Ker je izvedenec bil razrešen po določbi 246. člena ZPP ter iz razloga ekonomičnosti postopka, tožena stranka utemeljeno opozarja, da so ji stroški izvedenca v plačilo naloženi neupravičeno.
izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - izvršilni naslov - trditveno in dokazno breme dolžnika - utemeljenost dolžnikovega ugovora
Upnik torej razpolaga z izvršilnim naslovom, pri čemer je s priloženimi fotografijami verjetno izkazal, da dolžnik svoje obveznosti ni izpolnil. V takem pravnem položaju je na dolžniku trditveno in dokazno breme, da izkaže, da je svojo obveznost izpolnil. Sporna dejstva pa mora izkazati z visoko stopnjo prepričanosti, tako rekoč onkraj razumnega dvoma. Taka zahteva je utemeljena, saj sta le tako položaja upnika in dolžnika uravnotežena. Nasproti si namreč stojijo na eni strani izvršilni naslov, na drugi pa navedbe v ugovoru, ki kvalitete izvršilnega naslova nimajo. Poleg tega ima dolžnik, za razliko od upnika, še vedno na voljo tožbo po 59. členu ZIZ.
alternativna izvršitev denarne kazni z delom v splošno korist - disciplinska sankcija
Pritožbeno sodišče je po preizkusu razlogov napadenega sklepa v okviru pritožbenih navedb ter preučitvi spisovnega gradiva ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je predlog priče za nadomestitev disciplinske denarne kazni z delom v splošno korist nedovoljen, zato ga je utemeljeno zavrglo.
ZST-1 člen 12, 12/2, 12/3. ZPP člen 108, 108/4, 108/6, 149.
sodne takse - popolnost predloga - predlog za oprostitev plačila sodne takse - vročilnica kot javna listina
Vročilnica je dokazilo o vročitvi in je javna listina, kar pomeni, da se šteje za resnično, kar je v njej potrjeno (149. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dovoljeno je dokazovati, da so v njej ugotovljena dejstva neresnična. Pritožnika ne ponujata dokazov, ki bi potrjevali pritožbene trditve, da jima pisanje po izteku roka ni bilo puščeno v hišnem predalčniku, prav tako pa iz pritožbenih trditev ne izhaja, da naslov, na katerem ji je bilo puščeno pisanje, v času nastopa fikcije ni bil njuno dejansko prebivališče.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00052441
ZKP člen 506, 506/4.
preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti - objektivna nezmožnost izpolnitve posebnega pogoja - finančno stanje
Šibko finančno stanje namreč samo zase ne predstavlja objektivnega razloga za neizpolnitev posebnega pogoja iz pogojne obsodbe. V postopku preklica pogojne obsodbe mora obsojenec izkazati, da zaradi okoliščin, ki niso v njegovi moči, obveznosti ne more izpolniti.
Z iztekom roka za izpolnitev obveznosti iz naslova določenega posebnega pogoja pa se kot povsem brezpredmeten pokaže obsojenkin predlog po obročnem plačilu zapadlih obveznosti, kakor tudi v tej zvezi priložena časovnica odplačevanja.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe - posredovanje delavcev drugemu uporabniku
Tožnikov zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja pri tretji toženki (in posledično zahtevek za reintegracijo in priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja pri tretji toženki) že po materialnem pravu ni utemeljen. Tožnik, ki je imel sklenjeno delovno razmerje pri prvi toženki (ki se je dejansko izvrševalo in torej ni obstajalo le formalno, kot je trdil), ne more za isto obdobje doseči priznanja delovnega razmerja pri tretji toženki.
Tretja toženka tudi sicer utemeljeno nasprotuje presoji sodišča prve stopnje, da so v razmerju med njo in tožnikom obstajali elementi delovnega razmerja, ki je v prvem odstavku 4. člena ZDR-1 opredeljeno kot razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Prva toženka je bila tista, ki je tožniku izplačevala plačo, kar je temeljna obveznost delodajalca za delavčevo opravljeno delo. Pošiljala ga je na zdravniške preglede, organizirala preizkuse varstva pri delu, mu odobravala letni dopust, zagotavljala osnovno delovno opremo. Tožnik je bil na delo k tretji toženki napoten s strani prve toženke. Naročilo tretje toženke prvi toženki se je nanašalo na število delavcev ustreznega profila, ne na poimensko določenega delavca. Tretja toženka je sicer imela pravico izvajati določen nadzor in podajati navodila za delo na podlagi pogodbe o opravljanju storitev, ki jo je sklenila s prvo toženko. Način poslovnega sodelovanja prve in tretje toženke je po vsebini dejansko predstavljal posredovanje delavcev s strani delodajalca - prve toženke uporabniku - tretji toženki (59. do 63. člen ZDR-1; prim. sklep VSRS VIII SM 2/2021).
DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00053040
OZ člen 4, 83, 921. ZVPot člen 22, 22/5. ZZavar člen 84, 522, 522/1. ZDPZP člen 8, 8/1, 8/1-2.
zavarovalna pogodba - splošni zavarovalni pogoji - razlaga splošnih zavarovalnih pogojev - razlaga nejasnih določil splošnih pogojev pogodbe - razlaga pogodbe - razlaga v korist druge pogodbene stranke - sprememba odločbe sodišča prve stopnje - prevalitev davka - davek od prometa zavarovalnih poslov - življenjsko zavarovanje - predčasna prekinitev pogodbe
Od povprečnega zavarovalca je utemeljeno pričakovati, da bo kril svoje davčne obveznosti, ni pa mogoče od njega pričakovati, da bo s sklenitvijo zavarovalne pogodbe prevzel tudi davčne obveznosti sopogodbenika – niti obstoječe in še manj bodoče. Pogodbena določba, s katero želi zavarovalnica prevaliti svoje davčno breme na sopogodbenika, bi morala zato biti nedvoumna.
fikcija vročitve - izpodbijanje domneve o pravilnosti vročilnice - obvestilo o prispeli pošiljki - pravočasnost predloga za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo
Glede na to, da se v spisu nahaja obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi, ki je sestavni del poštne kuverte, je neprimeren toženkin dokaz z vpogledom v poštno knjigo Okrajnega sodišča v Ljubljani, saj če je vročevalec s kuverto razpolagal, je ta nedvomno morala biti tudi odpravljena s sodišča. Toženka tako ni izkazala, da sklepa ni prejela, saj nasprotno dokazuje obvestilo o prispeli pošiljki v spisu (fikcija vročitve).
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00053903
ZSKZDČEU-1 člen 139, 139/3. KZ-1 člen 86. ZKP člen 129a, 129a/3.
predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist ali s hišnim zaporom - zavrženje predloga - izvršitev kazenske sodbe tujega sodišča
Odločitev sodišča prve stopnje je namreč pravilna in temelji na določbi tretjega odstavka 139. člena ZSKZDČEU-1, po kateri domače sodišče, ki prevzame izvršitev tuje sodbe, ne sme spreminjati vrste, trajanja in načina izvršitve kazenske sankcije, izrečene s tujo sodbo. Izjeme od navedenega so sicer dopustne le pod pogoji iz 140. in 141. člena tega zakona, ki pa po pravilnih razlogih izpodbijanega sklepa v konkretnem primeru niso podani.
URS člen 23, 157.. ZPP člen 13, 13/1, 339, 339/1, 339/1-8.. ZUS-1 člen 33, 33/1, 67, 67/3.. ZUS-1B člen 2.
predhodno vprašanje - presoja zakonitosti upravnega akta - preizkus zakonitosti upravnega akta - protipravnost ravnanja nosilca oblasti - upravni spor o zakonitosti odločbe - pravica do sodnega varstva - pravica do izjave v postopku - sodba presenečenja
V konkretnem primeru je vprašanje zakonitosti oz. nezakonitosti omenjenega odloka vprašanje upravnega prava, reševanje katerega je glede na izhodišča Ustave Republike Slovenije (157. člen) pridržano zgolj upravnemu sodstvu.
zavrženje predloga za obnovo postopka - subjektivni in objektivni rok - zastaranje - procesne predpostavke za obnovo postopka - novo dejstvo
Če gre za isto dejstvo (ista pogodba), ki je bilo zatrjevano in dokazovano v obeh pravdnih postopkih, potem ni izpolnjena procesna predpostavka iz drugega odst. 395. člena ZPP:" če jih stranka brez svoje krivde ni mogla uveljavljati". Dejstvo je bilo zatrjevano in dokazovano že v prvem postopku, kakšno je bilo vrednotenje in nato subsumpcija tega dejstva v postopku, pa je iz vidika predpostavk za obnovo postopka, povsem brez pomena.
ZIZ člen 178, 179, 179/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
tržna vrednost nepremičnine - pripombe na cenitveno poročilo
Ker sodni cenilec v odgovoru na pripombe ni navajal nič novega, sodišče prve stopnje ni bilo dolžno vročati cenilčev odgovor na pripombe dolžnici v izjavo.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo objektivno odgovornost tožene stranke za škodni dogodek z dne 23. 7. 2017, ko se je tožnik poškodoval v postopku fizičnega preprečevanja agresivnega vedenja gojenca A.A..
Po presoji sodišča prve stopnje je tožnik soprispeval k nastanku škode (tretji odstavek 153. člena in 171. člen OZ). Zmotne so pritožbene navedbe, da tožena stranka ni zatrjevala, kakšen je pravilen postopek fizičnega umirjanja gojenca. Pravilen pristop zaposlenih v postopku fizičnega preprečevanja agresije je opredelila v protokolih in načrtu individualne obravnave, s katerimi je bil tožnik seznanjen. Prav na ugovor tožene stranke je sodišče zaključilo, da je do škodnega dogodka prišlo, ker je tožnik v nasprotju s pravili stroke stekel proti gojencu, da bi ga obvladal, namesto da bi se umaknil in uporabil deeskalacijske tehnike.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili - heroin - obsodilna kazenska sodba - dokazi, pridobljeni s prikritimi preiskovalnimi ukrepi - tajno opazovanje - nadzor elektronskih komunikacij s prisluškovanjem in snemanjem - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje - grajanje dokazne ocene
Medsebojna analiza vseh izvedenih dokazov ne pušča nobenega dvoma, da je obdolženec prepovedano drogo heroin v dveh primerih prodal, v sedmih primerih pa kupil z namenom nadaljnje prodaje.
