KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00051590
KZ-1 člen 91, 91/2, 91/3. ZKP člen 357, 357-4. ZS člen 83, 83/3, 83/4, 83a. ZZUSUDJZ člen 2, 3, 3/1, 3/2. Odredba o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih (2020) člen 1. Odredba o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) na območju Republike Slovenije (2020) člen 1.
kaznivo dejanje umora - zastaranje kazenskega pregona - zadržanje zastaranja - pretrganje in zadržanje zastaranja kazenskega pregona - epidemija - COVID-19 - postopek nove razsoje po razveljavitvi pravnomočne sodbe - rok za novo sojenje po razveljavitvi pravnomočne sodbe po zahtevi za varstvo zakonitosti - materialni zastaralni rok - materialni in procesni rok - zavrnilna sodba v kazenskem postopku
Rok dveh let, v katerem mora biti (pravnomočno) končan postopek nove razsoje po razveljavitvi pravnomočne sodbe, lahko postane relativiziran zaradi okoliščin, predvidenih v določbi tretjega odstavka 91. člena KZ-1, ko se po zakonu pregon ne sme začeti ali nadaljevati ali ko je storilec nedosegljiv za državne organe. V konkretnem primeru razlogov za to, da zastaranje ne bi teklo, ni najti na strani obtoženca v smislu njegove nedosegljivosti za državne organe. So pa to okoliščine, nastale v zvezi z razglašeno epidemijo nalezljive bolezni Covid-19 na območju Republike Slovenije in v zvezi s tem izdani predpisi, ki so vplivali na tek oziroma zadržanje materialnega – zastaralnega roka v obravnavani zadevi.
Predsednik Vrhovnega sodišča je z odredbo dne 13. 3. 2020 odločil, da vsa sodišča od 16. 3. 2020 opravljajo naloge in odločajo samo v nujnih zadevah, kot to določa 83. člen ZS; skladno s četrtim odstavkom 83. člena ZS je določil, da razen v nujnih zadevah, procesni roki ne tečejo in se ne vročajo sodna pisanja; če je bilo sodno pisanje vročeno, začnejo teči procesni roki prvi naslednji dan, ko prenehajo veljati posebni ukrepi. Navedena odredba pomeni, da so zaradi razglašene epidemije v nenujnih zadevah prenehali teči procesni roki, in sicer 16. 3. 2020. Ta odredba tako ni predstavljala podlage za (napačen) zaključek prvostopenjskega sodišča, da je že od veljavnosti te odredbe dalje bil zadržan tek materialnega zastaralnega roka, saj roka za zastaranje kazenskega pregona ni moč šteti za procesni rok določen za uveljavljanje pravic strank v sodnem postopku, zato tudi začasne procesne ovire za pregon niso privedle do pretrganja (materialnega) zastaralnega roka za kazenski pregon.
Pravna podlaga za zadržanje zastaranja kazenskega pregona v obravnavanem primeru je bila podana z uveljavitvijo in trajanjem veljavnosti določbe drugega odstavka 3. člena ZZUSUDJZ, ki je določal, da roki v sodnih zadevah ne tečejo, razen v sodnih zadevah, ki se obravnavajo kot nujne (kar obravnavana zadeva glede na določbo tretjega odstavka 83. člena ZS ni bila) in kar je dejansko podlaga za zadržanje zastaranja materialnih rokov.
dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - upoštevanje otrokovih želja - zavračanje stikov - odtujevanje otroka - korist mladoletnega otroka - odvzem otroka staršem - ugovor zoper zapisnik
Z odločitvijo o odvzemu otroka staršem je povezana tudi odločitev o stikih med otrokom in starši ter vprašanje preživljanja.
Res je izražena otrokova želja, da živi pri očetu ter da z materjo nima nobenih stikov, močna, vendar pa sodišče takšne želje ne more upoštevati, saj je z veliko verjetnostjo izražena pod vplivom očeta. Izvedenka bo morala pretehtati, ali je mladoletni B. že tako odtujen od matere, da odnosa z materjo ni več mogoče vzpostaviti na noben način, da bi se otrok ob njej lahko počutil varnega, oziroma, ali je večja škoda nadaljnja izpostavljenost otroka s strani očeta ali da se otroka odvzame in se ga začasno namesti v zavod z namenom, da se čustvena zloraba prekine.
Identifikacijski znak za nepremičnino, ki je predmet stvarnopravnega tožbenega zahtevka, je parcelna številka in katarska občina ali ID znak pri nepremičnini.
