spor majhne vrednosti - upravnik - sklepčnost tožbe - trditveno in dokazno breme - sklicevanje na priloge kot del trditvene podlage - sklicevanje na razdelilnike stroškov - ključ delitve stroškov - pomanjkljiva trditvena podlaga - informativni dokaz - plačilo stroškov dobaviteljev
Upravnik mora pojasniti, na kakšen način je prišel do izračuna zneska, ki odpade na lastnika po posamezni vtoževani postavki. Za sklepčnost tožbe zadošča, da upravnik v tožbi navede, katere stroške vtožuje, za katero obdobje in način delitve stroškov med etažne lastnike. Nadaljnja konkretizacija terjatve pa je odvisna od sklepčnosti ugovora toženca in vpliva na utemeljenost tožbenega zahtevka kot posledico dokaznega postopka in ne na sklepčnost tožbe. Ni torej dolžnost toženke, da prva ugovarja in dokazuje nepravilnost izračuna posameznega stroška, če tožnica ne navede potrebnih elementov izračuna posamezne vrste stroškov (primerjaj 7. in 212. člen ZPP).
Manjkajočih trditev ni mogoče nadomeščati z neopredeljenim sklicevanjem na priložene listine. Ni namreč naloga sodišča, da samo iz prilog razbira, kaj so pravno relevantne navedbe tožnice. Vsaj splošne dejanske navedbe morajo biti razvidne iz tožbe, sklicevanje na priloge pa se lahko nanaša le na dokaz teh navedb ali na njihovo natančnejše substanciranje. Smisel takšnega pristopa je v tem, da mora biti ves čas postopka jasno, kaj je trditvena podlaga, ki jo sme sodišče pri odločanju upoštevati. Razdelilnikov stroškov zato ni mogoče šteti kot del trditvene podlage.
KZ-1 člen 196, 196/1, 196/2. ZKP člen 5, 364, 364/7, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 372, 372/3, 372/4. URS člen 29, 29/1, 29/3. ZFPPIPP člen 34.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - razumljivost izreka - opis kaznivega dejanja v izreku - neizplačilo plač - kršitev kazenskega zakona - pravna kvalifikacija kaznivega dejanja - kolektivno kaznivo dejanje - insolventnost družbe - plačilna nezmožnost - prednostne terjatve
Seštevek neplačanih plač ali nadomestil plače delavcev ter členitev neplačanih plač po posameznem delavcu niso so sestavni del zakonskega opisa kaznivega dejanja, za katerega je bil obdolženi spoznan za krivega. Njegovo bistvo je v povzročenem prikrajšanju delavcev za pravice, ki jim pripadajo. To sta tudi pravica do plače in pravica do nadomestila plače, ki sta kršeni že ob neizplačilu ene plače ali nadomestila.
Ker so bili vsi delavci v sklenjenem časovnem obdobju prikrajšani na isti izvršitveni način, le da v različnem obsegu, je sodišče prve stopnje storilo prav, ko je obdolženčeva ravnanja za vse delavce skupaj opredelilo po tako imenovani kvalificirani obliki obravnavanega kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev iz 196. člena KZ-1 in ne tako kot to izhaja iz povzete pritožbene obrazložitve. Nenazadnje tudi zato, ker nobeno od obdolženčevih ravnanj ni bilo neposredno uperjeno v pravice posameznega delavca, temveč v opustitev dolžnosti, ki jo je obdolženec imel kot direktor gospodarske družbe do vseh delavcev, in ki bi jo moral, ne glede na razliko v obsegu, vsem enako izpolniti.
V ostalem sodišče druge stopnje opozarja, da uvedba ali začetek stečajnega postopka zoper gospodarsko družba po sebi ni pogoj za storilčevo zavestno opustitev dolžnosti in da je lahko zavest ugotovljena tudi po drugih okoliščinah, ki jih je sodišče prve stopnje pri obdolženemu ugotovilo tako, da ni nobenega dvoma, da je vedel, kaj opušča, kaj bo to povzročilo in da je to konec koncev tudi hotel.
Na podlagi določbe prvega odstavka 403. člena ZKP v zvezi z določbo drugega odstavka 369. člena ZKP je pritožnik v obrazložitvi pritožbe dolžan konkretno navesti, v čem vidi pomanjkljivost sodbe (sklepa) glede dejanskih in pravnih vprašanj, in vsako pritožbeno trditev tudi obrazložiti s konkretnimi dejstvi. Posplošenih pritožbenih razlogov, da je sodba (sklep) krivična, da je sodišče kršilo kazenski zakon, da ni ugotovilo resnice in podobno, ni mogoče preizkusiti.
