodni dogodek je pri tožniku sprožil manifestacijo prej nemih degenerativnih sprememb, zaradi katerih je bilo potrebno zdravljene leve rame. Tožnika je namreč treba sprejeti takšnega kot je in v skladu s teorijo jajčne lupine odločiti, da je upravičen do odškodnine za celoten obseg škode, čeprav je ta posledica njegove posebne preobčutljivosti ali drugega posebnega stanja.
Tožnica zatrjuje obligacijsko pravico do A. d. o. o. - v stečaju, iz sosledja tožb pa izhaja, da je njen končni cilj, torej cilj vseh teh zaporednih izbrisnih tožb, da bodo nepremičnine vrnjene v stečajno maso, iz katere bo nato njen obligacijski zahtevek lahko vsaj delno poplačan. Ob zaporednem odsvajanju spornih nepremičnin, najprej z A. d. o. o. na B. d. o. o., nato na prvo toženko in končno na drugo toženko, je to tudi edino pravno varstvo, ki se ga tožnica lahko posluži, da bo dosegla vsaj delno poplačilo svoje terjatve do stečajnega dolžnika iz spornih nepremičnin.
Zato se višje sodišče strinja s tožnico, da je verjetno izkazala, da so bile vse te pogodbe sklenjene z nedopustno podlago - oškodovanja upnikov A. d. o. o. - v stečaju, s čimer je verjetno izkazano, da so te pogodbe nične in niti kupnine niso plačane. Toženki pa s svojimi pomanjkljivimi navedbami te verjetnosti nista uspeli omajati.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00053197
ZZZDR člen 51, 51/2. OZ člen 190, 190/1. SPZ člen 48, 48/1. ZOR člen 210, 210/2.
neupravičena obogatitev zaradi vlaganj v hišo - vlaganja v posebno premoženje zakonca - vlaganje zakoncev v nepremičnino tretjega - vlaganje skupnega premoženja v nepremičnino tretjega - nova stvar
Tožbeni zahtevek se je glasil na povrnitev denarnih vlaganj v nepremičnino iz naslova neupravičene obogatitve, sodišče prve stopnje pa je pravilno ugotovilo, da v času zatrjevanih vlaganj prva toženka in drugi toženec nista bila več lastnika sporne nepremičnine, zato z navedenimi vlaganji nista mogla biti obogatena.
Zmotno je stališče tožnice, da bi moralo sodišče prve stopnje o tožbenem zahtevku odločati na podlagi določb ZZZDR. Tožnica s tožbenim zahtevkom zahteva povrnitev vlaganj zoper tretje osebe in ne bivšega zakonca. Drži, da se za ugotavljanje obsega skupnega premoženja in deležev zakoncev oziroma zunajzakonskih partnerjev na skupnem premoženju uporabljajo določbe ZZZDR (51. in 59. člen v zvezi z 12. členom ZZZDR oziroma smiselno sedaj veljavne določbe DZ). Enako tudi za povrnitev vlaganj enega zakonca v posebno premoženje drugega zakonca. V primeru, ko sta zakonca ali zunajzakonska partnerja vlagala v nepremičnino tretje osebe, se navedene določbe ZZZDR uporabljajo zgolj v razmerju med njima, v razmerju do tretje osebe pa določbe o neupravičeni pridobitvi (190. člen OZ v povezavi z 48. členom SPZ oziroma v konkretnem sporu določbe ZOR in ZTLR).
Ker je tožnica postavila denarni tožbeni zahtevek obligacijsko pravne narave ter med postopkom ni zatrjevala, da je zaradi navedenih vlaganj nastala nova stvar, na kateri ima stvarno pravno upravičenje, se do tega vprašanja sodišču prve stopnje ni bilo treba opredeljevati.
ZPP člen 112, 112/2, 142, 142/4, 343, 343/1, 343/2.
