OZ člen 12, 619. ZPP člen 339, 339/1, 451, 452, 453, 458, 458/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - podjemna pogodba (pogodba o delu) - praksa med strankama - pritožbeni razlogi - izpodbijanje dejanskih ugotovitev - nedovoljeni pritožbeni razlogi - prekluzija dokazov
Za odločitev v tem postopku ni pravno odločilno, ali je med pravdnima strankama obstajala utečena praksa glede plačila 15,00 EUR na uro, temveč le, ali sta pravdni stranki za opravljanje storitev tožeče stranke na tem konkretnem dogodku dogovorili plačilo v višini 700,00 EUR na dan, kot je to trdila tožeča stranka. Dolžnost plačila v višini najmanj 15,00 EUR na uro je namreč tožena stranka smiselno pripoznala.
Očitane kršitve v zvezi z upoštevanjem prepozno podanih dokaznih predlogov in nepravilnim upoštevanjem pravil o trditvenem in dokaznem bremenu predstavljajo pritožbeni razlog (relativnih) bistvenih kršitev določil pravdnega postopka. Ta pritožbeni razlog pa v sporih majhne vrednosti ni dovoljen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00051228
KZ-1 člen 1, 1/1, 1/2, 45.a, 86, 86/3. ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1.
način izvršitve kazni zapora - obrazložitev razlogov - podaljšanje pripora
Po tretjem odstavku 86. člena KZ-1 sme sodišče po izrečeni kazni do pet let zapora odrediti, da jo obsojenec prestaja v odprtem ali polodprtem zavodu ali oddelku. Kljub ohlapnosti takšne določbe brez navedbe dejanskih podlag, se je sodišče druge stopnje strinjalo s pritožnico, da bi sodišče prve stopnje moralo v obrazložitvi sodbe navesti razloge za odredbo o obdolženčevem prestajanju kazni zapora v odprtem zavodu.
izterjava nedenarne terjatve - izročitev stvari - ocena vrednosti - rok za vložitev predloga
Zgolj seznanitev o neuspešnem poskusu odvzema računalnika na kraju samem dne 28. 5. 2021 ne zadošča za začetek teka roka skladno z zgoraj navedenim določilom ZIZ. Namen navedenega dela določbe 215. člena ZIZ je namreč v zagotovitvi uresničitve pravice do sodnega varstva upniku, ki ima zoper dolžnika izvršilni naslov in svoje terjatve iz izvršilnega naslova ne more dobiti izpolnjene zaradi okoliščin na strani dolžnika. V kolikor bi želel zakonodajalec upniku navedeno ustavno pravico časovno drugače urediti za primer, ko je upnik osebno prisoten pri poskusu odvzema stvari dolžniku, bi to izrecno opredelil2. Ker določilo tretjega odstavka 215. člena ZIZ uporablja le pojem obveščenost, pa pritožbeno sodišče zaključuje, da tako jezikovna kot tudi namenska razlaga govorita v prid zaključku sodišča prve stopnje, da upnikov rok za vložitev predloga za cenitev stvari prične teči od prejema obvestila izvršitelja, da stvari pri dolžniku niso bile najdene.
ugotavljanje invalidnosti - sodni izvedenec - III. kategorija invalidnosti
Ob pravilnem upoštevanju delovne dokumentacije za tožnico, ki jo je izpolnil izvajalec medicine dela, je izvedenski organ prepričljivo ocenil, da nihajna poškodba vratne hrbtenice, degenerativne spremembe ledvene hrbtenice, ki se kažejo z desnostransko ishialgijo, degenerativne spremembe vratne hrbtenice, ki se kažejo z lažjo radikulopatijo C6 levo, nekaj težav z levim kolkom in rameni, predstavljajo somatsko osnovo za razbremenitev tožnice v okviru III. kategorije invalidnosti. Zaključek izvedenskega organa, da ima tožnica še vedno preostalo delovno zmožnost in da je zaradi ugotovljenih zdravstvenih težav še zmožna opravljati drugo delo z ugotovljenimi razbremenitvami, je skladen z ugotovljenim somatskim stanjem in odraža objektivno oceno, da je potrebno tožnico razbremeniti s stvarnimi razbremenitvami.
plačilo takse kot procesna predpostavka za tožbo - potrdilo o plačilu takse kot procesna predpostavka - uporaba sklicne številke v plačilnem nalogu - pravočasno plačilo sodne takse
Točne so pritožbene navedbe, da je bila sodna taksa plačana dne 23. 8. 2021, kar je pravočasno glede na to, da je bil plačilni nalog pooblaščenki tožnika vročen 18. 8. 2021.