V konkretnem primeru je 15 dnevni rok po obvestilu (31. 8. 2021) potekel 15. 9. 2021. Nato imata toženi stranki še 8-dnevni pritožbeni rok, ko lahko vložita pritožbo. Štetje koledarja pokaže, da je 8-dnevni rok potekel 23. septembra 2021. Pritožbi pa sta bili oddani priporočeno 24. septembra, kar je za en dan prepozno.
gospodarski spor majhne vrednosti - očitek protispisnosti - razlaga določil pogodbe - nejasna pogodbena določila
Nedoslednosti, nenatančnosti in pomanjkljivosti tako v besedilu razpisne dokumentacije kot v besedilu okvirnega sporazuma preprečujejo razumeti tekst, na katerega se sklicuje pritožnica tako, kot si ga razlaga. Omenjeni tekst je torej iz razloga, ker je izvajalec skladno z razpisno dokumentacijo in okvirnim sporazumom tožnica, poleg nje pa še dve družbi, navedeni v uvodu sporazuma, popolnoma nejasen. Kot tak pa ne more ustvarjati pravnih učinkov. Zaradi nejasnosti pomena tega dela besedila ga ni mogoče povzeti v sodbo kot del takega dogovora med pravdnima strankama, za katerega pritožnica zatrjuje, da je bil sklenjen.
krivdno povzročeni stroški - vročanje po pooblaščencu za vročitve - stroški vročanja
Na pritožbo obdolženca zoper izrek o krivdno povzročenih stroških, je pritožbeno sodišče preizkusilo sodbo tudi v tem delu. Pri tem je ugotovilo, da je pritožba obdolženca tudi v tej smeri neutemeljena. Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje pošiljalo sodbo o kaznovalnem nalogu obdolžencu na znan naslov, vendar sodnega pisanja ni dvignil, čeprav je bil o njem obveščen. Poslalo ga je tudi njegovemu delodajalcu, ki ga ravno tako ni prevzel. Zato je sodišče upravičeno poskušalo sodno pisanje vročiti preko pooblaščenega vročevalca. Temu je uspelo pošiljko vročiti 28. 4. 2018, kar izhaja iz vročilnice, pripete k list. št. 34, ki jo je obdolženec podpisal. Iz te vročilnice pa ne izhaja, da bi obdolženec med druge pripombe nanjo zapisal tudi vzrok, zakaj sodnega pisanja ni dvignil že prej na pošti, prav tako pa tudi ne, da bi bil obdolženec "mesečno odsoten", kot zatrjuje v pritožbi, česar pa ne obrazloži. Sicer pa je potrebno poudariti, da je bil obdolženec dolžan sodišču sporočiti morebitni novi naslov ali pa svojo daljšo odsotnost. Zato ni dvoma, da je obdolženec stroške vročanja sodbe o kaznovalnem nalogu po pooblaščenem vročevalcu povzročil po svoji krivdi, zaradi česar je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko jih je naložilo v plačilo obdolžencu.
gospodarski spor majhne vrednosti - prometna nezgoda - dokaz z izvedencem - obrazložene pripombe na izvedensko mnenje - plačilo predujma za stroške izvedbe dokaza z izvedencem - predlog za dopolnitev izvedenskega mnenja - kršitev pravice stranke do izjave
Odveč tudi ni dodati, da po stališču sodne prakse, na katero se obrazloženo v pritožbi sklicuje že tožnica, (praviloma) stroške dopolnitve izvedenskega mnenja in stroške zaslišanja izvedenca (če je slednji do njih upravičen) krije stranke, ki je izvedbo dokaza z izvedencem predlagala, razen če je mogoče drugi stranki pri izvedbi dokaza očitati neskrbno ravnanje.
odločanje v sporu o pristojnosti - gospodarski spor - javna agencija - okrajno sodišče - subjektivni kriterij za gospodarski spor - objektivni kriterij za določitev gospodarskega spora - civilnopravno razmerje
Toženka je javna agencija. Agencije pa v 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP niso navedene kot osebe, za katere veljajo pravila postopka za gospodarske spore. Glede na navedeno v obravnavanem primeru ni izpolnjen subjektivni kriterij za sojenje po določbah ZPP za gospodarske spore.
prodaja nepremičnine - solastnina - prodaja solastnega dela nepremičnine - izročitev in izpraznitev nepremičnine - izročitev nepremičnine kupcu - izselitev iz nepremičnine - nerazdeljena nepremičnina - izselitev iz nerazdeljene stanovanjske hiše - solastniški delež na nepremičnini - varstvo solastnika - primernost roka
V skladu s 100. členom SPZ ima solastnik pravico do tožbe na varstvo lastninske pravice na celi stvari, kar pomeni, da lahko eden od solastnikov s tožbo dobi izvršilni naslov, na podlagi katerega lahko v izvršilnem postopku doseže toženčevo (dolžnikovo) prisilno izselitev, in torej smiselno enako velja v izvršilnem postopku za kupca, ki postane solastnik prodane nepremičnine, ob izdaji sklepa po 192. členu ZIZ, za katerega je v zakonu izrecno določeno, da predstavlja izvršilni naslov.
spor majhne vrednosti - nedopustno izpodbijanje dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti - plačilo najemnine - izpolnitev tretjemu - načelo pomoči prava nevešči stranki - materialno procesno vodstvo - neupravičena odsotnost z naroka - nedopustne pritožbene novote
Ni bilo izigrano načelo pomoči prava nevešči stranki iz 12. člena ZPP. V obstoječi zakonodaji obstaja pravna podlaga za dodelitev brezplačne pravne pomoči, česar bi se toženec lahko poslužil, pa se ni. Tudi sicer iz njegovega odgovora na tožbo in obeh pripravljalnih vlog ne izhaja, da ne bi mogel braniti svojih pravic. Obe vlogi sta sestavljeni v obliki, kot jih ponavadi sestavljajo pravni strokovnjaki, navedena je ustrezna trditvena podlaga in predlagana izvedba dokazov.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00052354
ZKP člen 18, 18/1, 248, 258, 376. KZ člen 244, 244/1, 244/2. ZBan člen 66, 67, 68, 177. URS člen 22, 29.
zloraba položaja ali pravic - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - konkretizacija izvršitvenega dejanja - odobritev bančnega kredita - predsednik uprave - bančno poslovanje - dokazovanje z izvedencem - sodni izvedenec - izvedensko mnenje - strokovno mnenje, ki ga pridobi stranka sama - navedbe stranke v postopku - strokovni pomočnik - sklicevanje na strokovno mnenje - pravica do izjave stranke o odločilnih dejstvih - dokazna ocena izvedenskega mnenja - postavitev novega izvedenca - zavrnitev dokaznih predlogov - načelo proste presoje dokazov - vročitev odgovora na pritožbo
Sodišče prve stopnje je ustrezno razumelo konkretni opis očitanega kaznivega dejanja v obtožnici kot konkretni dejanski stan kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po drugem in prvem odstavku 244. člena KZ in se do navedenega opredelilo v zaključku točke 12 obrazložitve izpodbijane sodbe ter posebej v poglavju, ki se nanaša na pravno presojo dejanja. Sodišče druge stopnje pritrjuje prvostopenjskemu, da je iz opisa očitka jasno razvidna povezava negativnega vrednotenja obtoženčevega aktivnega ravnanja, to je podpisa sklepa o odobritvi kredita, z vsebino norm, ki so ga zavezovale kot predsednika uprave. Zaključek sodišča prve stopnje, da v izreku sodbe navedena normativna podlaga predstavlja ustrezno regulativo dolžnega ravnanja obtoženca, ki je, preko podpisa sklepa o odobritvi kredita družbi, katera pogojev za to ni izpolnjevala, deloval v nasprotju z interesom banke, saj je vedel, da ni preverjena sposobnost družbe za vračilo kredita ter realna vrednost sekundarne možnosti poplačila kredita, to je vrsta in obseg zavarovanj (izraba položaja v kombinaciji z opustitvijo dolžnega ravnanja), je pravilen. Iz navedenega opisa je razvidno, da se obtožencu očita ravnanje v nasprotju z njegovo temeljno dolžnostjo, da v primeru odobritve konkretnega kredita zagotovi banki čim nižje kreditno tveganje.
Prvostopenjsko sodbo pritožbeno sodišče razume kot logično celoto, v kateri se povzetki razpoložljivega dokaznega gradiva prepletajo z dokazno presojo sodišča in sprejetimi dejanskimi in pravnimi zaključki glede ključnih vprašanj, v taki strukturi pa je zaznati v potrebni meri razloge o odločilnih dejstvih in njihovi umestitvi v začrtan normativni okvir, s čimer je dovolj jasno zagotovljena tudi sledljivost miselnega procesa sodišča prve stopnje kot ključen atribut obrazložene sodne odločbe.