pritožba - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe kot prepozne - vročanje sodnih pisanj - rok za prevzem pošiljke - fikcija vročitve - začetek teka roka za pritožbo
V skladu z 2. odstavkom 343. člena ZPP je pritožba prepozna, če je bila vložena po preteku zakonskega roka zanjo. Zoper sodbo, izdano na prvi stopnji v postopku v sporih majhne vrednosti, se smejo v skladu s 3. odstavkom 458. člena ZPP stranke pritožiti v osmih dneh. Ker je bila izpodbijana sodba toženki, kot izhaja iz ugotovitev sodišča prve stopnje, vročena s fikcijo vročitve v skladu s 1. do 4. odstavkom 142. člena ZPP, t.j. po poteku 15 dni od dne, ko ji je bilo v hišnem predalčniku puščeno obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem ga mora dvigniti, dne 22. 9. 2021, se je tako rok za pritožbo zoper sodbo toženki iztekel, kot to pravilno ugotavlja v izpodbijanem sklepu tudi sodišče prve stopnje, v četrtek dne 30. 9. 2021. Pritožba bi bila pravočasna, če bi bila vložena na sodišče ali oddana priporočeno na pošto najkasneje tega dne (112. člen ZPP). Ker pa je toženka, kar pritožbeno tudi ni izpodbijano, pritožbo sodišču poslala priporočeno po pošti tako, da jo je na pošto oddala v soboto dne 2. 10. 2021, se v skladu z 2. odstavkom 112. člena ZPP šteje, da jo je tega dne tudi izročila sodišču.
Pritožba toženke, datirana z dnem 30. 9. 2021, je bila vložena dne 2. 10. 2021, v skladu z 2. odstavkom 343. člena ZPP vložena prepozno.
zahteva za sodno varstvo - obrazložitev sodbe - razlogi o krivdi
V obrazložitvi izpodbijane sodbe so povsem izostali razlogi o subjektivnem elementu storilcu očitanega prekrška, tj. krivdi, kar predstavlja bistveno kršitev iz določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1.
Pravilno je pojasnilo sodišča prve stopnje, da je, kadar med dediči nastane spor o tem, ali je vsebina predložene listine taka, da jo je mogoče opredeliti kot oporoko, to vprašanje, na katerega mora odgovoriti zapuščinsko sodišče (3. odstavek 210. člena ZD), da gre torej za pravno vprašanje, ko se pojavi spor o vsebini pravne norme, o pravni kvalifikaciji življenjskega dogodka pod ustrezno pravno normo. V tem konkretnem primeru pa je sporno vprašanje, ali je bila prava volja zapustnika, da C. C. deduje zgolj v primeru njegove nasilne smrti ali pa da deduje ne glede na način smrti. Potrebno je torej ugotoviti voljo zapustnika glede učinkovanja oporoke, dejstva o tem pa so med strankami sporna.
Ugotavljanje prave volje oporočitelja glede učinkovanja oporoke (njene veljavnosti, ali je vezana na pogoj) je, kot to pravilno pojasnjuje tudi sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, predvsem dejansko vprašanje, ki se rešuje v pravdnem postopku, ne pa zgolj z razlago oporoke zapuščinskega sodišča z uporabo določil 84. člena ZD.
zahteva za sodno varstvo - način uporabe - mobilni telefoni
Povsem logično in življenjsko je sklepanje, da oseba, ki drži telefon v roki v višini glave, le-tega uporablja bodisi za telefoniranje, bodisi za poslušanje zvočnih posnetkov. Zato je povsem utemeljeno sklepanje sodišča prve stopnje, da je storilec v času vožnje motornega vozila v cestnem prometu uporabljal telefon, čeprav je policistka, ki je neposredno zaznala storjeni prekršek, izpovedovala "zgolj" o tem, da je telefon držal v rokah oziroma roki.
Pritožba utemeljeno izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje. V 22. točki obrazložitve sodbe je navedlo, da ni primerjalo izpovedi tožnika in drugih prič v drugih postopkih (postopkih sovojakov), temveč je odločilo na podlagi izvedenih dokazov v tem postopku. V dokaznem sklepu sodbe je navedlo, da je prebralo listine pod B, med katerimi sta tudi prepisa zvočnega posnetka glavne obravnave v zadevi IV Pd 1340/2018 z dne 29. 5. 2019 in z dne 6. 11. 2019. Tudi iz dokaznega sklepa z naroka za glavno obravnavo z dne 23. 10. 2020 izhaja, da sta bila dokaza izvedena. Gre za dokaza, ki ju je toženka predlagala za ugotavljanje dejanskega stanja na misiji. Kot poudarja v pritožbi, sta dokaza pomembna za oceno verodostojnosti zaslišanih v tem sporu. Ugotovljeno dejansko stanje, ki je tožniku v korist, namreč temelji le na vsebini izpovedi zaslišanih v tej zadevi, četudi je toženka dokazovala, da te izpovedi zaradi drugačne vsebine v drugi zadevi niso prepričljive. Čeprav je torej sodišče prve stopnje sporna dokaza očitno izvedlo, pa ju pri ugotavljanju dejstev in oblikovanju dokazne ocene napačno ni zajelo, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe.