gospodarski spor majhne vrednosti - nedovoljene pritožbene novote - nedopusten pritožbeni razlog - plačilo dolga - časovne meje pravnomočnosti v postopku v sporih majhne vrednosti - prepozen odgovor na pritožbo
Pritožbenih navedb, da je tožena stranka svoj dolg v celoti poravnala dne 16. 6. 2021, pritožbeno sodišče ne more upoštevati, ker gre za dejstvo, ki ni zajeto s časovnimi mejami pravnomočnosti. Mejnik časovne meje pravnomočnosti sodbe je zaključek glavne obravnave, v konkretnem primeru, ko gre za spor majhne vrednosti, pa ko je potekel rok za vložitev zadnje pripravljalne vloge tožene stranke. Ker v obravnavanem primeru tožena stranka ni podala odgovora na dopolnitev tožbe, je ta trenutek nastopil s potekom roka za odgovor na dopolnitev tožbe.
KZ-1 člen 240, 240/1, 240/2. ZDavP-2 člen 321, 321/1. ZGD-1 člen 263, 263/1, 515. ZKP člen 272, 272-3, 277, 277/1, 277/1-3.
objektivna identiteta - prekršek in kaznivo dejanje - ne bis in idem - kršitev kazenskega zakona - ugovor zoper obtožbo
Po primerjavi prekrškov, kot so opisani v pravnomočni odločbi oziroma sodbi o prekršku, in kaznivim dejanjem, opisanim v obtožbi, tako tudi pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da pri ravnanju, ki je predmet obravnave, ne gre za identična ali v bistvenem enaka dejstva in okoliščine tistim dejstvom in okoliščinam, ki so bila podlaga za odločitev v že razsojeni stvari o prekršku. Zato objektivna identiteta med prekrškom in kaznivim dejanjem ni podana. Pravilno je namreč naziranje pritožbe, da gre pri očitanem kaznivem dejanju za poseg v pravno dobrino, ki se navzven izkazuje z ravnanjem obdolženca v nasprotju z interesi gospodarske družbe ter pridobitvijo protipravne premoženjske koristi zase in povzročitvijo velike premoženjske škode družbi, kakor tudi v njegovem takšnem izrecnem namenu. Nič od navedenega se obdolžencu pri prekršku ni očitalo, temveč se mu je očitala storitev prekrškov na škodo državnega proračuna, ko ob dvigih in izplačilih ni bil izračunan in odtegnjen davčni odtegljaj akontacija dohodnine. Nenazadnje pa se razlikuje tudi zatrjevana kršitev blanketnih norm, saj se obtožba sklicuje na kršitev določbe prvega odstavka 263. člena v zvezi s 515. členom ZGD-1, in ne na določbo prvega odstavka 321. člena ZDavP-2.
ZGD-1 člen 305, 358, 358-5, 384, 388, 388/2, 395,395/1, 395/2, 395/3, 614.. ZPP-UPB3 člen 7, 212.. HGB člen 323.
pravica delničarja do informiranosti - kršitev razpravnega načela - izključitev manjšinskih delničarjev - tožba na ničnost in izpodbojnost skupščinskih sklepov - bančna garancija - plačilo odpravnine
Pritožbeno sodišče sicer soglaša s stališčem, da mora biti manjšinskim delničarjem tudi na skupščini, ki odloča o prenosu delnic na glavnega delničarja, zagotovljena pravica do obveščenosti iz 305. člena ZGD-1, vendar ima manjšinski delničar v primeru kršitve te pravice namesto izpodbojne tožbe v zakonu zagotovljena druga, predvsem pa učinkovitejša pravna sredstva. Ker se manjšinski delničarji na koncu ne morejo upirati izključitvi, ostane njihova edina pravica pridobitev primerne odpravnine. Zagotovitev te pravice pa jim je omogočena v nepravdnem postopku po drugem odstavku 388. člena ZGD-1. V tem postopku sodišče lahko ugotavlja tudi dejstva, ki jih udeleženci niso navedli in izvede dokaze, ki jih udeleženci niso predlagali (torej tudi pridobi informacije, ki jih tožnici doslej nista uspeli pridobiti), pri čemer lahko sodišče pridobi tudi mnenje poravnalnega odbora, ki ima prav tako pravico zahtevati pojasnila od vseh udeleženih družb. Če se izkaže, da je primerna odpravnina višja od ponujene, mora glavni delničar plačati razliko, skupaj z obrestmi, od dneva vpisa sklepa o prenosu delnic v sodni register dalje, prav tako mora glavni delničar plačati tudi stroške postopka. Ob tako zagotovljenem učinkovitem pravnem varstvu manjšinskih delničarjev, bi bila razveljavitev sklepa o prenosu delnic zgolj iz razloga, ker delničar ni pridobil vseh informacij glede višine odpravnine, prehud poseg v pravice družbe in glavnega delničarja. Razlaga, da ima delničar izpodbojno tožbo tudi takrat, kadar se informacije nanašajo na primerno odpravnino, je po mnenju pritožbenega sodišča zato v nasprotju z namenom instituta izključitve proti odpravnini in z upravičenji glavnega delničarja na eni strani (sama odločitev za izključitev ne more biti predmet sodnega preizkusa) ter manjšinskih delničarjev na drugi strani (če so izpolnjeni formalni pogoji, nimajo pravice ostati delničarji, imajo pravico do primerne odpravnine, ki pa je predmet sodnega preizkusa v posebnem postopku).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSC00072263
ZPP člen 12, 285. OZ člen 963, 963/1, 1019, 1019/3.
materialno procesno vodstvo - načelo pomoči prava nevešči stranki - subrogacija - poroštvo - solidarno poroštvo
V 12. členu ZPP uzakonjeno načelo pomoči prava nevešči stranki ter v 285. členu ZPP uzakonjeno načelo materialnega procesnega vodstva pa ne pomenita, da se mora sodišče postavljati v vlogo strankinega pooblaščenca ter ji svetovati, na kakšen način naj dopolnjuje svoje trditve in kakšne konkretne dokaze naj predlaga, da bi v postopku lažje uspela. V skladu z 12. členom sodišče laično stranko opozori na njene procesne pravice, ki jih morda iz nevednosti ne bi uporabila; materialno procesno vodstvo pa je med drugim namenjeno preprečevanju sodbe presenečenja, torej da bi sodišče odločilo po za stranke povsem nepričakovani pravni podlagi in bi bila za odločitev o sporu potrebna tudi druga dejstva in dokazi. V širšem smislu je materialno procesno vodstvo potrebno, če stranka ne navede odločilnih dejstev ali če poda nepopolne navedbe o pomembnih dejstvih; ni pa namenjeno šolskemu poučevanju strank. Prvenstveno je trditveno in dokazno breme na strankah, sodišče pa naj vzpostavi le morebitno nezakrivljeno porušeno ravnotežje med strankama, sicer pa ohranja svojo nevtralno vlogo. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da v tem konkretnem primeru ni obstajala potreba po izvedbi materialno procesnega vodstva iz 285. člena ZPP, saj sta toženca popolno navedla vsa odločilna dejstva in zanje tudi predlagala ustrezne dokaze.
Posledica zavrnitve dokaznega predloga, t.j. njegova neizvedba, pa povsem jasno izhaja že iz same besedne zveze, ki ne potrebuje nobene posebne pravne razlage, zato niti v okviru določila o materialnem procesnem vodstvu niti v okviru določila pomoči laični stranki ni obstajala dolžnost sodišča prve stopnje, da toženca še posebej pouči o posledici zavrnitve njunega dokaznega predloga. Čeprav grajanje procesne kršitve, ki jo v določenih okoliščinah lahko predstavlja tudi zavrnitev dokaznega predloga3, sodi med procesne pravice stranke, pa se je sodna praksa že izrekla, da bi sodišče z opozarjanem strank, da morajo procesne kršitve v skladu z 286.b členom ZPP grajati pravočasno, prekoračilo dopustno mejo dolžnosti poučevanja in bi s tem prišlo do ustvarjanja neravnotežja med strankami v pravdnem postopku tudi v primeru, da gre za laično stranko, ki v pravdnem postopku nastopa sama brez kvalificiranega pooblaščenca.
stroški postopka zavarovanja - vknjižba zastavne pravice na nepremičninah - sodna taksa
Četudi se je vpis v zemljiško knjigo opravil po uradni dolžnosti, so upniku v zvezi s tem vpisom nastali stroški. Vpis hipoteke se je namreč opravil kot posledica ugoditve predlogu za zavarovanje upnikove denarne terjatve z ustanovitvijo zastavne pravice na nepremičnini in zaznambo izvršljivosti terjatve, torej v korist upnika, sodno takso pa v tem primeru določa tar. št. 91012 v zvezi z opombo a) ZST-1.
predlog za zavarovanje dokazov - dokaz s postavitvijo izvedenca - dokazno breme - splošno znana dejstva - nedopustna pritožbena novota
Tudi če bi šlo za splošno znana dejstva, bi jih tožnika v svojem predlogu morala navesti. Peti odstavek 214. člena ZPP določa samo, da dejstev, ki so splošno znana, ni treba dokazovati, kar pa ne pomeni, da jih ni treba (pravočasno) navesti.
začasna ureditev stikov - pogoji za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - konfliktnost med starši - škoda - bistveno spremenjene okoliščine
V obravnavani zadevi je sodišče že postavilo izvedenko s področja klinične psihologije. Predvsem zaradi zasedenosti tovrstnih izvedencev bo sicer trajalo še nekaj mesecev, da bo lahko sodišče meritorno odločilo, vendar pa to ni razlog, da ob istih okoliščinah, kot so obstajale že v času izdaje prve začasne odredbe, izda novo začasno odredbo, s katero le nekoliko spremeni obseg oziroma način izvajanja stikov.
ZFPPIPP člen 151a, 151a/1, 151a/1-1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek prisilne poravnave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nejasni in pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - omejitev pristojnosti organa nadzora insolventnega dolžnika - član uprave delniške družbe - soglasje sodišča
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sklepa citiralo materialno pravno podlago sprejete odločitve, ki jo je našlo v 1. točki prvega odstavka 151.a člena ZFPPIPP, po kateri sme organ nadzora ali skupščina insolventnega dolžnika, ne glede na splošna pravila o pristojnosti organov insolventnega dolžnika, sprejeti sklep o odpoklicu ali razrešitvi člana in imenovanju novega člana poslovodstva ali člana organa nadzora insolventnega dolžnika, če za tako odločitev dobi soglasje sodišča.
Glede na citirano zakonsko določbo mora izrek sklepa o soglasju sodišča vsebovati konkretno navedbo sklepa organa nadzora ali skupščine insolventnega dolžnika o odpoklicu ali razrešitvi določenega člana in imenovanju novega člana poslovodstva ali člana organa nadzora insolventnega dolžnika, h kateremu daje sodišče soglasje. Ničesar od navedenega izpodbijani izrek sklepa ne vsebuje, kar pomeni, da sodišče prve stopnje za sprejeto odločitev ni citiralo ustrezne materialno pravne podlage.
Bistvena je v zvezi s prejemki nasprotnega udeleženca pravilna ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da odvetniška pisarna nasprotnega udeleženca dobro in z dobičkom posluje, in pravilni zaključki o zmožnosti nasprotnega udeleženca glede na izkazane visoke zneske denarja, ki so nakazani na TRR nasprotnega udeleženca.
Ob izpovedbi nasprotnega udeleženca, da ima v povprečju mesečne stroške okoli 500-600,00 EUR, se izkaže za pravilno sklepanje predlagatelja v odgovoru na pritožbo, da v kolikor bi nasprotni udeleženec res prejemal zgolj zatrjevani mesečni prihodek 814,86 EUR (iz naslova davčno ugotovljenega dobička iz poslovanja za leto 2020), ne bi zmogel plačevati preživnine 444,32 EUR, česar pa ne zatrjuje (tudi sicer ni sporno, da preživninsko obveznost redno izpolnjuje). Tudi navedeno kaže, da nasprotni udeleženec očitno iz svoje dejavnosti odvetništva prejema višje mesečne prejemke, kot je zatrjeval.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - ugovor - obrazloženost ugovora - predložitev dokazov - neplačilo sodne takse - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi
Če sodna taksa v roku in v skladu s plačilnim nalogom ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena.