Pritožnici je sicer pritrditi, da je v primeru strokovno zapletenih vprašanj, ki se obravnavajo v kazenskem postopku, posebno pozornost treba posvetiti obdolženčevi pravici do izjavljanja iz 22. oziroma pravici do učinkovite obrambe iz 29. člena Ustave RS v zvezi z zanj obremenjujočim dokaznim gradivom, tudi s pomočjo strokovnega pomočnika obrambe. Vendar pa je po presoji sodišča druge stopnje bila obtožencu pravica do izjave o celotnem procesnem gradivu ter s tem pravica do učinkovite obrambe zagotovljena s tem, da je strokovno mnenje L. L. bilo posredovano izvedencu mag. G. G., ki se je do njega pisno in ustno opredelil, ob čemer iz spisa ni razvidno, da bi bilo obrambi onemogočeno zagotoviti prisotnost L. L. ves čas glavne obravnave. Na način, da je bilo njeno strokovno mnenje pretreseno s strani sodnega izvedenca v obsegu, ki ga je določil obtoženi oziroma njegova zagovornica v perspektivi pravice iz 22. oziroma 29. člena Ustave RS, je bila uresničena kontradiktorna obravnava izvida in mnenja izvedenca mag. G. G., s tem pa izpeljan ključni del dokazovanja z izvedencem, katerega izvedensko delo sodišče prve stopnje ocenjuje po načelu proste presoje dokazov v smislu strokovne prepričljivosti in logičnosti argumentov kot relevantnih meril njegove sprejemljivosti.
V skladu z ustaljeno sodno prakso in teorijo ima strokovno mnenje L. L. v predmetnem postopku pomen obtoženčevih navedb in ne mnenja, ki bi pomenilo dokaz, enakovreden izvedenskemu mnenju s strani sodišča postavljenega izvedenca mag. G. G., čeprav bi seveda lahko šlo za navedbe, ki bi vzbudile tolikšen dvom v pravilnost izvedenskega dela, da bi bila na mestu postavitev novega izvedenca ekonomske stroke - področje bančništva. Sodišče prve stopnje je po tem, ko se je izvedenec opredelil do strokovnega mnenja pomočnice obrambe, presodilo, da dvom v pravilnost izvedenskega dela ni bil vzpostavljen in zavrnilo dokazni predlog po postavitvi drugega izvedenca. Na podlagi nekonkretiziranih pritožbenih navedb, da je sodišče prve stopnje kršilo obtoženčevo pravico do obrambe s tem, da ni ugodilo predlogu za določitev roka, v katerem bi se strokovna pomočnica lahko seznanila z navedbami izvedenca mag. G. G., ki so predstavljale njegov odziv na njeno strokovno mnenje, sodišče druge stopnje ne more sprejeti zagovorničine trditve, da je na opisani način kršilo obtoženčevo pravico do poštenega sojenja, adversarnega postopka in enakosti orožij po d) točki tretjega odstavka v zvezi s prvim odstavkom 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, s čimer neutemeljeno zatrjuje relativno bistveno kršitev določb kazenskega postopka.
Ne drži, da je sodišče prve stopnje neobrazloženo zavrnilo dokazni predlog po postavitvi novega izvedenca ekonomske stroke. Iz zapisnika o naroku glavne obravnave z dne 24. 9. 2020 je razvidno, da je sodnica po zavrnitvi tega dokaznega predloga podala kratko obrazložitev, le-ta pa je v vsebinskem smislu določno navedena v izpodbijani sodbi. Povsem jasno je izraženo stališče prvostopenjskega sodišča, da niso bili izpolnjeni pogoji za postavitev drugega izvedenca po določbi 258. člena ZKP (nasprotja ali pomanjkljivosti v mnenju izvedenca ali utemeljen dvom v pravilnost danega mnenja, ob tem pa se pomanjkljivosti ali dvom ne morejo odpraviti z novim zaslišanjem izvedenca), pri čemer so razumljivo navedeni tudi razlogi za takšno odločitev; pritožbeno sodišče razume, da je sodišče prve stopnje zavrnilo dokazni predlog za postavitev novega izvedenca potem, ko je ocenilo, da posamične napake v mnenju izvedenca mag. G. G. (pisne napake, zmotno ali pomanjkljivo povzemanje dejstev spisa ali pravne podlage), ob tem, da je bil na navedeno opozorjen in je imel možnost za pojasnilo, ter ob oceni, da utemeljevanje dokaznega predloga obrambe izvira zlasti iz nestrinjanja z izvedenčevimi ugotovitvami, ocenami in stališči, katere je sodišče presojalo v povezavi z ostalimi izvedenimi dokazi, ne pomenijo takih nepravilnosti, ki bi terjale postopanje po določbi 258. člena ZKP.
Ob ugotovljenih in obrazloženih okoliščinah, ki ostajajo od odreditve pripora dalje nespremenjene in sicer, da je obtoženec državljan Republike Srbije, kjer ima stalno prebivališče in najožje družinske člane, da ga na Republiko Slovenijo ne veže nobena dejanska ali osebna navezna okoliščina, saj tukaj nima niti stalnega niti začasnega prebivališča, niti družine, niti premoženja in tudi ne zaposlitve, pri tem pa se mu očita kaznivo dejanje za katerega je predpisana kazen od 3 do 15 let zapora in denarna kazen, hkrati pa kot oče samohranilec sam skrbi za mladoletna otroka, ki živita v Republiki Srbiji, je izkazana zanesljiva podlaga za sklep, da bi obtoženec v primeru izpustitve na prostost pobegnil v svojo državo, ki svojih državljanov ne izroča in se na ta način izognil temu kazenskemu postopku.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - odškodnina za premoženjsko škodo - odpoved najemne pogodbe - vrnitev stvari - sprememba tožbe - prekluzija trditev - ugotovljeno dejansko stanje - načelo konktradiktornosti
V sporih majhne vrednosti mora tožeča stranka navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi, tožena stranka pa v odgovoru na tožbo (451. člen ZPP). Sodišče dejstev in dokazov, ki so navedeni prepozno, ne upošteva.
Kot subjektivne okoliščine ponovitvene nevarnosti je sodišče prve stopnje izpostavilo obdolženčevo predkaznovanost, saj je v podobnih okoliščinah, ko ga je konec leta 2004 zapustila dotedanja partnerka, slednjo večkrat zasledoval, jo klical po telefonu in ji grozil, da jo bo ubil, svoje grožnje pa je tudi uresničil.
nepremičninska izvršba - pripombe na cenitveno poročilo - odgovor na pripombe
Zgolj s ponavljanjem pripomb, na katere sta cenilca glede na razloge sodišča prve stopnje argumentirano odgovorila, pritožba zaključkov sodišča prve stopnje o strokovnosti, pravilnosti in kompetentnosti njegovega cenitvenega poročila ne more izpodbiti.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodnih taks na podlagi sodne odločbe - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke - dokazila za oprostitev sodnih taks - sredstva na bančnem računu - protispisnost - obročno plačilo sodne takse
Utemeljen je pritožbeni očitek tožnice, da navedena dejanska ugotovitev temelji na napačni presoji listine Banke o stanju na bančnem računu tožničinega moža. Iz navedene listine izhaja, da predstavlja omenjeni znesek seštevek odlivov tožničinega moža v času od 18. 2. 2021 do 30. 6. 2021, ne pa znesek pozitivnega stanja oziroma prihranjenih denarnih sredstev. Zaradi napačne presoje navedene listine je sodišče prve stopnje napačno štelo, da je likvidnostno stanje tožnice oziroma njene družine takšno, da bo zlahka zmogla takojšnje plačilo sodne takse v celotnem znesku.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi - krajevna pristojnost
Neizvedba dokaznega predloga z zaslišanjem strank sama po sebi ne more pomeniti v sporu majhne vrednosti upoštevne absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Glede zatrjevanih kršitev v smeri krajevne nepristojnosti je v sporu majhne vrednosti upoštevna le absolutna kršitev določb pravdnega postopka iz 4. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (če je sodišče na ugovor stranke v odločbi, ki je bila vzeta v sodbo, nepravilno odločilo, da je stvarno ali krajevno pristojno).
sodne takse - dohodkovni cenzus - predlog za taksno oprostitev
Ker ugotovljen povprečni mesečni dohodek na člana družine utemeljuje tožničino upravičenost za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči po drugem odstavku 13. člena ZBPP (saj se v tem primeru glede na zakonsko dikcijo navedenega člena šteje, da je socialno stanje prosilca ogroženo) oziroma povedano drugače ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke, je tožnica ne glede na prvi odstavek 11. člena ZST-1 upravičena do celotne oprostitve plačila sodne takse, saj to izrecno določa določba šestega odstavka 11. člena ZST-1.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks v zapuščinskem postopku - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - prepozen predlog - vročitev pošiljke
Taksna obveznost nastane v zapuščinskem postopku takrat, ko je zapuščinska obravnava končana (9. točka prvega odstavka 5. člena ZST-1). Dedinji bi predlog za oprostitev plačila sodne takse morali vložiti najkasneje ob izteku roka za plačilo sodne takse.
Ker je izvedenec bil razrešen po določbi 246. člena ZPP ter iz razloga ekonomičnosti postopka, tožena stranka utemeljeno opozarja, da so ji stroški izvedenca v plačilo naloženi neupravičeno.