V točki 2 izreka sodbe sodišča prve stopnje navedene nepremičnine so identificirane s parcelno številko in številko ter imenom katarske občine, zato so določene z ustreznimi identifikatorji. Pritožba tako nima prav, ko trdi, da je ustrezen identifikator za določenost nepremičnine le ID znak nepremičnine.
ZFPPIPP člen 151a, 151a/1, 151a/1-1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek prisilne poravnave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nejasni in pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - omejitev pristojnosti organa nadzora insolventnega dolžnika - član uprave delniške družbe - soglasje sodišča
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sklepa citiralo materialno pravno podlago sprejete odločitve, ki jo je našlo v 1. točki prvega odstavka 151.a člena ZFPPIPP, po kateri sme organ nadzora ali skupščina insolventnega dolžnika, ne glede na splošna pravila o pristojnosti organov insolventnega dolžnika, sprejeti sklep o odpoklicu ali razrešitvi člana in imenovanju novega člana poslovodstva ali člana organa nadzora insolventnega dolžnika, če za tako odločitev dobi soglasje sodišča.
Glede na citirano zakonsko določbo mora izrek sklepa o soglasju sodišča vsebovati konkretno navedbo sklepa organa nadzora ali skupščine insolventnega dolžnika o odpoklicu ali razrešitvi določenega člana in imenovanju novega člana poslovodstva ali člana organa nadzora insolventnega dolžnika, h kateremu daje sodišče soglasje. Ničesar od navedenega izpodbijani izrek sklepa ne vsebuje, kar pomeni, da sodišče prve stopnje za sprejeto odločitev ni citiralo ustrezne materialno pravne podlage.
preživljanje bivšega zakonca - nesposobnost za delo - ukinitev s sodno poravnavo določene preživnine - spremenjene okoliščine na obeh straneh - rojstvo otroka
Ob ugotovljenih sposobnostih tožnika bi bilo s plačilom preživnine toženi stranki ogroženo preživljanje njegovih otrok, pa tudi njegovo lastno preživljanje, saj v danih okoliščinah vsak izredni dogodek, ki je povezan z dodatnimi stroški, porine družino čez rob življenjskega minimuma, zato so izpolnjeni pogoji za odpravo sodne poravnave, ki je izvršilni naslov za plačilo preživnine toženi stranki.
sklep o začetku stečajnega postopka - pravna oseba - pritožba družbenika - trajnejša nelikvidnost - nezadostne trditve - predlog stranke za izvedbo dokaza - dokaz z izvedencem finančne stroke
Presoja, ali je zakonita zastopnica dolžnika z vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka zlorabila svoje pravice zakonite zastopnice družbe z omejeno odgovornostjo, je v celoti odvisna od odgovora na vprašanje, ali je družbenik s pritožbo izkazal, da družba v času vložitve predloga ni bila insolventna. Dopustitev pritožbe družbenika zoper sklep o začetku stečajnega postopka, ki se začne na predlog dolžnika, je v skladu z določbo tretjega odstavka 234. člena ZFPPIPP namenjena temu, da se družbenik lahko upre odločitvi poslovodje, da predlaga začetek stečajnega postopka, če predloži dokaze o tem, da dolžnik ni insolventen.
Družbenik bi moral za uspeh s pritožbo zoper sklep o začetku stečajnega postopka, ki ga je sodišče prve stopnje začelo na podlagi domneve, da je dolžnik po vseh kriterijih insolventen, trditi in predložiti dokaze o tem, da družba ob vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka ni bila ne trajneje nelikvidna ne plačilno nesposobna, česar pa po stališču pritožbenega sodišča, ni zmogel.
stiki z otrokom - sprememba sodne poravnave - spremenjene razmere - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - hitrost postopka - stiki v korist otroka
Regulacijska začasna odredba je tudi v postopkih, kjer se urejajo družinska razmerja, izjemno sredstvo in jo sodišče izda le, če je resnično nujno, torej če z verjetnostjo ugotovi, da bi brez njene takojšnje izdaje otroku lahko nastala nesorazmerno težko popravljiva škoda ter bi bil zaradi tega ogrožen.