Ustavno sodišče je v odločbah Up-854/05 z dne 7. 2. 2007 in Up-343/09 z dne 5. 10. 2010, postavilo negativno definicijo obrazloženega ugovora. Tako se kot neobrazložen ugovor šteje le ugovor, ki ne vsebuje prav nobenih pravno pomembnih dejstev oziroma ugovor, ki za trditve, ki jih navaja, ne vsebuje nobenih argumentov in/ali dokazov, ki bi bili v zvezi s temi dejstvi oziroma trditvami. Vendar pa to še ne pomeni, da na dolžniku ni breme konkretizacije ugovora (t. j. ugovornih navedb). Iz dolžnikovih ugovornih navedb izhaja, da poslovno razmerje z upnikom priznava, prav tako da pozna vsebino upnikovega zahtevka, zato bi moral konkretneje obrazložiti, zakaj višina glavnice in obračun obresti ni pravilen, ter za slednje predlagati izvedbo dokaza. Ker dolžnik za svoje trditve ni predlagal nobenega dokaza, je takšen ugovor že iz tega razloga neobrazložen (četrti odstavek 58. člena ZIZ).
pobotna izjava - ničnost izjave - primeri, ko je pobot izključen - namen določbe - dispozitivna določba - nedovoljene pritožbene novote
Prepoved pobotanja po 316. členu OZ ni absolutna, temveč se stranki lahko dogovorita drugače. Nobene pravne ovire za pobot terjatve ni, če pobotno izjavo izjavi sam upnik takšne terjatve.
Ker je namen prepovedi pobotanja zaščita interesa upnika, da prejme izpolnitev, kot se ta glasi, je takšno pravilo že po naravi stvari smiselno zgolj v primerih, ko gre za individualno določene stvari, ki po naravi niso primerne za pobotanje. To pa ne velja v primeru, ko je predmet hrambe denar kot generična stvar.
regulacijska (ureditvena) začasna odredba - spor zaradi motenja posesti - posest motornega vozila - začasna odredba v sporu o motenju posesti - nevarnost nastanka težko nadomestljive škode - težko nadomestljiva škoda - nevarnost uporabe sile ali nevarnost nastanka težko nadomestljive škode - uporaba sile
Uporaba javnega prevoza terja neprimerno večjo aktivnost tožnice in njenih otrok, traja dlje časa ter je bistveno bolj naporna. Na takšen način pa se bistveno zniža kvaliteta življenja tožnice (kakor tudi njenih otrok), zaradi česar ji po mnenju pritožbenega sodišča v okoliščinah konkretnega primera nastaja težko nadomestljiva škoda. Tudi grožnje ter samovoljni odvzem posesti avtomobila (celo v času, ko je bil dogovorjen prevzem otrok), ki je tožnici popolnoma onemogočil njegovo uporabo, bi lahko opredelili kot uporabo sile iz 272. člena ZIZ.
nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - relevantni ugovorni razlogi
Dolžnik s trditvami, da stanovanje potrebuje za bivanje, ko bo prišel iz zapora oziroma s trditvami o slabem premoženjskem in zdravstvenem stanju, zaključka o tem, da te trditve v tej fazi postopka ne preprečujejo izvršbe na nepremičnino, ne more izpodbiti.
V konkretnem primeru po presoji pritožbenega sodišča tožnica ne vtožuje škode, ki ji je nastala zaradi protipravnega ravnanja toženke, ampak zahteva izpolnitev toženkinih pogodbenih zavez, zato ni dvoma, da njena terjatev ni odškodninska terjatev. Toženka bi morala po dogovoru avtomatično zvišati cene in na tej podlagi tožnici najkasneje ob zapadlosti obračunskega računa svojo (pogodbeno) denarno obveznost tudi izpolniti. Tožnica je zahtevala v predmetni pravdi izpolnitev toženkinih dogovorjenih zavez. Tožnica ni zahtevala plačila škode, ki ji je nastala, ker toženka ni izpolnila pogodbenih zavez, ampak je zahtevala dogovorjeno izplačilo, in sicer v dogovorjenem najkasnejšem roku za izplačilo (oziroma s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi).