zavrženje tožbe - postopek osebnega stečaja - ločitvena pravica - ločitvena pravica na odstopljeni terjatvi - uveljavljanje prerekane ločitvene pravice v pravdi - ugotovitev obstoja izločitvene pravice - izločitvena pravica na terjatvah - ugotovitvena tožba - pravni interes - napotitveni sklep - odstop terjatve (cesija) - posebna razdelitvena masa - poplačilo terjatve v stečajnem postopku - prenos lastninske pravice v zavarovanje - fiduciarni odstop terjatve v zavarovanje - plačilna nesposobnost
Prevzemnik terjatve lahko prijavi terjatev in ločitveno pravico v stečajnem postopku ali pa se sam zunajsodno poplača iz terjatve, ki je predmet te ločitvene pravice. Pri zunajsodni unovčitvi terjatve upošteva splošna pravila, ki se uporabljajo za njegovo ločitveno pravico. Kadar pa se prevzemnik terjatve odloči, da terjatev in ločitveno pravico (vseeno) prijavi v stečajnem postopku, in torej plačilo terjatve uveljavlja sodno, s tem dejanjem izrazi voljo za to, da postane odstopljena terjatev del posebne stečajne mase in da se izterja po pravilih stečajnega postopka.
V primeru neplačevitosti se fiduciarna zavarovanja približajo zastavni pravici, zaradi česar terjatev po zakonu na dan začetka postopka insolventnosti preide nazaj v premoženje njenega odstopnika (in stečajnega dolžnika). Prevzemnik s tem izgubi pravice, ki jih je imel iz imetništva terjatve, torej pravico razpolagati s terjatvijo, ki je bila predmet zavarovanja, ostane pa mu po zakonu nastala ločitvena pravica in z njo povezano varstvo (prednost pred drugimi upniki dolžnika). Učinek ločitvene pravice pa je, da omogoča plačilo terjatve, ki je zavarovana z ločitveno pravico, iz posebne razdelitvene mase, torej v stečajnem postopku, ne daje pa ločitvena pravica tožeči stranki možnosti, da se poplača na podlagi tožbe zoper dolžnika v pravdnem postopku, mimo stečajnega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00050956
ZPP člen 154. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 20.
odmera pravdnih stroškov - obstoj skupnega premoženja - končni uspeh strank - obrazloženost stroškovne odločitve - standard obrazloženosti odmere stroškov po višini - odvetniška tarifa - procesna dejanja strank - nagrada za narok
Za dosego standarda obrazloženosti odmere stroškov po višini zadošča, če je odmera na pregleden način, ki omogoča njen preizkus na pritožbeni stopnji, opravljena že na stroškovniku, ki je sestavni del spisa.
ZPP člen 108, 337, 337/1. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-2, 55/2.
ugovorni razlogi zoper sklep o izvršbi - razlog za ugovor, na katerega pazi sodišče po uradni dolžnosti - bruto in neto znesek - obstoj izvršilnega naslova - pritožbena novota
Čeprav dolžnik v pritožbi uveljavlja razloge, ki jih v predhodnem postopku ni izrecno uveljavljal, jih je, ker gre za razloge , ki jih mora sodišče upoštevati tudi po uradni dolžnosti in bi jih bilo dolžno upoštevati tudi, če se dolžnik nanje ne bi skliceval, pritožbeno sodišče dolžno upoštevati in v zvezi z njimi ni mogoče uporabiti določbe prvega odstavka 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Ob ustreznem postopanju bi moralo sodišče prve stopnje upnico, ki v predlogu za izvršbo ni specificirala neto zneskov, do plačila katerih je upravičena iz naslova regresa za letni dopust za leti 2017 in 2018 in iz naslova denarnega povračila, že pred odločitvijo o predlogu za izvršbo na podlagi 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pozvati k dopolnitvi predloga za izvršbo z ustrezno specifikacijo neto zneskov teh prejemkov. Po dovolitvi izvršbe za izterjavo celotnih (bruto) zneskov pa bi moralo sodišče prve stopnje na dejstvo, da je izvršba neutemeljeno dovoljena glede izterjave celotnih (bruto) zneskov, po uradni dolžnosti paziti tudi ob obravnavi ugovora, s katerim je dolžnik v celoti izpodbijal sklep o izvršbi.
ZSDU člen 22, 22/1, 35, 35/2, 52, 52/2, 53, 53/1.. ZPP člen 7, 7/1, 7/2.. ZDSS-1 člen 34.
kolektivni delovni spor - zakonitost volitev - volitve članov sveta delavcev
Na podlagi prvega odstavka 53. člena ZSDU imajo predlagatelji kandidatov za člane sveta delavcev v primeru bistvenih kršitev postopka volitev, ki so ali bi lahko vplivale na zakonitost volitev, pravico zahtevati razveljavitev volitev. Sodišče prve stopnje je to določbo pravilno upoštevalo. Vsaka kršitev postopka volitev ne privede nujno do razveljavitve volitev. Relevantne so le kršitve, ki imajo za posledico nezakonitost volitev.
darilo zapustnika - dedni delež - vračunavanje daril v nujni delež - upoštevanje daril
Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo, ker je ugotovilo, da je bilo celotno darilo, dano toženki, že upoštevano v zapuščinskem postopku po očetu. Pravdni stranki sta namreč v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Kranju I P 518/2015 zaradi ugotovitve obsega zapuščine 19. 6. 2018 sklenili sodno poravnavo, s katero sta se med drugim dogovorili, da predstavlja zemljišče parc. št 151/6 v deležu do 1/2, darilo pokojnega očeta toženki. Tožnik je torej soglašal, da se darilo v celoti poračuna v dednem deležu toženke v zapuščini po očetu, ki je bil kot darovalec vknjižen v zemljiški knjigi, zato v tem postopku ne more uspeti s tožbo, po kateri bi se del istega darila poračunal še v dednem deležu toženke v zapuščini po materi. S tem bi namreč nastalo prikrajšanje v premoženjski sferi toženke, po drugi strani pa bi bil tožnik z dvakratnim upoštevanim istega darila sodedinji v obeh zapuščinskih postopkih neupravičeno obogaten.
Upoštevaje navedeno ter 3. točko istega člena, v skladu s katero zavarovalnica izplača poleg dodatne zavarovalne vsote za primer nezgodne smrti tudi 80% do tedaj vplačanih bruto premij, v kolikor smrt nastopi zaradi nezgode med čakalnim rokom, je zaključiti, da je dolžna toženka v primeru nezgodne smrti zavarovanca v vsakem primeru izplačati dodatno zavarovalno vsoto za nezgodno smrt, izplačilo zavarovalne vsote za naravno smrt pa je odvisno od trenutka smrti glede na čakalni rok.
sprejem osebe na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom - dokazna ocena - nova dejstva in dokazi v pritožbi - dovoljena pritožbena novota - brez privolitve osebe - omejitev pravice do izvajanja dokazov - duševna motnja - zmožnost presoje realnosti - ogrožanje lastnega zdravja - pogoji za pridržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - dokaz s sodnim izvedencem - dokaz z zaslišanjem
Sodišče je imelo oporo za odločitev v izvedenih dokazih, ki jih je lahko pridobilo do izdaje izpodbijanega sklepa. Odločitev sodišča je razveljavljena le iz razloga, ker sta pritožnici v pritožbi navedli nova dejstva in predložili nove dokaze, s katerimi sodišče prve stopnje v času izdaje sklepa ni razpolagalo. Ta dejstva in dokazi so zasejala dvom v pravilnost odločitve, ker bi lahko odločilno vplivala na dokazno oceno. Za pravilno oceno teh dejstev in dokazov je potrebno strokovno znanje izvedenca, kar bo tudi omogočilo, da se uravnoteži subjektivnost ali celo pristranskost teh navedb in dokazov.
Ob dejanskih ugotovitvah in zaključkih, da je na oporoki zapustnice njen podpis, da je oporoko zapustnica podpisala v navzočnosti oporočnih prič po tem, ko ji je bila le-ta prebrana in se je z njeno vsebino strinjala, je materialno pravno pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je bila oporoka sestavljena v skladu s členoma 62. in 64. ZD, zato je tožbeni zahtevek, s katerim bi sodišče ugotovilo, da oporoka zapustnice A. A. ni pristna, oziroma ugotovilo, da je omenjena oporoka nična, zavrnilo kot neutemeljenega. Ob dejanskih ugotovitvah in zaključkih, da je bila v času podpisa oporoke zapustnica umsko v redu, bistra in orientirana, da nobena od zaslišanih prič ni podvomila o tem, da A. A. ne bi bila sposobna izražati svoje prave volje in ob zaključku, da tožnici nista dokazali, da bi toženca zapustnico - mamo pravdnih strank, glede podpisa oporoke spravila v zmoto, oziroma s silo, grožnjo in zvijačo mamo pripravila do tega, da je oporoko podpisala, pa je ob pravilni uporabi materialnega prava, t.j. določil 59. in 60. člena ZD, sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tudi prvi podredni tožbeni zahtevek za razveljavitev zgoraj navedene oporoke zapustnice.