Prav tako v postopku zavarovanja, ki terja hitro odločanje, da se prepreči akutna ogroženost, sodišču ni bilo treba postaviti izvedenca klinične psihologije, temveč bo ta dokazni predlog lahko pomemben v novem sodnem postopku, če bo do njega prišlo.
vznemirjanje lastninske pravice - zamenjava ključavnice
Dejstva o toženkinem nerazpolaganju s ključem ključavnice so tudi edina pravno odločilna dejstva. Na podlagi ugotovitve, da toženka s takšnim ključem ne razpolaga, pa je sodišče prve stopnje tudi utemeljeno zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek na vznemirjanje njegove lastninske pravice po toženki s tem, ko mu ne izroči ključa in na zahtevano izročitev ključa od toženke.
začasna ureditev stikov - pogoji za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - konfliktnost med starši - škoda - bistveno spremenjene okoliščine
V obravnavani zadevi je sodišče že postavilo izvedenko s področja klinične psihologije. Predvsem zaradi zasedenosti tovrstnih izvedencev bo sicer trajalo še nekaj mesecev, da bo lahko sodišče meritorno odločilo, vendar pa to ni razlog, da ob istih okoliščinah, kot so obstajale že v času izdaje prve začasne odredbe, izda novo začasno odredbo, s katero le nekoliko spremeni obseg oziroma način izvajanja stikov.
predlog za zavarovanje dokazov - dokaz s postavitvijo izvedenca - dokazno breme - splošno znana dejstva - nedopustna pritožbena novota
Tudi če bi šlo za splošno znana dejstva, bi jih tožnika v svojem predlogu morala navesti. Peti odstavek 214. člena ZPP določa samo, da dejstev, ki so splošno znana, ni treba dokazovati, kar pa ne pomeni, da jih ni treba (pravočasno) navesti.
stroški postopka zavarovanja - vknjižba zastavne pravice na nepremičninah - sodna taksa
Četudi se je vpis v zemljiško knjigo opravil po uradni dolžnosti, so upniku v zvezi s tem vpisom nastali stroški. Vpis hipoteke se je namreč opravil kot posledica ugoditve predlogu za zavarovanje upnikove denarne terjatve z ustanovitvijo zastavne pravice na nepremičnini in zaznambo izvršljivosti terjatve, torej v korist upnika, sodno takso pa v tem primeru določa tar. št. 91012 v zvezi z opombo a) ZST-1.
V ugotovljenih okoliščinah, ko je tožnik postavljal varnostno ograjo na nezavarovanem AB zidu, širokem 50 cm, z možnostjo padca z zidu v globino 8,5 m, je potrebno uporabiti pravila o objektivni odgovornosti (149. člen OZ), saj gre za delo, pri katerem vedno obstaja možnost, da tudi iz nezakrivljenih razlogov pride do padca.
ZFPPIPP-UPB17 člen 355, 355/2, 355/2-9, 383, 395, 395/2. SZ-1 člen 24, 24/4, 25, 25/3. OZ člen 197, 355, 355/1, 355/1-6, 355/2.
osebni stečaj - najemnina - popolnost in sklepčnost tožbe - stroški uporabe najetih prostorov
Pritožba zgolj meni, da so tožbene navedbe nejasne in da bi moralo takšne nejasnosti sodišče prve stopnje sankcionirati z zavrženjem tožbe, vendar pa tudi v tem delu pritožba nima prav, saj do zavrženja tožbe pride tedaj, če tožba ne vsebuje vsega , kar mora po 180. členu ZPP. Sedaj pritožnik pa v postopku pred sodiščem prve stopnje ni podal takšnega očitka, temveč je menil v odgovoru na dopolnjeno tožbo le, da ni jasno ali v tej tožbi popravlja tožbeni zahtevek ali vtožuje nov tožbeni zahtevek. Že te navedbe pa povedo, da je tožba vsebovala tožbeni zahtevek, očitka, da pa ne bi vsebovala dejstev, na katera tožnik opira zahtevek in dokazov, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo in drugih potrebnih sestavin skladno s 180.členom ZPP pa tožena stranka ni podala. Morebitna nejasnost tožbenih navedb pa ima lahko za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, ne pa zavrženje tožbe.