Zamuda z izpolnitvijo (pogodbene) denarne obveznosti nastane s potekom roka za izpolnitev (glej prvi odstavek 299. člena OZ), zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da poseben poziv ni bil potreben (drugi odstavek 299. člena OZ) in je rok za izpolnitev potekel najkasneje z zgoraj omenjeno zapadlostjo obračunskega računa. Od zamude dalje je toženka tožnici dolžna plačati zakonske zamudne obresti (378. člen OZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00052813
ZPP člen 156, 156/1, 185, 185/1, 214, 214/1, 214/2. Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CMR) člen 3, 4, 17, 17/1, 17/2, 18, 18/1, 23, 23/3, 32, 32/1.
sprememba tožbe - prevozna pogodba v cestnem prometu - špedicijska pogodba - pogodba, sklenjena s konkludentnimi dejanji - mednarodni tovorni list (CMR) - namerna kršitev - kršitev pogodbe - izguba tovora - odgovornost prevoznika - višina nastale škode - preklic naroka - separatni pravdni stroški - Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CMR)
Učinek sprejema ponudbe in s tem sklenitve prevozne pogodbe je bil ustvarjen že s tem, ko je tožena stranka tožeči stranki sporočila registrske številke vozil, ki bodo zanjo opravila prevoz. Ta vozila so nato tudi prispela na naklad, tožena stranka pa tožeče stranke, ne ob prejemu naloga za prevoz, niti kasneje, ni seznanila s tem, da ne gre za njena vozila. Na podlagi navedenega je sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da je tožena stranka ponudbo tožeče stranke s konkludentnim ravnanjem v celoti sprejela.
Špediter je sicer res organizator prevoza in vseh storitev, ki se navezujejo na prevoz, kar med drugim obsega tudi sklenitev prevozne pogodbe. Ni pa nobene ovire, da špediter posameznih pravnih poslov oziroma dejanj, ki so predmet špedicijske pogodbe, ne bi opravil sam.
Iz prevozne pogodbe izvira prevoznikova obveznost, da na podlagi prevozne pogodbe prepelje tovor in odpremnega v namembni kraj. Izguba tovora pomeni kršitev te obveznosti in povzroči odgovornost prevoznika. Tožena stranka, ki je nalog za prevoz posredovala naprej svojemu podprevozniku, čeprav se je zavezala, da tega ne bo storila, odgovarja za ravnanje svojega podprevoznika kot za svoje lastno ravnanje.
odškodnina za škodo zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku - pravično zadoščenje zaradi kršenja pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - vložitev nadzorstvene pritožbe in rokovnega predloga - rokovni predlog - predpostavka za uveljavljanje odškodnine - materialni sosporniki
Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da zakon za izpolnjenost predpostavke za vložitev zahteve za pravično zadoščenje zahteva tako obstoj objektivnega dejstva, torej, da so bila v postopku, ki je predmet presoje, vložena zgoraj navedena pospešitvena sredstva (objektivni pogoj), ter tudi, da je pospešitvena sredstva vložila stranka, ki zahteva pravično zadoščenje v konkretnem postopku (subjektivni pogoj).
Samo dejstvo vložitve pospešitvenega sredstva se ne razteza tudi na ostale stranke oziroma sospornike v matičnem postopku. Z vložitvijo pospešitvenega sredstva namreč posamezna stranka izkaže svoje nestrinjanje s potekom postopka.
Res je, kot to zatrjuje pritožba, vodilno načelo ZVPSBNO, da se strankam sodnih postopkov omogoči učinkovito uveljavljanje ustavne pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, vendar pa je vložitev pospešitvenega sredstva vezana tudi na zagotovitev njenega dostopa do morebitnega kasnejšega odškodninskega zahtevka, kar jasno izhaja iz stališča Evropskega sodišča za človekove pravice, ki ga je zavzelo v sklepu Nezirović proti Sloveniji.
dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - upoštevanje otrokovih želja - zavračanje stikov - odtujevanje otroka - korist mladoletnega otroka - odvzem otroka staršem - ugovor zoper zapisnik
Z odločitvijo o odvzemu otroka staršem je povezana tudi odločitev o stikih med otrokom in starši ter vprašanje preživljanja.
Res je izražena otrokova želja, da živi pri očetu ter da z materjo nima nobenih stikov, močna, vendar pa sodišče takšne želje ne more upoštevati, saj je z veliko verjetnostjo izražena pod vplivom očeta. Izvedenka bo morala pretehtati, ali je mladoletni B. že tako odtujen od matere, da odnosa z materjo ni več mogoče vzpostaviti na noben način, da bi se otrok ob njej lahko počutil varnega, oziroma, ali je večja škoda nadaljnja izpostavljenost otroka s strani očeta ali da se otroka odvzame in se ga začasno namesti v zavod z namenom, da se čustvena zloraba prekine.