Ker je že iz odgovora na tožbo, ki sta ga v tej pravdni zadevi podala toženca, in iz prve pripravljalne vloge tožnic povsem jasno razvidno, da med dediči obstoji spor o dejstvih, od katerih je odvisna višina nujnega deleža (npr. obstoj daril, vrednost zapuščine) in tudi morebitna dedna odpravljenost tožnic že za časa zapustničinega življenja, je pravno zmotno stališče sodišča prve stopnje, da tožnici še nista izkazali pravnega interesa za vložitev tožbe zaradi prikrajšanja nujnega deleža ter da bo dolžno o tem odločiti zapuščinsko sodišče.
zahteva za sodno varstvo - obrazložitev sodbe - razlogi o krivdi
V obrazložitvi izpodbijane sodbe so povsem izostali razlogi o subjektivnem elementu storilcu očitanega prekrška, tj. krivdi, kar predstavlja bistveno kršitev iz določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1.
Pritožba utemeljeno izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje. V 22. točki obrazložitve sodbe je navedlo, da ni primerjalo izpovedi tožnika in drugih prič v drugih postopkih (postopkih sovojakov), temveč je odločilo na podlagi izvedenih dokazov v tem postopku. V dokaznem sklepu sodbe je navedlo, da je prebralo listine pod B, med katerimi sta tudi prepisa zvočnega posnetka glavne obravnave v zadevi IV Pd 1340/2018 z dne 29. 5. 2019 in z dne 6. 11. 2019. Tudi iz dokaznega sklepa z naroka za glavno obravnavo z dne 23. 10. 2020 izhaja, da sta bila dokaza izvedena. Gre za dokaza, ki ju je toženka predlagala za ugotavljanje dejanskega stanja na misiji. Kot poudarja v pritožbi, sta dokaza pomembna za oceno verodostojnosti zaslišanih v tem sporu. Ugotovljeno dejansko stanje, ki je tožniku v korist, namreč temelji le na vsebini izpovedi zaslišanih v tej zadevi, četudi je toženka dokazovala, da te izpovedi zaradi drugačne vsebine v drugi zadevi niso prepričljive. Čeprav je torej sodišče prve stopnje sporna dokaza očitno izvedlo, pa ju pri ugotavljanju dejstev in oblikovanju dokazne ocene napačno ni zajelo, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe.
zahteva za sodno varstvo - način uporabe - mobilni telefoni
Povsem logično in življenjsko je sklepanje, da oseba, ki drži telefon v roki v višini glave, le-tega uporablja bodisi za telefoniranje, bodisi za poslušanje zvočnih posnetkov. Zato je povsem utemeljeno sklepanje sodišča prve stopnje, da je storilec v času vožnje motornega vozila v cestnem prometu uporabljal telefon, čeprav je policistka, ki je neposredno zaznala storjeni prekršek, izpovedovala "zgolj" o tem, da je telefon držal v rokah oziroma roki.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - pravno relevantna vzročna zveza - degenerativne spremembe - neme degenerativne spremembe - teorija jajčne lupine
Utrjeno stališče sodne prakse je, da neme degenerativne spremembe, zaradi katerih oškodovanec pred škodnim dogodkom ni trpel neugodnih posledic, niso pravno relevantni (so)vzrok v škodnem dogodku nastale nepremoženjske škode.
Škodni dogodek je pri tožniku sprožil manifestacijo prej nemih degenerativnih sprememb, zaradi katerih je bilo potrebno zdravljene leve rame. Tožnika je namreč treba sprejeti takšnega kot je in v skladu s teorijo jajčne lupine odločiti, da je upravičen do odškodnine za celoten obseg škode, čeprav je ta posledica njegove posebne preobčutljivosti ali drugega posebnega stanja.
ZVNDN člen 106a, 106a/6.. ZUJF člen 164, 164/3, 166, 166/2, 166/6.
povračilo stroškov za prehrano - delo preko polnega delovnega časa - plačilo dodatka
Spor se nanaša na obdobje od decembra 2010 do septembra 2015, pri čemer se deli na čas do uveljavitve ZUJF in na čas po uveljavitvi ZUJF, tj. od 1. 6. 2012 dalje.