ZPP člen 111, 111/4, 112, 112/2, 339, 339/2, 339/2-7. ZPSto-2 člen 3, 3/2, 3/2-3.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravočasnost odgovora na tožbo - rok za vložitev odgovora na tožbo - iztek roka za vložitev odgovora na tožbo - iztek roka na dela prost dan - prvi naslednji delavnik - priporočena poštna pošiljka - oddaja priporočene pošiljke na bencinskem servisu
Storitev priporočene poštne pošiljke se izvaja kot univerzalna poštna storitev (3. točka drugega odstavka 3. člena ZPSto-2), ki jo kot pooblaščeni izvajalec izvaja Pošta Slovenije, skupaj s pogodbenimi partnerji, med katerimi je tudi družba Petrol s svojimi kontaktnimi točkami. Zanjo veljajo torej enaka pravila v zvezi s sprejemanjem in oddajanjem navadnih in priporočenih pošiljk kot za pošto.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00052435
OZ člen 147, 147/1, 147/3.
prometna nesreča - odgovornost delodajalca za delavca - regresni zahtevek zavarovalnice - regresni zahtevek delodajalca proti delavcu - pavšalen ugovor - upravičeni razlogi za zavrnitev dokazov - pavšalne pritožbene navedbe - splošni pogoji zavarovanja avtomobilskega kaska - izguba zavarovalnih pravic - trditveno breme stranke - odločitev o pravdnih stroških - sklicevanje na specificiran stroškovnik
Določba tretjega odstavka 147. člena OZ določa pogoje, pod katerimi lahko v notranjem razmerju med nosilcem podjema in delavcem, nosilec podjema zahteva povrnitev plačanega zneska od delavca. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe pravilno pojasnilo, da uporaba določbe tretjega odstavka 147. člena OZ ne pride v poštev, saj zajema drugačno situacijo od konkretne. V tem sporu ne gre za regresni zahtevek delavčevega delodajalca zoper delavca, temveč uveljavlja tretji regresni zahtevek zoper delodajalca iz naslova odgovornosti za drugega. Za subjekt odškodninskega razmerja zato v tem razmerju velja delodajalec.
Trditveno breme v zvezi z zatrjevano izgubo zavarovančevih pravic je bilo na toženi stranki. Zgolj s sklicevanjem na določbo Splošnih pogojev, brez navedbe konkretnih dejstev, tožena stranka svojega dvoma ne more uspešno utemeljiti.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - zagovor obdolženca - ocena obdolženčevega zagovora - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - razveljavitev sodbe
Posameznikovo siceršnje razpolaganje s telefonskim aparatom, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, še ne izključuje njegove priložnostne izposoje pri drugemu posamezniku.
izvršba na nepremičnino - predlog dolžnika, naj sodišče dovoli izvršbo na druga sredstva ali na drugo nepremičnino - zavržena pritožba
Pritožba zoper sklep, s katerim sodišče odloči o predlogu dolžnika, naj sodišče dovoli izvršbo na druga sredstva ali na drugo nepremičnino, ni dovoljena.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročitev tožbe v odgovor - osebno vročanje - vročilnica kot javna listina - javna listina - odsotnost hišnega predalčnika
Vročilnica ima naravo javne listine, ki dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno ali določeno (224. člen ZPP). Domneva resničnosti javne listine je sicer izpodbojna, vendar njene dokazne moči ni mogoče ovreči zgolj z zanikanjem dejstva, ki ga v obravnavanem primeru izkazuje zapis in podpis vročevalca. Dokazno moč javne listine je mogoče izpodbiti le z določnim in dokazno podprtim zatrjevanjem razlogov za njeno neverodostojnost (četrti odstavek 224. člena ZPP), čemur pritožnica ni zadostila
Bistvena je v zvezi s prejemki nasprotnega udeleženca pravilna ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da odvetniška pisarna nasprotnega udeleženca dobro in z dobičkom posluje, in pravilni zaključki o zmožnosti nasprotnega udeleženca glede na izkazane visoke zneske denarja, ki so nakazani na TRR nasprotnega udeleženca.
Ob izpovedbi nasprotnega udeleženca, da ima v povprečju mesečne stroške okoli 500-600,00 EUR, se izkaže za pravilno sklepanje predlagatelja v odgovoru na pritožbo, da v kolikor bi nasprotni udeleženec res prejemal zgolj zatrjevani mesečni prihodek 814,86 EUR (iz naslova davčno ugotovljenega dobička iz poslovanja za leto 2020), ne bi zmogel plačevati preživnine 444,32 EUR, česar pa ne zatrjuje (tudi sicer ni sporno, da preživninsko obveznost redno izpolnjuje). Tudi navedeno kaže, da nasprotni udeleženec očitno iz svoje dejavnosti odvetništva prejema višje mesečne prejemke, kot je zatrjeval.