ugotovitev deleža na skupnem premoženju - vlaganje v nepremičnino drugega zakonca - razlika v vrednosti nepremičnine - ugovor zastaranja - poprava tožbenega zahtevka - metoda tržne vrednosti - dokazna ocena izvedenskega mnenja - dokazna ocena izpovedbe strank in priče - odločitev o stroških - načelo uspeha pravdnih strank
Pritožbeno zavzemanje toženca za višji delež po oceni pritožbenega sodišča ni utemeljeno, ker je sodišče prve stopnje pri določitvi deležev ustrezno ovrednotilo vse prispevke pravdnih strank k pridobivanju skupnega premoženja, ki se upoštevajo na podlagi določbe drugega odstavka 59. člena ZZZDR.
premoženjska razmerja med zakonci - razveza zakonske zveze - tožba na ugotovitev obsega skupnega premoženja - skupno premoženje zakoncev - eventualna kumulacija zahtevkov - dokazno breme - dokazni standard - dokazna stiska - dokazna tema - razporeditev dokaznega bremena - znižanje dokaznega standarda - dokazni standard pretežne verjetnosti - dokazna ocena - stopničasta tožba
Ko je usodnost odločitve porazdeljena med obe stranki, je bilo v sodni praksi že zavzeto stališče, da je enako varstvo pravic mogoče strankama zagotoviti le z znižanjem dokaznega standarda. V nasprotnem primeru bi tožnikove trditve tudi v primeru, če bi bile dokazane s pretežno verjetnostjo, ostale nedokazane, toženec pa bi z dokazom glede svoje trditve uspel že v primeru, ko bi zasejal dvom o dokazanosti tožnikove nasprotne trditve.
posredniška pogodba - plačilo provizije - nepremičninsko posredovanje - posredovanje za obe stranki - nasprotje interesov
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožeča stranka nastopala v vlogi posrednika za toženo stranko (kot najemnika) in najemodajalca. Gre torej za dvojno posredovanje, ki sicer ni prepovedano. Vendar pa 849. člen OZ določa, da gre pri dvojnem posredovanju posredniku le polovično plačilo od vsakega naročitelja, če ni drugače dogovorjeno. Tak izrecen dogovor, v smislu, da bo celotno provizijo plačala le tožena stranka pa ni razviden niti iz pogodbe, ki je zgolj tipska formularna pogodba. Zato je tožeča stranka upravičena le do polovičnega plačila.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00053041
KZ-1 člen 211, 211/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 442, 442/1.
kaznivo dejanje goljufije - glavna obravnava v nenavzočnosti obdolženca - pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni ocenilo vseh izvedenih dokazov - odločilno dejstvo - goljufiv namen
Sodišče prve stopnje ni ocenilo oziroma se ni opredelilo do okoliščine, ali je možno, da obdolženca v bolnišnici, kljub obravnavi, v njihovih evidencah nista bila zavedena. To je odločilno dejstvo, saj se obdolžencema goljufivi namen med drugim očita tudi z "ne beleženjem" njunih informacij.
Kkadar se vrača tisto, kar je bilo neupravičeno pridobljeno, je treba vrniti plodove in plačati zamudne obresti in sicer, če je pridobitelj nepošten, od dneva pridobitve, drugače pa od dneva vložitve zahtevka. Pojem (ne)poštenosti v OZ ni opredeljen. Gre za pravni standard, ki ga sodišče napolni od primera do primera, upoštevajoč vsakokratne konkretne okoliščine primera.
Pridobitelj mora zakonske zamudne obresti plačati od trenutka, ko je postal nepošten, zato pa nastop zamude po drugem odstavku 299. člena OZ, ki ga je tudi ugotavljalo sodišče prve stopnje, ni pravno pomemben.
Pravna teorija in sodna praksa kot nepoštenega označuje tistega prejemnika, ki se zaveda dejstev, iz katerih izhaja odsotnost pravne podlage in pravne posledice, da prejetega ne sme obdržati oziroma mora slednja tako ″biti v oči″, da poštenemu prejemniku ne morejo ostati neznana. Pošten prejemnik tako postane nepošten v trenutku, ko ve, ali bi moral oziroma mogel vedeti, da je brez podlage obogaten na tuj račun in da do prejetega denarnega zneska ni upravičen.
Ko pridobitelj izve, da gre za neupravičeno pridobitev, postane nepošten, vendar se poštenost domneva in je neupoštevnost dolžna dokazati nasprotna stranka. Presoja tega, kdaj bi pridobitelj mogel ali moral vedeti, da je brez pravne podlage obogaten, izhaja iz okoliščin, kot obstajajo v trenutku, v katerem se ta presoja.